Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 61

▶ zrno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrn

sern

Genovefa (1841):	po simi in v sazhétku pomladi vezhkrat ſtoríla, nekoliko nabranih sern od divjiga drévja na tlà natréſla, de bi ptize vabila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſejati. Na en ſeshen ali klaftro semlje je doſti 600 sern. Po tem ſe peſhke prav plitvo , komej po pavzi globoko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov

zern

Robinson mlajši (1849):	imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi

zrn

Rudninoslovje (1867):	zrna, i tak zlog je: zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine
Mineralogija in geognozija (1871):	j., okrakasto se imenuje kamenje tedaj, kedar obstoji iz okroglih zrn, ne večih od prosenih, ki so zlepljeni med seboj in
Mineralogija in geognozija (1871):	razširjeno in znano kamenje je sprimek majhenih, obrušenih ali voglatih zrn s prav drobnim lepilom, ki ga je včasi težko zapaziti
Mineralogija in geognozija (1871):	malokedaj najde v plitvih ležiščih, ali pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je posebno meteorsko železo, to so kosovi
Botanika (1875):	zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno
Botanika (1875):	da se v njem nahaja zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo

zrna

serna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta
Genovefa (1841):	je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize

zerna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od
Robinson mlajši (1849):	izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični

zrna

Rudninoslovje (1867):	tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali
Botanika (1875):	127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi
Botanika (1875):	zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le
Botanika (1875):	časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo
Botanika (1875):	125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih
Botanika (1875):	do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki

zrnih

Rudninoslovje (1867):	Korund¹) kristalizuje romboederski (sl. 42), a nahaja se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkolne vštrit skrajnje ploskve e; sveti
Kemija (1869):	loti. Mastiks in sandarak sta smoli v belih ali jasnorumenih zrnih; na vinskem cvetu razproščena delata jasne póvlake (Firnisse). Z benzojem
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža
Mineralogija in geognozija (1871):	poredkoma kristalinsko, v kockah, ampak večidel v okroglastih koscih in zrnih. Vedno so jej primešane druge kovine, največkrat železo, ki znaša
Stelja in gnoj (1875):	in nastavljenega živeža; pesek pa to gnojnino še v svojih zrnih strjeno drži, je le počasi daje, in do čistega je

zrno

serno

Genovefa (1841):	in ne ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa

sernu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe

zerno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí, če kdo more
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko.

zrno

Botanika (1875):	olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to
Botanika (1875):	se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna
Izidor, pobožni kmet (1887):	kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti

zrnu

sernu

Biblia (1584):	polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je
Branja, inu evangeliumi (1777):	pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal

ſernu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi is snegam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	more vſse pod Brasdo ſejàti, ovſa bode malu, pa jeklenu ſernu, na debeli semli bode bolſhi, inu vezh. Sozhiva more na

▶ zrnje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrnja

sernja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v

zernja

Robinson mlajši (1849):	pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta
Robinson mlajši (1849):	stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen in

zrnje

sernje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej

zernje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga ne opusti več, in je popolnama prepričan, de mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna

zrnje

Mineralogija in geognozija (1871):	granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo tinjčevo in živčevo zrnje, ki se ne drži skupaj. 2. Nerazločne zmesi. 41. Lapor
Mineralogija in geognozija (1871):	laporati, železnati in kremenati peščenec. V kaki razmeri sta si zrnje in lepilo ni določeno, vendar je zadnjega navadno manj. Ako
Mineralogija in geognozija (1871):	težko zapaziti. Zrnast je ter se nahaja v vseh barvah. Zrnje je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid
Zoologija (1875):	katerih tudi v najhujši zimi ne ostavi. Zoblje žužke, črve, zrnje, vmes pa tudi trga travo. Kakor zajec tudi jarebica v
Zoologija (1875):	Večidel so oblečeni v temno perje, imajo močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso

zrnji
Kemija (1869): tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi

zrnju
- zernji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti

▶ z se predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s sabo

sabo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin

ſabo
Svetu pismu noviga testamenta (1784): njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu

s seboj
- ſaboj
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo

▶ z ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s tem

stem

Pastirski list (1852):	škodijo, dopustijo zajtrkuvati. Samo naj menje uzamejo, kak navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost ino namen posta pred oči
Pastirski list (1852):	dovoljenja potrebuval, si ga ma od škofivstva sprositi. Kteri se stem podeljenega perpuščenja poslužjo, imajo vsaki den, kada od mesenoga jejo

stiem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Tu jeshe h' tamenjei pani potrieba da rezi da stiem Kruham she an puav perten blek sabo pernasov noi teſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ſtas da ti mene stiem daram S. Dvha obdarvjash kaker siti svetiga Johannesa obdarvvov dati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama

s temi

stiemi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oni grado bel sado stojo bel lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu

▶ Ztanig samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ztanigu
- Stanigu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj

▶ zteinkohlen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

zteinkohlen
- steinkohlen
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in

▶ z ti predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

s tabo

stabo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Vidiozho resnizo inu tu skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra S. Kry: Bveg Ozha bodi stabo Bveg

▶ z tri predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo)

s tremi

strejemi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi dejo vano nouvo gaderzo inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash

▶ z tvoj predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s tvojo

stvojo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta sheſta Kolzhenza
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja srezho inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha sekrita
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da ti bosh mene stvojo S. boshjo gnado vsolei obdarvov inv obdielov, jas tabei tvdei

▶ zunaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunaj

odſvunej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku bodi saj perjaſnive. Buh krona to notrejno dobruto, kjer odſvunej premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is
Kratkozhasne uganke (1788):	ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent
Kratkozhasne uganke (1788):	krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę
Kratkozhasne uganke (1788):	eno nogo. Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata

sunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo

svunaj

Biblia (1584):	timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti. 47. Edèn pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je djal k' njemu: Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo

svunei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	savertu, inu na golufijo obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perjatelam; vdariu bode tebe Bog, ti pobeleni sid, katiri ſi svunei s'perjasnoſtjo pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tadle dajo, inu sanizhujejo. Takſhni ſo, koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	govory S. Paul 2. Cor. 7, Foris pugn, intus timores. Svunei je tu shoudvaine, snotrei ta ſtrah. Ta ſramota sa volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'savitjam, inu na vſo

svunej

Genovefa (1841):	je k njenimu petju na ſtrune brénkal. Sdaj ſo ſe svunej pred gradam vojniſhke trobente saſliſhale. „Kaj je? ” je grof ſvôjiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pod milim nebam leſeno poſlópje napravili, ga vmetno snotrej in svunej olépſhali in ſtreho s zinkam pokrili. Ştraſhen vihár je pa

zunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sebi imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo
Viljem Tell (1862):	zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče, ljubi oče! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da prav siromaško živite in kdo vé kaj
Fizika (1869):	česar so lože nositi in zavolj česar se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da
Mineralogija in geognozija (1871):	njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada
Zoologija (1875):	živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo
Občno vzgojeslovje (1887):	kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le
Zeleni listi (1896):	so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja

zunej
Zlata Vas (1848): in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo
zvunaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in

ſunej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	glaſnu klizhe. ) Kdu je? OSMI NASTOP. Tonzhęk , Goſpà , Baron. Baron, (ſunej. ) Sakaj ſi ſe saperla? Goſpà. (ſe vſtraſhi , inu vſtane. ) Moj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	drugi otrozi ſi bodo vshę po ſvęti kruha iſkali. Tukej ſunej ſe jokajo. Zhe ozhejo , vaſha Gnada, jih puſlim noter priti

▶ zunaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navzven; kontekst

zunaj

zvunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in

▶ zunaj predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunaj

sunaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih
sunej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi

zunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri
Zlata Vas (1848):	pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da je
Mineralogija in geognozija (1871):	školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline
Botanika (1875):	način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi
Lohengrin (1898):	Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v

zunej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura

▶ zunaj predlog(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razen; Pleteršnik

zunaj

sunej
Sacrum promptuarium (1695): ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku

svunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe

zunaj
Tine in Jerica (1852): zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj
ſunej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Goſpó iſhejo? (Budalo grę v' utizo. ) ŞHTIRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , ſunej Budala. Baron. Bodo vidili, de ni ſam ſant noter bil

ſvunej

Ta male katechismus (1768):	al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri

▶ zunanji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunanja

sunajna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri
sunanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do-

svunajna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti

zunanja
Botanika (1875): po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa

zunanje
- svunanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na
- zunanje
  Botanika (1875): ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli
zunanjega
- svunanjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik
- zunanjega
  Fizika (1869): zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu
zunanjem
- zunajnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena
- zunanjem
  Stric Tomaž (1853): oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer med njima ta razloček, da je bil

zunanji

svunajni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga

svunanji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo mi odgovorili — „beli, zherni, rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je

zunajni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in znotraj prehladijo, in se tresti začnejo. Zakaj zračna merzlota zunajni život naglo in močno ohladi, in merzla voda pa želodec
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni vzroki so silovitno poškodovanje očesa. Kedar jo oko zateklo, pogostne

zunanji

Fizika (1869):	ki ni druzega , kakor prožni jekleni trak (Pod. 79.), čegar zunanji konec je pribit na negibno mesto, notranji konec pa na
Fizika (1869):	zunaj njega, tako da zamore le s pomočjo čutov spoznati zunanji svet. Ni mogoče, da bi si duh mogel misliti kakov
Mineralogija in geognozija (1871):	nazadnje centrifugalna moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje se vrteč
Botanika (1875):	enake barve, kakor n. pr. pri tulipanu, se imenujejo ti zunanji cvetni deli cvetni ohod (perigonium). Čaša je ali večlistna ali
Zoologija (1875):	jako težavno zarad tega, ker se večkrat njihovi organi v zunanji obliki znatno ločijo od dotičnih človeških organov. Tako na pr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	venci. Na zadnji strani proti cerkvi, to je, ob njeni zunanji steni vštric vhoda vravnanih je bilo šestero začasnih altarjev, in

zunanjih

zunajnih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Očesne bolezni. Lete izvirajo iz znotrajnih in zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kipe, zraven strele; le redko na zadnjih nogah ali v zunajnih oglih. Rade postanejo, ako se ogli pri kovanju izrezujejo, torej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku ali drugi sili se včasi napravi oteklina

zunanjih
Botanika (1875): trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador

zunanjo

vunanjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od
zunajno
Divica Orleanska (1848): Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v

zunanjo

Fizika (1869):	uporabo gornjega zakona. To tiskalo obstoji iz tlačilnega smrka, čegar zunanjo podobo kaže podobščina 90., njegov prerez in zvezo s tiskalnico
Fizika (1869):	narejajo. 25 Prožnost. Ako se ktero telo stlači s ktero zunanjo silo, pokazujejo njegovi delki večo ali manjo voljo, da bi
Trtna uš (1881):	druge njej podobne žuželke, mora tudi trtna uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor pri gosenicah

▶ Zupan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zupana
- Zupan-a
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp.

Zupanu

Supanu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu

▶ zvaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvalil
- svalil
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga

▶ zvaljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvaljanim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol

zvaljano

svalano

Kuharske Bukve (1799):	ga svalaj, de bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr. 5.
Kuharske Bukve (1799):	inu ſolí; vſe dobro ſkup smęſhaj; inu s' tim pomashi svalano teſtó sa en noshov rob debęlo; potle preręshi teſto krisham
Kuharske Bukve (1799):	ſladke ſkorie sraven, premęſhaj vſe vkup dobro. Pomashi to na svalano teſto po debeloſti eniga noshoviga roba, rasręshi ga na ſhtir
Kuharske Bukve (1799):	ga svalaj, raſtopi eno unzho rakoviga putra, s' njim pomashi svalano teſtó, potręſi gori sręsane rakove vratove, rasręshi na bleke s'

▶ zvaljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvaljaj

svalaj

Kuharske Bukve (1799):	naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne
Kuharske Bukve (1799):	oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo

zvaljaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke

▶ zvan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvan

Kemija (1869):	manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto
Mineralogija in geognozija (1871):	ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v

zvana
Zoologija (1875): nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa
zvane
Kemija (1869): staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so
zvanega
Mineralogija in geognozija (1871): narastel 30 črevljev debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo
zvanem
- zvanim
  Zoologija (1875): vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate

zvani

Rudninoslovje (1867):	dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4
Mineralogija in geognozija (1871):	tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te

zvanih

Kemija (1869):	krhka kovina, ki se večidel dobiva iz dveh rudnin, kalamina zvanih, od kterih je ena ogljenčevokisli, druga pa kremenčevokisli cinkov okis
Mineralogija in geognozija (1871):	njo. Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno v Sedlici (Seidlitz), v
Zoologija (1875):	iz Kine v Evropo, držé ju v posebnih vdih, tako zvanih fazanjakih. Oba sta krasna ptiča, prvi se sveti kakor zlato

zvano
Zoologija (1875): Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in

▶ zvati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo
Rudninoslovje (1867):	ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se
Rudninoslovje (1867):	kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje
Rudninoslovje (1867):	več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr.
Mineralogija in geognozija (1871):	očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali
Zoologija (1875):	prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige
Občno vzgojeslovje (1887):	zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k
Občno vzgojeslovje (1887):	imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost.

zovejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne
Viljem Tell (1862):	Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta
Rudninoslovje (1867):	ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se
Mineralogija in geognozija (1871):	postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki
Mineralogija in geognozija (1871):	23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu

zovo
Valenštajn (1866): udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo

zovemo

Mineralogija in geognozija (1871):	ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1 in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5, 7 ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma

zoveta
- zovete
  Rudninoslovje (1867): sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja
zval
Gozdovnik (1898): Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih

zvali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	doberških toplic Bad Neuhaus). Tadanji junaški doberški fajmošter so se zvali Franc Perkan. Pogovori vredništva. Gosp. dr. R. v G: Česar
Ferdinand (1884):	Njegove zasluge pa, katere so njegovi zavidljivci zvali le slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši

zvati
Lohengrin (1898): život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj se zvati, Da zemljo ščitim ti močnó, Da nič od tebe me

▶ zvečer prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvečer

svezheer

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhe ſim jeſ bres gręha: O de v'meni pazh svezhęer, ku sjutrej Skerb sa zhiſto vęſt nikdar ne nęha! Naprejvsetje
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhe ſim jeſt bres gręha: O de v'meni pozh svezhęer, ked sjutrej skerb sa zhiſto vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje. Dokler

svezher

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ

svezhera
Biblia (1584): od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe

večer

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes
Zlatorog (1886):	a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal

vezher
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred

zvečer

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesto obhajalo, je bilo takó veliko, de ga ni popisati. Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno
Zlata Vas (1848):	zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prav pridno delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla.
Tiun - Lin (1891):	smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši

▶ zvedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zve

Mineralogija in geognozija (1871):	§. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo
Ferdinand (1884):	za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali

zvedel

zvedil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba
Zlata Vas (1848):	in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega
Maria Stuart (1861):	zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil.

zvedela
- zvedela
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki gre v Rim. Poprej ste mi
- zvedila
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je

zvedeli

zvedili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in ste nam zopet v Novicah priobčili, kako de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga

zvedelo

Dragojila (1864):	saj o njej se tudi nič druzega ni v Carigrad zvedelo, negó da je iz smirniške luke izplula. Obžalovati bi jima
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	ker ni veroval na birokratično nezmotljivost in se je celó zvedelo, da je zapisan v več takih društev, katere so njegovi
Pomladanski vetrovi (1881):	pa premislil, bojéč se, da bi se njegovo zločinstvo ne zvedelo. Izvabil je dečka k sebi z vrta na cesto, tam
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	vse hostnike, kajti se dozdaj za nobenega druzega še ni zvedelo, da bi bil oženj en. Jazbino zapušča samo jedenkrat v
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	posebno božjo obrambo. Ime in življenje tisovškega puščavnika se je zvedelo zdaj daleč čez meje slovenske domovine. Slišala je o njem
Šaljivi Slovenec (1884):	kar vas bom jaz vprašal. Slavno sodišče bi namreč rado zvedelo natančne zatoženčeve besede. Če o sebi govori, vendar ne bo
Arabela (1885):	premoženja. Prej je menil, da se ne bode to nikdar zvedelo in da se bodo med seboj pogodili, ko postane Arabela
Jarem pregrehe (1895):	morem. « »Pisma delat« torej niso šli Krajčevi tisti dan. In zvedelo se je le prekmalu, da je Bogme vsega tega kriv
Gojko Knafeljc (1899):	kako me je bolelo to škodoželjno posmehovanje, ko se je zvedelo, da sem prestavljena, prestavljena spričo najine ljubezni, spričo tebe! – Vedela

zvedilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal

zvedeti

zvediti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bila, ter de on potem več ničesar od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega govorimo, je bil ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raznih krajev. ) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti*, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to
Zlata Vas (1848):	to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil! “ De bi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pravi, pa de vender kaj več ni mogla od nje zvediti.
Stric Tomaž (1853):	Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse
Stric Tomaž (1853):	prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj

zvemo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od
Rudninoslovje (1867):	teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode
Rudninoslovje (1867):	Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega
Rudninoslovje (1867):	eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti
Rudninoslovje (1867):	m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te

zveš
Blagomir puščavnik (1853): zadene, kar koli hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi

▶ zvedljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

radovednost; Pleteršnik

zvedljivost
- vedljivost
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar
- zvedljivost
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara.

▶ zveličan pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbolj zveličana; kontekst

najzveličanejša
- nai svelizhaneishi(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe prosim o nai svelizhaneishi mati boshja: jas tabe prosim o Maria skues vse

▶ zveličan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveličan

isvelizhan

Biblia (1584):	mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan.
Sacrum promptuarium (1695):	Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite

svelizhan
Biblia (1584): ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej
zveličan
Maria Stuart (1861): zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih
ſvelizhan
Ta male katechismus (1768): Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat

zveličane

ſvelizhane

Ta male katechismus (1768):	Evangeliumu tudi taisti, katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je
Ta male katechismus (1768):	on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju te

zveličani

isvelizhani

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu premiſhluvala. Satorei: Beati, qui audiunt verbum Dei, & cuſtodiunt illud. Isvelizhani ſo ti, katiri boshjo beſedo poſluſhajo, inu tiſto ohranio. To
Branja, inu evangeliumi (1777):	aku vi tudi kaj terpete sa pravize volo, tok ſte isvelizhani. Na- bojte ſe pak njeh ſtrahuvanja , inu napreſtraſhite ſe satu
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv: Satu ke ſi ti mene viduv Thomash, ſi virjev. Isvelizhani ſo ti , katiri niſſo videli , inu ſo virjeli. JEsus je
Branja, inu evangeliumi (1777):	to beſſedo od njeh ſerza, de ony virujęjozhi nabodo isvelizhani. Katiri ſo pak na pezhovje, ſo taiſti, katiri, ke ſhliſhejo

svelizhani

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo svelizhani. Per kterih ser-
Genovefa (1841):	je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me

ſvelizhani
Branja, inu evangeliumi (1777): v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe

zveličanih
- isvelizhanih
  Branja, inu evangeliumi (1777): Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs
- svelizhanih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim, ki so per njem
- zveličanih
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce

zveličano

ſvelizhanu

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojo ſhtimo med ſolkam goriusdignela, inu je k'njemu rekla: ſvelizhanu telu ! katiru je tebe noſilu, inu te perse, katire ſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojo ſhtimo med folkam goriusdignila, inu je k' njemu rekla: ſvelizhanu telu! katiru je tebe noſilu, inu te perſi, katire ſi

▶ zveličanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveličaven; [sskj]

zveličanske

isvelizhanſke

Hrana evangeljskih naukov (1835):	X. Prasnik ſv. tréh kraljov, ali rasglaſenja Goſpodoviga. Od ſvete isvelizhanſke vére. Modri is Jutroviga ſo priſhli Jesuſa molit. Mat. 2
Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' neſpokorjenim gréſhnikam v' ojſtro ſodbo iti, ako sapravi ſvoje isvelizhanſke dni, ki ſo mu v' tém shivlenji odkasani, le pripravljati
Hrana evangeljskih naukov (1835):	to nam Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji shiv isgled ſvete isvelizhanſke vojſke pokashe. I. V. 14. Neſkonzhno pravizhen Bog je v'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	volji boshji reſheni, tamkaj pa vezhno isvelizhani bili. — To ſo isvelizhanſke rezhi, sa katere moliti je naſha dolshnóſt; vſe drugo je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ravno tako, pravi Kriſtuſ, tudi vezhni Bog ſvojim vernim le isvelizhanſke nauke raslaga, njim le poſvezhujozhe sakramente deli. Pa kakor ſe
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino veliko jih ſhe ſamim ſebi isvelizhanja ne preſkerbí, satrati isvelizhanſke dni ſvojiga shivienja ino slat zhaſ, ſvoje nar drashej blago
Hrana evangeljskih naukov (1835):	povédati imam od boshjih rezhi, od boshjiga kraljeſtva ino ſv. isvelizhanſke zerkve na semlji; pa kaj de ſte ſhé vſi preſlaboumni
Življenja srečen pot (1837):	poliuſbal Jesuſoviga nauka veſel glaſ. Bog mu da nebeſhko luzh isvelizhanſke vére prav ſposnati; bil je kerſhen in med osnanovavze boshjiga
Življenja srečen pot (1837):	zhudesh jih je Kriſtuſ poklizal jit po vſim ſveti ſkos isvelizhanſke nauke ljudi v' nebeſhko kraljeſtvo lovít alj ſpravljat. Gredózh ſo

zveličanske
Stric Tomaž (1853): naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki

zveličanskega

isvelizhanſkiga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	opravila zhloveka budi, ſvoje shivlenje neprenehama v' dobro obrazhati, de isvelizhanſkiga zhaſa ne samudi, ki mu je na tem ſveti odlozhen
Hrana evangeljskih naukov (1835):	gréſhnika ni, kakor duſhna ſlepota: zhe sazhne reſnizo ſovráshiti, ſe isvelizhánſkiga nauka ogibati, ino tako v' ſv. Duha greſhiti, kar ſo
Življenja srečen pot (1837):	ti po ſvetih osnanvavzah kerſhanſke vére prijel; ohrani nebeſhko blago isvelizhanſkiga nauka, ino ſtori po beſedah ſvetiga Pavla, ki naſ vuzhí
Življenja srečen pot (1837):	je mladih lét lepota. “ ˛Sv. Ambrosh. 3. ˛Sv. Andrej. Ljubej isvelizhanſkiga krisha. Boga prav ſposnati, ino ſvoje shivlenje po boshji volji

zveličanski

isvelizhanſki

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Vſaka beſeda, ki jo je sgovoril, je bila sa duſho isvelizhanſki nauk; vſaka ſtopinja, ki jo je ſtoril, je bila dobrota
Hrana evangeljskih naukov (1835):	take, zhe ravno nehvaleshne gréſhnike, pomozh preſkerbi, ſkos katero ſpet isvelizhanſki mir sadobijo, ako le ſami hozhejo. Ravno per téj priliki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	lét isvelizhanja ſvojiga samudiſh! Premiſli torej deneſ: Kako drag je isvelizhanſki zhaſ tvojiga shivlenja. Eno ſamo leto na ſveti toliko veljá
Hrana evangeljskih naukov (1835):	poſtal, bo isvelizhan; kdor bi pa moje nauke savergel, ino isvelizhanſki zerkvi priſtopiti ne bo hotel, bo tudi on od Boga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſv. kerſhanſka véra le dar boshji, katero je Jesuſ ſvoji isvelizhanſki zérkvi sapuſtil, ino ſvojim apoſtelnam vſim narodam osnanovati vkasal. V.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	hozhete biti dobre Jesuſove ovzhize, oj tak: 1. Poſluſhajte sveſto isvelizhanſki glaſ boshje beſede, sakaj té je glaſ Jesuſa Kriſtuſa naſhiga
Življenja srečen pot (1837):	shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi isvelizhanſki véri poterdit. Shènejo ga na moriſhe, ino mu svunaj ſedajniga
Življenja srečen pot (1837):	je dno ſvete zhiſtoſti. “ (˛Sv. Ambrosh. ) ˛Sveti pôſt je tiſti isvelizhanſki moſt, po katerim ſo ſvetniki v' nebeſa hodili; ſrezhno boſh
Življenja srečen pot (1837):	ſmerti ſvetiga Pavla, ktero je v' Rimi preſtál, ſv. Luka isvelizhanſki nauk Jesuſove vére po ſvéti osnanuje. Bog mu je dal

zveličansko

isvelizhanſko

Hrana evangeljskih naukov (1835):	podpiramo, kakor ſo nekdanji kriſtjani sa naſ ſtorili. V' to isvelizhanſko dobro delo ſe je v' naſhih deshelah bratovſhina ſv. Leopolda
Hrana evangeljskih naukov (1835):	je ſposnati boshje rezhi, ako le hozhemo; pa hudobnesh vſe isvelizhanſko kakor Herodesh v' pogublenje oberne. V. 7 — 8. Herodesh své
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ljudmi pa tudi krivizhni hudobneshi prebivajo, ktéri s' ſvojimi hudobami isvelizhanſko ſrezho poſhtenih kriſtjanov tergajo, kakor derézhi volki pohlevne ovze. Takſhni
Življenja srečen pot (1837):	rojaki ſhe vezh del v' temnizah malikvanja shiveli, katerim je isvelizhanſko véro Jesuſovo osnanoval. V' Zeli je ſvetimu Makſimiljanu, kakor pravijo
Življenja srečen pot (1837):	sa trojno lepoto: ſvojimu ſerzu sa ſveto zhiſtoſt, glavi sa isvelizhanſko modróſt, duſhi pa sa reſnizhno poboshnoſt; v' ti trójni lepôti
Življenja srečen pot (1837):	ſvojih ſtariſhev ino shlahte ſe v' ſvoj kraj poda, jim isvelizhanſko véro osnanovat; alj le ſamo mater je Kriſtoſu pridobil, terdovraten

▶ zveličansko prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP

zveličansko
- isvelizhanſko
  Hrana evangeljskih naukov (1835): je sazhél govoriti, ino vſi ljudje ſe zhudijo nad tém. — Isvelizhanſko je, kraljéſtvo hudobije rasdirati, pa tudi teshavno, ker vſi hudobneshi

▶ zveličanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveličanja

isvelizhanja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gamogozhni, ſim jeſt tebe vſliſhal; inu na dan tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat

isvelizheina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skus katiro ſo yſe rezhy ſtvarjene, on ima beſsede vezhniga isvelizheina, inu vunder, kader to reſsnizo govory, ga nozhjo ſliſhet. Sakai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſynagogah v' timu nauku te prave vire, inu isvelizheina podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina bres Boga ni. Oben na pogleda na Boga, de bi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam je h' nar vezhimu dobizhku, namrezh h' dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na

svelizhanja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſhim laſtnim ſerzu nam hozhe nepotekljiv ſtudenez reſnize, ſvetoſti ino svelizhanja oshiviti. Kaj ſi bomo boljſhiga voſhili! Sdaj pové Jesuſ sheni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Najviſh'ga porezhe. Pred Goſpodam pojdeſh, pot mu perpravljat, K' ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo njegovo perpeljat, Odpuſhánje grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſveti drushbi perdajal ino perdajal, de ſo tako pot vezhniga svelizhanja naſhli. 47. Jesuſ shiví v' ſvojih vernih. Tiſte dni ſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Toraj proſite Goſpoda shetve, de delavzov va-njo poſhlje. “ Novo naredbo svelizhanja je ſklenil, ino svezher tega opravzhniga dné je ſhel nekam

zveličanja

Divica Orleanska (1848):	razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le
Izidor, pobožni kmet (1887):	postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov

ſvelizhanja

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem
Branja, inu evangeliumi (1777):	ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium

zveličanje

isvelizajne
Sacrum promptuarium (1695): malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu,
isvelizhaine
Sacrum promptuarium (1695): Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober
isvelizhajne
Sacrum promptuarium (1695): pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat

isvelizhanje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi taku tudi ti sanje is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno

is velizhanje(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja srezho inv is velizhanje

isvelizheine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſvary, ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat ſi na vſamejo zhaſs, inu nimajo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo per ſpovedi, smersli per ſvetih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog je sdei otoshen, shaloſten, inu preſtraſhen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je on kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eni pridni Boshji ſlushbi, inu h' eni pravi ſkerbi sa isvelizheine naſhih duſh. She vezh govory od Chriſtuſoviga prihoda v' ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	grehe v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta peklenſki oigen. Inu ta je ta pravi, inu sa isvelizheine te duſhe nar bolſhi ſtrah, od katiriga je sapiſſanu Eccli

izveličanje
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): ampak si do smerti na njem ostal, de bi naše izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim

svelizhanje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov
Genovefa (1841):	sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje

zveličanje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor
Oče naš (1854):	Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti. “
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče

ſvelizhanje
Ta male katechismus (1768): skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov

zveličanjem

ſvelizhanjam

Ta male katechismus (1768):	be nam dobru blu, oskerbi nam Dusho, inu telú s' ſvelizhanjam. II. Ozha, Syn, 'nu svet' Duh usej tri glih, Pershone
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodo s' grosnim ſtraham preſtraſhili, inu sazhudili pred tok naglim ſvelizhanjam, katiriga ſe ony niſſo troshtali, ter bodo ſami per ſebi

zveličanju

isvelizhanju
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo

izveličanju

Izidor, pobožni kmet (1887):	bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem

zveličanju

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega
Maria Stuart (1861):	hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v

ſvelizhanju

Ta male katechismus (1768):	Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj drugega je kar se v'
Ta male katechismus (1768):	svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' ſvelizhanju te dushe potrebni, ampak koker bel perloſhni, inu nuznejshe taistem
Ta male katechismus (1768):	posvetzhenu. Nej pride uſſe k' vezhi zhasti boſhji, inu k' ſvelizhanju moje dushe. Od posledneh rezhy. Odkod pride, de moremo uſſi
Ta male katechismus (1768):	na temu, inu na unemu svejtu (koku delezh nam k' ſvelizhanju nashe dushe sluſhe) odreshil. K' poslednemu se ſraven postave: Amen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	voditi, katire naſna ſalliti, inu katire te svoje k'vezhnemu ſvelizhanju tudi po teh narojstrejsheh potah tega svejta vode. Serzhnu, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras enega Chriſtiana, de nad
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire mene, inu uſſe Svetnike bres prenehanja nasituje v'nebeshkemu ſvelizhanju. En mahi, mu pametim uſhivaj ta svejt, de tebe naſmame
Abecedika ali Plateltof (1789):	sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni
Abecedika ali Plateltof (1789):	Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni

▶ zveličar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveličar

isvelizhar
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga

isvelizher

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi Synu Boshjiga isdau. Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa zhloveka, Goſpud sa jetnika, ſtvarnik sa ſtvar tuojih rok, Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eniga drugiga lepiga nauka sa nas. Nash Isvelizher je s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira

izveličar
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved

iſvelizhar

Ta male katechismus (1768):	nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn
Ta male katechismus (1768):	Duh. Amen. Kader se enemu umirava ſgony. JEſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive, inu mertve! skus tvoje

iſvelizher
Sacrum promptuarium (1695): Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht

svelizhar

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to

zveličar

Stric Tomaž (1853):	Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega
Maria Stuart (1861):	nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak
Maria Stuart (1861):	nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni
Sveti večer (1866):	ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel, ko tujec na svet in ni imel kam
Deborah (1883):	mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni
Oče naš (1885):	trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil

zveličarja

isvelizharja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi

izveličarja

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride

svelizharja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad

zveličarja

Oče naš (1854):	bi mogel umréti, zakaj bi tudi za svojega Gospoda in Zveličarja ne mogel, kteri me je do smerti ljubil? “
Oče naš (1854):	njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje
Oče naš (1854):	skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek
Oče naš (1885):	srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in
Oče naš (1885):	skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek
Oče naš (1885):	njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje
Oče naš (1885):	umréti, zakaj bi tudi ne mogel za svojega Gospoda in Zveličarja, kteri me je do smrti ljubil? “

zveličarjem

isvelizharjam

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je prava ſlushba boshja, ki je ˛Simeona ino Ano s' isvelizharjam sdrushila, ino bo sdrushila s' njim tudi na. III. Lép
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nad njim nebeſa odperle, ſv. Duh v' podobi goloba nad isvelizharjam plaval, ino njega ſam Ozhe nebeſhki vſim rasglaſil, rekozh: „Te
Hrana evangeljskih naukov (1835):	prihod ſv. Duha. — Poglejmo tudi mi doneſ ljube duſhe! sa Isvelizharjam v' ſvojim poboshnim ſpremiſhlovanji v' Ozhétovo hiſho; pomiſlimo eno malo
Življenja srečen pot (1837):	ino je hodil tudi on radovoljno po poti terplenja sa Isvelizharjam ſvojim. Kakor je poboshno ino smeraj pohlevno shivel, je tudi

zveličarjev

isvelizharjov

Hrana evangeljskih naukov (1835):	na nébi, ino ſo snamenja zhakali, ki jim bo prihod isvelizharjov osnanilo. Sdaj poſebno svesdo vgledajo, ino po vdajanji boshjiga duha
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kateriga deneshen ſv. evangelj perpoveduje? I. ˛Sveti Janes, boshji mosh, isvelizharjov napovedvavz, gréſhnike k' poboljſhanju vabi ino jim pravo pokoro osnanuje

zveličarju

isvelizharju

Hrana evangeljskih naukov (1835):	bote vſe to zhuli, ſvojo glave, vi kateri ſte ſvojimu isvelizharju sveſto ino pravizhno ſlushili; sakaj vaſhiga terplenja konez ſe perblishuje
Hrana evangeljskih naukov (1835):	svesdo na nébi, ki jim je kasala pot k' novorojenimu isvelizharju, nebeſhkimu kralju, kakor nam ſv. evangelj pové. I. Grosna tema
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kar je dobro ino prav. “ Puſti ſe peljáti k' ſvojimu Isvelizharju po zhiſti ſpovedi, de boſh sopet ſpregledal; podaj ſe sa
Hrana evangeljskih naukov (1835):	priſhli s' njimi is mrazhniga pota té semlje k' ſvojimu isvelizharju v' Ozhetovo hiſho. Tam bo vſaka tema minila, ino kar
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' vezhno prebivaliſhe kraljeſtva nebéſhkiga, po Jesusu Kriſtuſu, gospodu ino isvelizharju naſhim. Amen.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	veſelo sanaprej s' ſv. tremi kralji sa svesdó k' ſvojimu Isvelizharju. Ta ſvetla svesda sa naſ je preſveta kerſh. kat. véra

iſvelizheriu
Sacrum promptuarium (1695): Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku

svelizharji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glaſ, ino poje: „Moja duſha povelizhuje Goſpoda, V' Bogu, Svelizharji mojim, mi duh poſkakuje! Oserl ſe je na ſvoje dekle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povikſhuje Goſpóda in moj duh ſe ſilno veſelí v Bógu, Svelizharji mojim. “ Takó umetalno smalane podobe niſo le k poſébni boshji

zveličarju

Oče naš (1854):	še pri sveti maši. Tu. sta darovala svojega edinega otroka Zveličarju in nebeškemu očetu. Barba je bila silno terdnega serca. Na
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se nam bliža, De bo s čistim sercam vsak Le Zveličarju enak. O zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim
Sveti večer (1866):	večera. Hvaležno hočemo sprejeti blagor, kterega nam Bog po novorojenem Zveličarju daje. Potem je Gospodovo rojstvo tudi rojstvo naše sreče. ”
Oče naš (1885):	poznajo nebeškega očeta? Ali ne slišijo nič o našem ljubem Zveličarju? Ali je dalječ od njih? Ali ne morem do njih
Oče naš (1885):	in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo na srcu nosite. “ Ponižno je poljubil Nace križ

▶ zveličarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zveličarjeve
- izveličarjeve
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne

▶ zveličati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveliča

isvelizha

Življenja srečen pot (1837):	pervo prav sgodí, ſe drugo vſe lehko ſtorí, in duſha isvelizha. Kér sjutraj sgodaj vſtaneſh, in ſe na pot podáſh, ſe
Življenja srečen pot (1837):	dobriga ſtoriti ne samoreſh, tud' me isvelizhan biti. „Spoved duſho isvelizha, pregrehe odshene, ſkuſhnjave premaga, pekel saprè, ino nebeſa odpre. “ Kdor

zveličaj
- ſvelizhej
  Ta male katechismus (1768): de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej

zveličal

isvelizhal

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dęlih leta edyni zyl inu konèz, de bi ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa dôbil. Vſa ta druga moja muja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręſhne perloshnoſti ſe ne varuvali; Sakaj Bóg naſs ne bo isvelizhal, zhe my od njegove gnade podperti ſi naſhe muje ne

▶ zveličaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zveličavno
- vzveličavno
  Robinson mlajši (1849): nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov

▶ z velik predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

z veliko

isvelko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo

▶ zveneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvenelo
- svenilu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu.
zvenijo
- zvene
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa deblo le

▶ zver samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zver

sver

Genovefa (1841):	ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati
Genovefa (1841):	ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno
Genovefa (1841):	tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in

zver

Robinson mlajši (1849):	glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da
Zlata Vas (1850):	počiti, ko je slišal, de je Ožbé zlatiga oroslana divjo zvér imenoval. In tožil bi ga bil rad, če bi si
Viljem Tell (1862):	K moritvi zdajci hoče lok napeti. (Vstane. ) Prežim na plemenito zver. Če se Ne naveliča lovec dan na dan Pohajati po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je pokazala strašna steklina, ktero mu je prizadjala razdivjana zver. Komaj sta ga s služabnikom obderžala na postelji. Zdaj pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	divja zver in bezljá nazaj , od koder je prišla ; pri durih je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	besedah; kot okamneli so zerli s čudnimi obrazi v kervoželjno zver — v kristijana. Fabij je tako gerbančil obraz, kakor bi hotel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	popustili. Derhali so že nejevoljne postajale, ko so videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti, gibati z
Zoologija (1875):	odlikuje se z velicimi očmi in živi skoro kakor nočna zver; svilaš ali ujstiti (Hapale Jacchus) in levič (H. rosalia). Poluopice
Zoologija (1875):	do štiri črevlje dolga, jako krvoločna, toda pred človekom bežeča zver. Levu je podobna v tem, da je enobarvena, bledo rumenkasta

zveri

sveri

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim tempeljnu ſo imeli bronaſto podobo. Bala po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meſtni sid pometali, de ſo jih ropne ptize ino divje sveri ſnedle. Ta zhaſ ſe je ſoſebno lepo rasodcvala dobrodelnoſt poboshniga
Genovefa (1841):	je Genovefa smiſlila, ſêbe in ſvôje déte s mlékam té sveri rediti. „O Bog! kogá primóra ſila ubógo mater je rêkla
Genovefa (1841):	ſi me v to votlíno pêljal, v ſtanovavnizo té dôbre svéri! Sdaj ni ſila, ne mêni ne mójimu otroku ſkopernéti. Sdaj

svir
Kmetijske in rokodelske novice (1843): smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental
zveret
Robinson mlajši (1849): samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih
zvereta
Robinson mlajši (1849): učile so se počasoma te zvereta, ino pak je to tako dobro šlo, kakor bi Robinson

zveri

Robinson mlajši (1849):	prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno
Blagomir puščavnik (1853):	eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča
Zoologija (1875):	žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I.

▶ zverina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zverin

sverin
Genovefa (1841): bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in
zverin
Divica Orleanska (1848): zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni

ſverin

Branja, inu evangeliumi (1777):	bla ta perkasn, katira je ſemterkje tekala v'ſredi teh ſverin, ena ſvtloba tega ogna , inu is ogna ſe je vonkej
Branja, inu evangeliumi (1777):	is Ezechiela Preroka na 1. poſt. Podoba oblizhja teh ſhtirih ſverin : Obraſs eniga zhloveka, inu obraſs eniga leva na deſni ſtrani
Branja, inu evangeliumi (1777):	ter ſe niſſo nasajurazhale. kader ſo ſhle. Inu podoba teh ſverin je bla viditi koker ogn gorezhih oglov, inu ſo ble

zverina

sverina
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála

zverina

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vso moč vpiti: Pojdite mi vender pomaga ljubi prijatli; strašna zverina je v moji kuhinji; požerla mi je otroke, deklo in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Prav tam — da! ” mermra Torkvat sam za-se, „ti tergávs, ti zverina. Ali si ti tisti Korvin, ki je kristijanskega fantiča Pankracija

zverinami

sverinami

Genovefa (1841):	Tudi od jedi téh ljudi nizh nêzhem in raji s sverinami jem. Té vunder rasun ſamiga derézhiga volká, mirno med ſebój
Genovefa (1841):	rók réſhil. Ti ne bódeſh pripuſtil, de bi med divjimi sverinami poginila. V Té hozhem saúpati in ſe nizheſar ne bati
Genovefa (1841):	Boleſlav, „jes grém s vami! Jes nêzhem ſam med divjimi sverinami oſtati. Té mi nizh ne odgovarjajo, zhe s njimi kramljam

zverine

sverine

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi
Genovefa (1841):	vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po

zverine

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo
Divica Orleanska (1848):	star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more

▶ zvest pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najzvestejšepridevnik, splošni, presežnik
- nar zvestejše(združena oblika)
  Blagomir puščavnik (1853): drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti

najzvestejšipridevnik, splošni, presežnik

najzvestejši

Valenštajn (1866):	prorokujejo nebeške. Osoda mi je dala zastavo, Da on mi najzvestejši je prijatelj. Ilo. Al imaš tudi zastavo kakovo, Da ona
Oče naš (1885):	njegovo ljubeznjivo obličje gledati in njegove sladke beséde poslušati. Njegov najzvestejši učenec bi hotel biti. Vsako njegovo povelje bi natanjko in
Pripovedke za mladino (1887):	storiti, da je rešil svojega gospoda. Zdaj zakliče kralj: „O najzvestejši moj Ivan, milost! milost! peljite ga semkaj. ”

zvestpridevnik, splošni, nedoločeno

sveſt

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de

zvest

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač
Blagomir puščavnik (1853):	Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje

ſvejſt

Sacrum promptuarium (1695):	tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj

ſveſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju

zvestapridevnik, splošni, nedoločeno

sveſta

Genovefa (1841):	vunder bi ne bilo pràv, ko bi ji ne bila svéſta. In kdo vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta
Genovefa (1841):	ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih

zvesta

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala
Deborah (1883):	srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V
Oče naš (1885):	tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila.

zvestepridevnik, splošni, nedoločeno

sveſte

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa njune saſtopnoſti ino sveſte ſlushbe del vſi ſpoſhtovali. Bila ſta veſelje ſvojga ozheta, paliza
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	II. Potozhnize k' dobrimu sveſte opomnize. Mina je bila vſmilena goſpodizhna, ino prav dobra duſha
Genovefa (1841):	in rêkla: „Té biſere imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja nevéſhka lepotija ſo bili in ſkôraj od
Genovefa (1841):	votlíne kakor samersnjene ókna s róſhami prevlézhene. Naravſka (natürliche) toplota sveſte koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe króg in króg poſtavi, Odvsáme up jim vſe pomózhi

zveste
Maria Stuart (1861): krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me prinesla je

zvestegapridevnik, splošni, nedoločeno

sveſtiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam

zvestega

Stric Tomaž (1853):	ne druzega človeka, da bi se bil zame zmenil — razun zvestega psa; tepli, zmerjali in sostradali so me pa, da se
Stric Tomaž (1853):	nagovarja, slepi in pripravlja ter ji slednjič odkrije, da je zvestega Tomaža in malega Harita tergovcu Halaju prodal. Žena se pri
Najdenček (1860):	sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega psa ne bilo, bi bilo po meni. Pa
Najdenček (1860):	koj. — Ves žalosten sim se podal na pot. Zguba mojega zvestega psa mi je šla zlo k sercu. Ker sim bil
Valenštajn (1866):	dejanija, skrbi Pobožne prijateljeve mu zdaj Je treba i ljubezni zvestega Očesa — a ti, ktere vidim zdaj Krog njega, ko zapuščam
Pripovedke za mladino (1887):	kralja v grad. ” Kralj pa pravi: „Molčite in pustite mojega zvestega Ivana v miru, kdo ve, zakaj je bilo to dobro
Pripovedke za mladino (1887):	ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja streljati, ki je imel
Pripovedke za mladino (1887):	ter ukaže: „Vrzite ga v ječo. ” Drugo jutro ga obsodijo zvestega Ivana ter ga peljejo na morišče, in ko stoji pod
Zeleni listi (1896):	najslavniših generalov. Njegov vladar ga ljubi in spoštuje kot svojega zvestega prijatelja, Metod pa to tudi zasluži. Pribojeval je svojemu vladarju

zvestiga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na

zvestejšegapridevnik, splošni, primernik
- zvestejšega
  Stric Tomaž (1853): če so bili, bolje so mu dopadli. Ker pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in

zvestejšipridevnik, splošni, primernik

zvestejši

Roza Jelodvorska (1855):	tovaršica bila, bodi tudi zdaj v njeni sreči nježna družbarica, zvestejši prijatlice in služabnice ji ni mogoče dobiti. «
Valenštajn (1866):	Butlar — I ne pojdete Z menoj? Al boste novemu gospodu Zvestejši, nego staremu ste bili? Sezite na poštenije mi v roko

zvestemupridevnik, splošni, nedoločeno

zvestemu

Najdenček (1860):	v svojo odejo in stisnil k gorkim ovčicam in k zvestemu Sultanu. V potu sim mirno zaspal. Ko sim se proti
Najdenček (1860):	na zemljo padel. Ko je čez graben skočil, si je zvêstému konju žila vtergkla. — Kako mi je zdaj pri sercu bilo
Najdenček (1860):	mojemu zvestemu Sultanu dostikrat zavoljo tega za malo zdelo, kar je s
Najdenček (1860):	je bilo pri sercu. V smertnim strahu sim bil. Svojemu zvestemu psu nisim mogel pomagati, ko sim padel, sim si tudi
Viljem Tell (1862):	Reselman. Molčite! Poslušajmo! Valter Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da

zvestipridevnik, splošni, nedoločeno

sveſte

Abecedika ali Plateltof (1789):	na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes

sveſti

Genovefa (1841):	ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal
Genovefa (1841):	ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja shêna, in to je

zvestej

Viljem Tell (1862):	In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji
Valenštajn (1866):	En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i

zvesti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu
Oče naš (1854):	zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čas je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb
Ferdinand (1884):	Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu
Oče naš (1885):	zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so begunci dalje, v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod

ſveſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	O Presvete Ozha, inu Varh zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njegov Goſpud k' njemu djav: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz, dokler ſi ti zhes tu majhenu ſveſt bil, ozhem
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njegov Goſpud k'njemu rekuv: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz , dokler ſi ti ti zhes tu majhenu sveſt bil

zvestihpridevnik, splošni, nedoločeno

zvestih

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit

zvestimpridevnik, splošni, nedoločeno

sveſtim

Genovefa (1841):	ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu

zvestim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	po vstavi predpisana. Cesar so ljudstvam pravíco dali, čuti nad zvestim izpolnjenjem te visoke naloge, in ljudstva, polne hvaležnosti za tak
Valenštajn (1866):	opeko, vsi oni, Ki so ga zapustili! Daroval Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, Ko kralj bo zvesto službo plačeval. Mi pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lastno poslopje so pa v varstvo izročili nekaj poštenim in zvestim služabnikom. Ko sta se spočila popotnika in konja, sta po

zvestimipridevnik, splošni, nedoločeno

zvestimi

Oče naš (1854):	ako ne čujete in se ne zedinite z nami, svojimi zvestimi brati. Ne bojite se. Le terdno zaupajte v Boga, Gospoda
Najdenček (1860):	služil. Nikolj me ni zapustil. Večkrat me je s svojimi zvestimi očmi ves žalosten pogledal in tulil je kakor če bi
Najdenček (1860):	v mojo roko in me je milo gledal s svojimi zvestimi umnimi očmi, kakor če bi se bil hotel za večerjo

zvestopridevnik, splošni, nedoločeno
- sveſto
  Genovefa (1841): ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v
- zvesto
  Divica Orleanska (1848): Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po

▶ zvesto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvesto

sbeſtu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi mouka inu poram pokropise is shegnano vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi puev inu teſto perſt

svestu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kir nam sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Temuzh v'to Zirku priti, Svestu Boga moliti Per sveti Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3.

sveſto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v'

sveſtu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v'preliveinu tih britkih ſous, inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi oſtanemo, inu tebe nar ponishniſhi proſimo
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe ſpodobi, ſhlushil, greha ſe varuval, sa moje duſhe isvelizhanje sveſtu skerbel. Vſe, kar bom jeſt dobriga miſlel, govoril, al dellal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhih duſh ſlushi. Naſha edina ſkèrb bódi njegóve ſvęte sapovèdi sveſtú dèrshati, ſizer pak poloshímo naſho ſręzho v'njegove rokę s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sapuſhena oſtansſh, je tebe meni zhęs dal, inu mi je sveſtú narozhil, de te imam sa naprej varuvati, inu kakôr mojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	tedej vaſha Duſha bo u' Bogu brumnu shivela, bote vi sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	bote vi sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu

zvesto

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	hiši je bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede
Divica Orleanska (1848):	njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero
Robinson mlajši (1849):	ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za tvoj blagor. Videl sem, kako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane
Izidor, pobožni kmet (1887):	ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in
Lohengrin (1898):	Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za

ſvejſtu

Sacrum promptuarium (1695):	bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote
Sacrum promptuarium (1695):	S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga

ſvestu

Ta male katechismus (1768):	to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe se ſgody, oku se v' resnizi ta
Ta male katechismus (1768):	se pak Bogu sluſhe? Ke se boſhje, inu Zirkovne ſapovde ſvestú derſhèe, inu ſatu nas otshe G. Buh is S. Rajam

ſveſtu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vojskuvanje, ke se med sabo v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu sluſhejo, inu ſa pravo brumnoſt ſe mujajo, ti so, katiri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta Angel pak je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash ſares nobenega urſhoha, de be se imel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu movzhè: kar se upash govoriti, tu

▶ zvestoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvestoba

sveſtoba
Sveta grofinja Genofefa (1857): ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero

zvestoba

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake
Divica Orleanska (1848):	tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se
Zlata Vas (1848):	vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali božji strah
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha

zvestobe

sveſtobe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim tvoje velike dobróte ino sveſtòbe, ktero ſi she ſkasal nad menoj. S' golo palizo v'
Genovefa (1841):	selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke nedolshnoſti in sakonſke sveſtôbe, odlózhene biti. Shêga ta ſe je do danaſhniga dné v

zvestobe

Mlinar in njegova hči (1867):	piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne
Spisi Krištofa Šmida (1883):	versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi

zvestobi

Maria Stuart (1861):	Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me
Valenštajn (1866):	obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno
Valenštajn (1866):	Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter

zvestobo

sveſtobo
Sveta grofinja Genofefa (1857): hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene

zvestobo

Maria Stuart (1861):	tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer
Valenštajn (1866):	pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem
Ferdinand (1884):	všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu
Revček Andrejček (1891):	kakor sva se nekdaj rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to, kar bodo

▶ zvestost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvestoba; [sskj]

zvestost

sveſtoſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih

zvestost

Najdenček (1860):	sim objêl tanjki vrat Kastorja in hvalil njegovo krepost in zvestost. Tiho in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere
Najdenček (1860):	boril in je za tebe poginil? Ali še pomniš Filaksovo zvestost? Kaj je storil Kastor za tebe? Dvakrat te je smerti

zvestosti

sveſtoſti

Genovefa (1841):	selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje nedolshnoſti in sveſtóſti podala. „Vsemite” je rêkla deviza, ki je komaj te beſéde
Genovefa (1841):	od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga ni v roko prijél. Piſala

zvestosti
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz

▶ zveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvez
Občno vzgojeslovje (1887): prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma

zveza

Blagomir puščavnik (1853):	tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka
Občno vzgojeslovje (1887):	sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz
Občno vzgojeslovje (1887):	zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti
Občno vzgojeslovje (1887):	zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da si svoj

zvezah
- svesah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de

zveze

Astronomija (1869):	tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak
Botanika (1875):	Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla
Občno vzgojeslovje (1887):	prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja
Občno vzgojeslovje (1887):	sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati

zvezi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi tak, na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za
Fizika (1869):	drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v
Kemija (1869):	zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.
Fizika (1869):	v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva
Kemija (1869):	Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja
Zoologija (1875):	Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja
Zoologija (1875):	se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni
Občno vzgojeslovje (1887):	navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto
Občno vzgojeslovje (1887):	mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec

zvezo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga
Občno vzgojeslovje (1887):	kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi

▶ zvezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezan

svesan
Kmetijske in rokodelske novice (1843): fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to

zvezan

Fizika (1869):	Lasovitost, kapilarnost, Capillarität, 33. Lastnosti občne, allgemeine Eigenschaften, 17. Latent, zvezan, vtajen. Laufer an der Wage, kembelj. Leča, Linse, 138. Leča
Mineralogija in geognozija (1871):	7. Skupina borova. Najde se malokedaj, pa le s kiselcem zvezan v borovo kislino BH3 kot kristalinski listki, in blizo vulkanskih
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	od Judeža s poljubom izdan, Jezus, od Judov vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencev zapuščen, Jezus, pred Ana in Kajfa
Gozdovnik (1898):	Poštenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil

zvezana

Tine in Jerica (1852):	bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita

zvezane

svesane

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' Jesuſa vérujejo, svesane v' Jerusalem pergnati. ˛Se podá na pot v' Damaſhk, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vſakimu umna; tudi zéna ne draga. Veljajo namrezh terdó svesane 15 krajzerjev ; nekoliko poslazhêne in s noshnizami 20 krajzerjev, s

zvezane
Zoologija (1875): tako na pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako

zvezani

svesani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Jęsus mosh inu shena lubio, naj bodo v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę; na

zvezani

Robinson mlajši (1849):	ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak
Robinson mlajši (1849):	s kterimi so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo
Mineralogija in geognozija (1871):	in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej
Zoologija (1875):	so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate

zvezanih

Robinson mlajši (1849):	Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji
Robinson mlajši (1849):	krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta

zvezanimi
Zoologija (1875): pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan

zvezano

savesano
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali

svesano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dano. To ſ. piſmo je v 45 velikih sveskih svesano, in ima ſkoraj 7000 v kotlovino vresanih obrasov in riſov

svesanu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó

▶ zvezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezal

svesal

Biblia (1584):	dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4.

zvezal

Kemija (1869):	je svinec, živo srebro in vodenec z žveplom spojil ali zvezal v ravno istih utežnih razmerah, namreč 103, 100, 1, kakor
Revček Andrejček (1891):	strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega zverinskega tatú. (Poveže Grešnika. )
Gozdovnik (1898):	imena tistega človeka, s kterim se je bil v Tubaku zvezal? « »Ne vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa

zvezali

Robinson mlajši (1849):	drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu
Robinson mlajši (1849):	šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bilo vola naglo operirati. Na tla smo ga spravili in zvezali, kakor sim poprej popisoval. Zdaj sim na ravno tistem mestu
Najdenček (1860):	Z znamenji smo kazali, da smo žejni. Zopet so nas zvezali in se pogovarjali, kakor se nam je zdelo, kaj bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so palice dobre. ” Ko bi trenil, so ga zgrabili in zvezali, obleko mu s pleč potegnili, in zdaj so začele vajene

zvezati

svesati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kteri je bil bleso naj neuſmiljenſhi proti njemu, vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potém, ko bo konzhana, vſi liſti v edine bukvize ſkupej svesati dali. Po tém takim bodo prejemavzi naſhih Noviz koriſtne in

zvezati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice
Gozdovnik (1898):	nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž

ſveſati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):

mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz

zveže

sveshe
Biblia (1584): njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej

zveže

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in
Kemija (1869):	spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako
Gozdovnik (1898):	v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona

zvežejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25

zvežemo
Astronomija (1869): leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo

zvežeta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skoz rano od zgorej navzdol potegne, in njegova konca se zvežeta, da se ne more iz rane izmuzniti. Na to vižo
Fizika (1869):	najpoprej težišče vsakega posamnega dela zá-se, in dobljena težišča se zvežeta z ravno črto, na kterej se potem vkupno težišče najde

zveži

sveshi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na drevu ta S. Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe, salate, ſhpinazhe, graha. Zheſen dobro svéshi, zhebulo, de v zvét ne pojde pohodi, endivijo de ſe

zveži

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razpri, skozi sklepno kost les vtakni, zadnje noge od zunej zveži, sprednje vkup deni in z nitjo terdno zveži, de zadej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	od zunej zveži, sprednje vkup deni in z nitjo terdno zveži, de zadej leže in navadno lego dobe. Ovi ga zdej
Revček Andrejček (1891):	ga – tule je! Hvala, Pavle, da si ga prijel. Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok (prinese

zvežite

sveshite

Biblia (1584):	hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v'

▶ zvezda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezd

svesd

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko. Po tem Bog rezhe: „Mergolé naj ribe
Genovefa (1841):	bili. Jaſna jeſénſka nozh je bila. Nebó je bilo polno svésd. Méſez je imel ravno saili. Mersel véter je vlekel. Nobèn
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo svésd, ktére na podnébji kakor ſvitle luzhize migljajo. Şhe veliko vezh

zvezd

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in jih tudi nikoli ne boš brez
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi mi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti
Divica Orleanska (1848):	tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v
Divica Orleanska (1848):	se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku
Astronomija (1869):	drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj

zvezda

svesda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih prav na tanko prepraſha, kedáj pràv ſe jim je svesda perkasala. Poſhteni moshjé mu povedó. Potlej jim rezhe v' Betlehem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Drugazh bi ſe pa mi zhudili, ako bi ſe ktera svesda naſhi sêmlji toliko perblishala, de bi jo samogli viditi kolikorſhna

zvezda

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezde na nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. Če pride
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom.
Astronomija (1869):	še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši
Fizika (1869):	kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v

ſveſda

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je pajdashanje s'temi porednemi. Kaj ne, de se ena ſveſda ſravn ſveſd svejte, inu en pirel poleg pirelna se she
Kratkozhasne uganke (1788):	tebi pak tvoj usakdane kruh perpravlam. Enmalen. Sem szer ena ſvęſda; al na nebu vonder nisem. Par kojnekeh mene ti narvezhdejl

zvezdah

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de so tudi
Astronomija (1869):	Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki
Astronomija (1869):	in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa

zvezdam
Revček Andrejček (1891): uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo

zvezdami

svesdami

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	travnik s'belim, majhnimi zvetlizami obſján; nizh drugazhi, kakor s' svesdami ponozhno nebó, ga je veſelo glédati. To meni mozhno dopade
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih, sagleda. Vuzhenik fanteju povejo, kdo ſo prizhejozh goſpod
Genovefa (1841):	moreta pod milim nébam tako hudobíjo ſtoriti. Smiſlita, gori nad svésdami je Bóg, pred ktériga ſôdbo bódeta nekdaj mogla ſtati! ” „O
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njimi krizhi. In debelo gleda mnoshizo salih goſpodov s slatimi svesdami na perſih, ki jih je bil zel tróp krog njega

zvezdami

Blagomir puščavnik (1853):	vitez in vroče solze mu polijejo obraz: Tam gori nad zvezdami jo bom spet vidil, tam ne bo nobene ločitve več
Blagomir puščavnik (1853):	davno prej mi počivali. ” ”Pa ne obupajte. On ki nad zvezdami čuje, svojih otrok ne zapusti; in če vam tudi nekdanjih
Blagomir puščavnik (1853):	on, m se ozira zaupljivo gori na svetlo s lesketajočimi zvezdami obsejano nebo. Poslednjič bije ura — sedem. Verv pride po
Blagomir puščavnik (1853):	vam k dobremu. Pojdite tedaj skupno hočeva krasnega z nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju iti
Astronomija (1869):	nami, je razveseljevalo pred tisoč in tisoč leti z bliščečimi zvezdami človeško oko in zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da
Astronomija (1869):	njej govori, jima astronomijsko opazovanje bistveno krati. Pa tudi med zvezdami nam točnejše opazovanje kaže še marsikteri razloček. Največi del zvezd
Astronomija (1869):	ki so pa kot pastirji in lovci potrebovali nebá, z zvezdami pokritega, za določbo časa in kraja. 5 Brez dvombe je
Astronomija (1869):	in nepremakljivo sredi votle nebeske oble, ktera se s svojimi zvezdami suče okrog zemlje. Ljudje so tudi res tisoče let trdili
Gozdovnik (1898):	se je šotor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na nebeškem svodu. Slaba luč, skozi platno mrleča

zvezde

sbiesde

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshja: kateri je une svatlobo: inu perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe

svesde

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lépe déla boshje, nebo ino semljo, ſolnze, luno ino svésde, róshe ino ſadje, kako lepo je vſe ſkupej. To je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	konez perblishal. ˛Solnze bo otemnélo, luna ne bo vezh ſvetila, svesde ſe bodo is ſvojiga teka premikale, ino nebeſhke mozhí ſe
Genovefa (1841):	imenítnih doſtikrat ſhe s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem
Genovefa (1841):	prihódnje bo vaju vſak ſhumézh liſt oſtraſhil. Ali vidita gôri svésde! Kakor s jesero ozhmi gléda nébo na vaju! Ali moreta
Genovefa (1841):	ozhéta v nebéſih, ljubiga Bogá, ki je ſolnze, luno, in svésde naredil. Gléj, ôn je tudi vſe to narédil, de bi
Genovefa (1841):	v nebeſih ſim shé veliko lépih rezh vidil — ſolnze, luno, svésde in ´ zvetlize, pa od ſvôjiga ozhéta na sêmlji ſhe ſvoj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şmefhen prepir. Sa pervino ſo svesde ſe prepirale; Şolnze pride — svesde ſo sbeshále.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe bo sêmlje hlád selêne, Al méſta ni nikjèr, ni svésde míle, Kjér bi ljubjózhe ſèrza ſe ſkleníle. ” „Te míſli, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vino! Tak' je s mladino. Şmefhen prepir. Sa pervino ſo svesde ſe prepirale; Şolnze pride — svesde ſo sbeshále.

zvezde

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki
Divica Orleanska (1848):	o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane
Valenštajn (1866):	kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni
Astronomija (1869):	svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo

ſveſde

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta narmajnshe pregreha ni njo nekol ſadella, ſatorej mene ſdej ſveſde kronajo, inu sonze oblazhe. Karkol je v'meni svetega bilu
Kratkozhasne uganke (1788):	nisem ked ſamurz; deslih tebi po dnevi temmo delam; dokler ſvęſde meni nasvejte jo, inu mejsz mene naressvitly. Megla. V' gojſdu

zvezdi

Astronomija (1869):	da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči
Astronomija (1869):	prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno
Astronomija (1869):	Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta

zvezdo

svesdo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pervo vpraſhanje je bilo: „Kjé je Judovſki novorojeni kralj? Njegovo svesdo ſmo vidili na Jutrovſkim, ino mòlit ſmo ga priſhli. “ Prihod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil le kake dvé uri od Jerusalema. ˛Spet ugledajo svésdo, ktero ſo na Jutrovſkim vidili, lepo ino prijasno na nebu

zvezdo

Zlata Vas (1848):	gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti
Zlata Vas (1850):	na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se
Zlata Vas (1850):	vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bili kraljiči in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so
Astronomija (1869):	velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od
Astronomija (1869):	črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi
Astronomija (1869):	prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki

▶ zvezdogledec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zvezdogled; Pleteršnik

zvezdogledci

svesdogledzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	toliko perblishala, de bi jo samogli viditi kolikorſhna je. Modri svésdoglédzi vezh del menijo in pravijo, de vſe te nebeſhke krogle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bliso vidijo, in ſe lahko pregledujejo. S takimi gledavniki uzheni svesdogledzi vezhkrat v luno gledajo , in jo tako bliso vidijo , de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſha semlja. Luna ni slo daljezh od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem

▶ zvezec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

šopek; kontekst

zvezce

svesze

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim

zvezcu
- svesizi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize

zvezec

svesiz

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v'

▶ zvezek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezek

zvezek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor

zvezik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju

zvezka

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi
Zoologija (1875):	zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet

zvezke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	najkasneje do konca januarja na svitlo prišli, bojo obsegali 4 zvezke, vsaki okoli 20 pôl. Cena jim je 6 gold., plačevalo
Zeleni listi (1896):	je poredni fante celó osla v pisanko. Le pomislite, v zvezke take reči čečkati! — V Bernardovih pisankah tudi ni nikakega pivnega

zvezkov
Zoologija (1875): znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka

zvezku

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	za povestnicu jugoslavensku” pod vredništvom g. Ivana Kukuljeviča. K temu zvezku, ki obseže zbirko listin, so pridjani 3 kamnotisi glagolski in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ki je k svojemu že pred nekoliko leti izdanemu I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino
Gozdovnik (1898):	poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku.

▶ zvijača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvijač
- svijazh
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dobro, tako mil ino uſmiljen, tako nedolshen bres ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen savoljo dóbriga vſe preterpeti; she bi
- zvijač
  Maria Stuart (1861): otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil.

zvijača

Viljem Tell (1862):	posvečena, Morda sladkaču kacemu dadó me. Tje, kjer hinavstvo in zvijača vlada, Na carski dvor me dati hočejo! Tam čakajo zakonske
Gozdovnik (1898):	iznenaden, Vendar je domneval, da bi utegnila biti še kaka zvijača, kajti ona trupla se mu niso zdela nič kaj človeška

zvijače

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perzanesi mi tudi ti prebrisani roják *) sedmih modrijanov, de ti zvijače* prilastim in golufije perpisujem. Zakaj vas Rimce, nekdajne gospodarje in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To reče in raztegne se v senco fant nezvest, Vesel zvijače take se tiho smeja v pest. Pripravljen urno sivček — sumlivosti
Najdenček (1860):	bile hudobnost in laž poštrafane; učil sim se muhe in zvijače imenitnih spoznavati, in moje serce, ki je bilo poprej, tako
Oče naš (1885):	sta Nace in Barba potrdila, in nad njim so vse zvijače Martonove omagale, kteri teh Švicarjev nikakor ni mogel blizo sebe
Gozdovnik (1898):	vrste bojujočih tovarišev. Apačani so se bili proti Mehikancem poslužili zvijače, ki se more posrečiti le tako drznim jezdecem, kakor so
Gozdovnik (1898):	vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó izkušeni

zvijačine

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):

nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam

zvijačo

svijazho
Kmetijske in rokodelske novice (1844): med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó

zvijačo

Maria Stuart (1861):	Burleigh. Ne morem razumeti, kako, s ktero Močjo in čarovno zvijačo mu Je obveljalo, da prekanil je Modrost kraljice moje. Elizabeta
Maria Stuart (1861):	s sodbo, Da s svojo milostjo slepari svét. Mordá s zvijačo jo pregovorim, Da priti pred očí pustí Marijo, In to
Ferdinand (1884):	mož, ki pa mu je bil najhujši sovražnik, znal z zvijačo in na tihem dobiti v svojo pest Ferdinanda, ko je

▶ zvijačen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvijačni
- svijazhni
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel

▶ zvijačnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

zvijačnež
- svijazh
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pokasala. Esav pa na glaſ rjòve ino jóka. „O svíti svijazh ti! “ je djal, „pervizh me je sa pervenſtvo kánil, ino

▶ zvijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvija

Valenštajn (1866):	ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah
Oče naš (1885):	mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence
Oče naš (1885):	pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem

zvijaj
- svijaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa

▶ zvit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvit

Zoologija (1875):	so prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat zvit sapnik. Taka pluča zajamejo mnogo zraka, kar olajšava letanje in
Zoologija (1875):	ali pa v mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znojni predor, pod, 28, na površje. Znoj je nekoliko kisel
Zlatorog (1886):	Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti se plazi zvit, Prihúljen na drévu ždí bistrovíd, Ž njim volk preží na

zvita
- svita
  Sveta grofinja Genofefa (1857): pové, kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike

zvitega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vrata. Stari služabnik za njim nosi snopič papirja in skupaj zvitega pergamenta — prišel je tedaj iz šole. Med tem ko ga
Deborah (1883):	drhaljo, katero so spodili. To je bilo še zadnje delo zvitega učitelja. Tržinar. Da, učitelj; kdo bi si bil mislil, da

zvitiga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj z jesiham in nekoliko oljem, deni potem na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de se nekoliko menj gresa za budlo (filo) vzame. Iz zvitiga štrukla polža naredi, v dobro s putram pomazano kozo deni

zviti

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi
Blagomir puščavnik (1853):	gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in
Tiun - Lin (1891):	Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi

zvitih

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	učiti, ampak de vsak hudobijo spoznava, sovraži in se tudi zvitih in prebrisanih ljudi varje. Zakaj dan današnji je svet, de
Zoologija (1875):	se godi v znojnicah ali znojnih žlezah, obstoječih iz klopčasto zvitih cevk, ki ležé na dnu usnjice ali pa v mezdri
Tiun - Lin (1891):	obče vsi zeló' mladi a bili so tako prekanjenih in zvitih obrazov, kakeršne sem videl le samo na Kitajskem.

zvito

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite
Zoologija (1875):	neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi

▶ zviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvij

zvi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	za štrukle zleci, budlo (filo) precej nanj deni, potem ga zvi, v polna zverti in v dobro z maslam ali putram
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose v skledo deni, z lorberjevim perjem in rožmarinam obloži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	filo) dobro zležano in potem tanko zlečeno testo za štrukel, zvi in zverti ga v polža in deni ga v dobro

zvije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ji je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat
Tiun - Lin (1891):	Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter

zvila
- svila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine
zvili
Mineralogija in geognozija (1871): ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili

▶ zvleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvlekli

slekli

Sacrum promptuarium (1695):	veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę

▶ zvon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvon

svon

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhkrat shelé, de bi per njih zerkvi eden ali drugi svon ſhe kake zente teshji bil, kakor ga ſoglaſje terpi, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa vſe tri ſtare svonove preliti, kadar ſe bo nov svon napravljal. V ta ſklep ſo previdni in modri Poſtojnzi radi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Goſpod Anton Alojsi, de ſo véliki in ſredni ali tretji svon 29. dan maliga ſerpana v Poſtojni pred zerkvijo prizho vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako dopolnila, de ima Poſtojna velik zhes 42 zentov teskak svon in pa tudi, de vſih pet svonov v prijetnim ſoglaſji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	premalo posnajo. Vezhletne shelje Poſtojnzov ſo bile, ſi velik nov svon v prasni lévi zerkveni svonik napraviti; to de velike neſrezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtajati sazhela. — To de en ſam ſhe tako velik nov svon , bi bil le takrat lepo pel, kadar bi ſe bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svonove napraviti. Svonar je mogel velik zhes 40 zentov teshak svon vliti, in vſim drugim ſhtirim svonovam ravno take glaſove dati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan tega mesca zjutrej ob sedmih je v Ljubljani mertvaški svon zapel in na moriše so peljali k smerti obsojeniga vojaka

zvon

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z
Viljem Tell (1862):	Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon
Viljem Tell (1862):	zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj
Fizika (1869):	ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem

ſgvon

Kratkozhasne uganke (1788):	ga, ter se bo ſdajzi is svojo shtimo ogglasil. En ſgvon. Sam od sebe jeſt k'tebi pridem, ter tebi use
Kratkozhasne uganke (1788):	nimam. En ſgvon, katir k' praſneku, inu merlizham ſgvony. Drugazhi. On ſmirej uſta

zvona

svona

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar lepſhi zerkev v zeli kreſti, ſe je pomanjkanje veliziga svona poſebno ob vélizih prasnikih tolikanj bolj zhutilo , kolikor lepſhi je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje

zvona

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih je vender toča dobro omlatila. Kakó pa tudi hrum zvona ali puške zamore točo odverniti, kér ta hrum ne doseže
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa

zvonom
- zvonam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z

zvonov

svonov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſposna, de per kaki zerkvi, deſiravno morebiti nima poſebno teshkih svonov, nekako poſebno prijetno in dopadljivo svoni, deſiravno ne more povedati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov v Poſtojni. Ko je namen téh kmetijſkih in rokodelſkih noviz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	42 zentov teskak svon in pa tudi, de vſih pet svonov v prijetnim ſoglaſji ſkupej poje, in ſerze vſaziga obzhutljiviga poſluſhavza

zvonov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cerkve krov, K véliki maši jasno jak Sosesko kliče žvenk zvonov. Vse krog razlega petje živo Pobožnih duš se ljubeznivo. In
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	knez, naprej pogled! « — Zakruli jezdec levi v glas — »Kaj žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim proti tlam tlačen; glasje zvonov; voda bolj na tanjko slišana; jug po leti ali v

zvonove

svonove

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kake majhne rezhi, ne sa svonarja, ne sa Poſtojno, take svonove napraviti. Svonar je mogel velik zhes 40 zentov teshak svon
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ob enim ſklenilo , dva, ali pa vſe tri ſtare svonove preliti, kadar ſe bo nov svon napravljal. V ta ſklep
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki Poſtojne ne posna, in

zvonovi

svonovi

Genovefa (1841):	ktériga ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem ſo ſe ſhe ohilniſhi solsé vlile. Ljudſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo le s ſamim svonilo, ker ſo bili ſtari trije svonovi v tazim rasglaſji (Disharmonie), de ſo jih le vezh let
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh obſtoji. Poſtojnſki svonovi imajo naſlednjo tesho in te le glaſove (Töne) : Gotovo niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliziga veſelja hvaleshna Poſtojna nikoli ne bo posabila. Pervi trije svonovi pa ſo bili v Ljubljani 26. dan véliziga travna poſvezheni

zvonovi

Zlata Vas (1850):	déklic proti Ožbetovi hiši, po prazniško oblečenih. Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v cerkev. Otróka h kerstu nesejo nar naprej, za
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in revni in bogati so se objemali in bratili; in zvonovi so veselo in slovesno peli in cerkve so se razlegale
Oče naš (1854):	eden iz med vaših sovražnikov? Bog vam poverni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapéli k maši. Oberst je zdaj povedal patru
Roza Jelodvorska (1855):	mertvaško podobo. Tako so minule žalostne ure. Ali naenkrat zazvone zvonovi, kterih glas se razširja čez hribe in plán, kakor da
Najdenček (1860):	jutru zbudil, sim bil kakor prerojen. Zjutraj je bilo in zvonovi so k sveti maši klicali. Vzél sim molitne bukvice ktere
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Solnce je vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k juterni službi božji. V njenem srcu in
Valenštajn (1866):	stenolom razbije; Nasipe mirni polne ljudije, I pozdravljaje mahajo klobukom, Zvonovi glasno v vseh pojó zvonikih Krvavega oznanjevaje dneva Veseli večer
Deborah (1883):	boječe, kakor človek, ki greh dela; ko so tu doli zvonovi k večernicam vabili, zdelo se mi je, da me nazaj
Oče naš (1885):	sem eden izmed vaših sovražnikov? Bog Vam povrni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapeli k maši. Polkovnik je zdaj povedal očetu

zvonu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo

▶ zvonar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonarja

svonarja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga svonarja goſpoda Antona ˛Samaſa samore ſtoriti. Poitojna ſizer od doſti ljudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te shelje tako dopolnila, de ima Poſtojna velik zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	glaſove (Töne) : Gotovo niſo bile kake majhne rezhi, ne sa svonarja, ne sa Poſtojno, take svonove napraviti. Svonar je mogel velik

▶ zvonček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonček

sgonzhek

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod

svonzhek

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ji bo draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in de ſe mora delj zhaſa muditi
Genovefa (1841):	na zvetlize, ki jih je délala, kanila. Kadar je maſhni svônzhek sapél, je hitéla v grajſko kapélizo in pràv ſerzhno je

zvonček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska

zvončki

Blagomir puščavnik (1853):	zvem. Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki cveteli, in tički vesele pesmi prepevali, spet v ljubo dolinico
Zlatorog (1886):	ob virih, Vsí so tú na solnčnem vrtu zbrani: Modri zvončki, pisane ustnáče, Mak rumêni, beli slanovrati, Sleč rudéči in obstret

▶ zvonec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonca
- svonza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana
zvoncem
Blagomir puščavnik (1853): obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se
zvoncev
Viljem Tell (1862): se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje

zvonec

svonez
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor

zvonec

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec.

▶ zvoniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvoni

ſgony

Ta male katechismus (1768):	Ozha, † Syn, inu S. † Duh. Amen. Kader se enemu umirava ſgony. JEſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive
Ta male katechismus (1768):	Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire so te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi
Ta male katechismus (1768):	vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl, inu

zvonijo
- zvone
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de

zvonil

svoniu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu dei

zvonili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne ognusi njih kostí! — Skušnja uči, de, ako ravno so zvonili in streljali, je vender toča vse do koreníne pobila. Kralj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliki zvon, 800 centov težek, ravno ko so ž njim zvonili, v Ivanovem turnu odtergal in 3 nadstropja prederl; 5 oseb
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k juterni službi božji. V njenem srcu in tudi okoli

zvonilo

svonilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	let tega rasglaſja vajene uſheſa samogle poſluſhati, kadar je ſkupej svonilo. Sato ſe je ob enim ſklenilo , dva, ali pa vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takrat lepo pel, kadar bi ſe bilo le s ſamim svonilo, ker ſo bili ſtari trije svonovi v tazim rasglaſji (Disharmonie
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deſnim svoniku osnanovali. De bi pazh to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s

zvonilo

Jerica (1859):	večer prepeval in plesal, pa ko je drugo jutro dan zvonilo, ga že ni bilo nikjer viditi! Da je danes mogel
Kranjska nevesta (1864):	milo donenje večernega zvenenja in sladko petje v bližnjem samostanu: Zvonilo je Ave Marijo. Ko so se pozgubili zadnji klenki večernega
Izza mladih let (1882):	deželi to človeka vselej prešine; ugibal sem še, komu bi zvonilo, ko zagledam kmeta, ki je šel po seno; že od
Posavčeva češnja (1887):	gorovje, je dospel k domačemu selišču, ko je ravno poldne zvonilo v tankem zvoniku, da je mogočno bučalo med hribovjem. Spehan
Na krivih potih (1893):	glas zvona hudo pretresel. Zdelo se mu je, kakor bi zvonilo njemu. Zvonili pa so Mihcu Skopinu, ki je bil izdihnil
Svatba na Selih (1894):	nesrečno družino. Pri Svetem Primoži je zvonilo, in takisto je zvonilo na Robu, da se je brž razneslo: »Starega Rakarja ni
Svatba na Selih (1894):	hodili kropit in milovat nesrečno družino. Pri Svetem Primoži je zvonilo, in takisto je zvonilo na Robu, da se je brž
Usoda ka-li (1895):	gostem pokašljevala. V obraz je pa bila bleda, silno bleda. Zvonilo ni še; zatorej jo prosim, naj mi pove svoje želje
Roman starega samca (1895):	me zmoti glasno zvonjenje. Zdelo se mi je, kakor bi zvonilo v sobi. Čudo ni bilo; nasproti mojemu oknu je stal

zvoniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na

▶ zvonjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonjenja

svonenja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dopadljivo svoni, deſiravno ne more povedati sakaj; to de prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terpi, in zhe ſe njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga svonenja imeti, ktero je uſheſam in ſerzu tako prijetno, ampak rasglaſno

zvonjenje

svonenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi

svonjenje

Genovefa (1841):	pobóshno proti nébu vsdiguje! O, ko bi le sopet kako svonjenje ſliſhala, miſlim, de bi ſe mi ſerzé oddahnilo. Pa vunder
Genovefa (1841):	vperte, ljudſtvo je tako glaſno likanje sagnálo, de ſe je svonjênje le malo ſliſhalo. Genovefa je pa, kakor sgol pobóshnoſt, ſedéla

zvonenje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi

zvonjenje

Viljem Tell (1862):	Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa
Viljem Tell (1862):	jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko

▶ zvoziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvozi

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	da shrani na njem gnoj tako dolgo, dokler ga ne zvozi na njivo. Poglavitno je pa pri tem to, da se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	če mu šest sodčkov rečí papolni, ktere sicer v vodo zvozi. Kmet mu to stori in mu napolni sodčke skorej do

zvozijo
Botanika (1875): se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da
zvoziti
- s'vositi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel

▶ zvreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrže
- zverže
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat popolnama in

▶ zvreči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povreči; kontekst

zvržejo
- zveržejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se

▶ zvrha prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrha

sverh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt

▶ zvrhan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrhani
- s' verham(združena oblika)
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): skus tu pak ſa tvoj narvezhe nèz skerbish k' eni s' verham miri. Kader se tebi kaj permire, kar tebi nadushy

▶ zvrhano prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrhano
- isverham
  Kratkozhasne uganke (1788): nobena kapla vezh notri nagrę; al vonder ne zel toku is verham, de be zhes shlu. Rezhi, nej tebi gdu ſpolovino

▶ zvrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrne

zverne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej

zvrne

Fizika (1869):	ki jih tisučletja niso še porušila. Senéni voz se laže zvrne kakor s kamenjem obloženi. Živali in ljudje, ki gibajo z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	loputne ga nazaj po glavi, da se na prvi mah zvrne; na tleh pa ga še parkrat po glavi buši in

zvrneš
- zverneš
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš

zvrni

zverni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jo v krop vtakni in v skledčico ali na taljar zverni. Kofetova zmerzlina. Zavri en maselc dobre srove smetene z nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mizo dati, jo urno v krop vtakni in na taljar zverni. Malinčna zmerzlina. Malince z žlico dobro zmečkaj, sok skozi sito
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmok (puding). Se ravno tako napravi. Ko se skuha, ga zverni v skledo, na žebljičke zrezane mandelne vanj vsadi, z nevestno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem cmok iz pertiča v skledo zverni in na en perst debele koleščike zreži. Te lepo ob
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in v pohlajeni peči počasi peci; potem model v skledo zverni, torto s cukrenim snegam ozaljšaj ali pa pohlajeno ocukraj. Kruhova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnimi drobtinami potresen model, peci počasi v peči rumenkasto in zverni potem na sito. Tudi v to potico lahko od recljev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na straneh, potresi model od ene plati na drugo in zverni jo v skledo. Ako bi pa iz njega iti ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testo vanj deni in počasi peci. Potem ga iz njega zverni, po čez na tanke koščike zreži in te na roši
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne prehudi peči rumenkasto speci, potem iz modla na sito zverni in pohladi. Šartel s smeteno.

zvrnil

zvernil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer

zvrnil

Sosedov sin (1868):	nož položil, okrožnike od sebe porinil in poln kozarec vina zvrnil, sklene roke ter nasloni se na mizo pa se začne
Mahmud (1870):	in ker je vsled tega nastal velik šum v Carigradu, zvrnil je to hudobijo na kristijanske Armence. Pomorili so je potem
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	nor nanj. Še videl ga ni. Po pošti peljaje se zvrnil se je tako nesrečno, da je kmalu umri. Za smrt
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	se upre z vso silo v voz, da bi ga zvrnil v vodo. Grom to zapazi. On je bil prebrisane glave
Tiberius Pannonicus (1882):	je metal v kupo. »Nebeški Avguste, v tvojo slavo! « In zvrnil je kupo v svoje grlo in to s tako spretnostjo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ki pa prav dobro odgovarjajo, dasi se je jeden njih zvrnil že po drugem strélu našega topa zaradi strtega kolesa. Proti
Očetov greh (1894):	kažeta starejšega. Kozolec nima več plašča, da bi gospodar podenj zvrnil repo; obrezavati jo bode treba pod hlevnim napuščem, kjer je
Prve hiše (1896):	ne se bomo še zadušili«, ukazal je nato krčmarju ter zvrnil v dušku pijačo. »Spat se mi spravite, kdo bo vso
Gojko Knafeljc (1899):	je izginila nalik megli – in z globokim zdihom sem se zvrnil na posteljo. Zakril sem si oči in ihtel; vedel sem

▶ zvrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrnjenega
- zvernjeniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo
zvrnjeno
- zvernjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne kadi, kér

▶ zvrstiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrstili
- zverstili
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí

▶ zvrteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrtelo
- zvertilo
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla.
zvrti
- zverti
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te
- zvrti
  Valenštajn (1866): dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu

▶ zvrtinčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zvrtinči
- zvrtini
  Gozdovnik (1898): svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter

▶ z žlica predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ IMP

z žlico

žlicoj

Valenštajn (1866):	Mi v mojih morajo namerah, a Napitati je hočem praznoj žlicoj. Trčka. Al pošteneje s Sasi boš ravnal? Uže vtrpeti več
Valenštajn (1866):	Če nam po vagánih odnašajo žitni vršáj, Mi žlicoj ga moramo grebsti nazáj; Ce mahajo mečem oni srdito, Mi

▶ ž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar je po vſaki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki

ž
Kmetijske in rokodelske novice (1845): z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v

▶ žaba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žab

shab

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodo hude vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku
Kuharske Bukve (1799):	nad sherjavzo vręti. — Na poſtne dnęve naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe
Kuharske Bukve (1799):	od shab, grahove shupe, en kosarz vina, ſok od pol lemone, puſti
Kuharske Bukve (1799):	maſla, muſkatzvęta inu ſoka od lemón; potle prezędi shupo od shab na letę rezhí, męſhaj v' eno męro, de ſe nevterdi

žaba

žaba
Gozdovnik (1898): je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji

ſhaba

Kratkozhasne uganke (1788):	je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno
Kratkozhasne uganke (1788):	njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni. topluto, inu svitlobo zhutila, inu raglati
Kratkozhasne uganke (1788):	to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano
Kratkozhasne uganke (1788):	katiri ſa tu navedô, bo. do menili, de ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori

žabam
Mineralogija in geognozija (1871): v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne

žabe

shabe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prahu, kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku per tleh
Kuharske Bukve (1799):	inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko, de zherna kosha rada doli pojde, otrębi
Kuharske Bukve (1799):	potręſi s' lemon lupkam, inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko, de zherna kosha
Kuharske Bukve (1799):	v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od njeh hrani. Eno
Kuharske Bukve (1799):	Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha
Kuharske Bukve (1799):	Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene pękaríe. 163. Mehke pręſtize. 164.
Kuharske Bukve (1799):	sręsaniga peterſhila, enmalo zhebula, potręſi s' moko; notri deni shabe, od sgoraj jeh tudi obloshi s' takim, kakor ſi jeh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' ſerzu. Na to pokrijejo po boshjim povelji mnoge shivali, shabe, komarji , kobilize, veſ Egipt. Po polji, po hiſhah, po ſ-hrambah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	petégne in s deshjem smeſha. Vzhaſih tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali is ſvojih lukinj pridejo, ktere véliki vihar

žabe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne bojte se truda, ne znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27.
Pripovedke za mladino (1887):	žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam
Pripovedke za mladino (1887):	nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala
Pripovedke za mladino (1887):	hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva
Pripovedke za mladino (1887):	bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves
Pripovedke za mladino (1887):	mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te
Pripovedke za mladino (1887):	žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo

žabo

ſhabo

Kratkozhasne uganke (1788):	ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni
Kratkozhasne uganke (1788):	V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi

▶ žafran samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žafrana

shefrana

Kuharske Bukve (1799):	rudezho ſarbo imęti, deni notri meſhanje al kermes, sa rumeno shefrana, sa rujávo zhokolade; vſe popred na prah ſtolzheno inu permęſhano
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta, popra inu shefrana, oſoli, poſtavi zhepine na

žofrana

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gresa, de se lepo zarumeni; perdeni dobre mesne župe, malo žofrana in muskatovigu cveta, pusti prekuhati in daj na mizo. Zeleni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putru, deni ga na dobro ožeto žemljo dobro premešaj, perdeni žofrana, dve celi jajci in en rumenjak in nadevaj v dobro

▶ žaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žag
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada

žaga

shaga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa vunder

žaga
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in

žagah
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): pové, de je tesar in de je tudi že pri žagah delal, ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem
žage
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka
žagi
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine

žago

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina

▶ žajbelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žajbelj

shaibel

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	speh, ſad, dine, kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mleku je ſtarim, inu ſlabim ludem prov sravu, pelinovez, inu shaibel piti, tudi shiher puſhati, laxirati. ROSHNIGA ZVETA OPRAVILA. Na poli

shalbel

Kuharske Bukve (1799):	shupe od njega, de ſe v' kosi popolnim isvrè. 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe
Kuharske Bukve (1799):	264. Zverti shalbel. Tri beláke rastępi, permęſhaj dvę peſtí moke, inu eno peſhízo

žajblja

shalbla

Kuharske Bukve (1799):	maſlo topít, enmalo moke, doſti sręsanga peterſhila, ne prevezh shalbla, kęr je grének, enmalo ingverja, mlęka, inu ribje shupe
Kuharske Bukve (1799):	na nje ſroviga maſla, jajzhne rumenake, ribani kruh, muſkatzvęta, inu shalbla; męſhaj, depoſtane kakor rahlo teſto; s' tim napolni golobam kreſe

▶ žakelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žakelj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni
Zlata Vas (1848):	suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič

žaklja

žaklja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši

ſhakla

Kratkozhasne uganke (1788):	oſshe: inu, ke ſtojy, ſtopi ti na ta druge konz ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu
Kratkozhasne uganke (1788):	zhes hishne prag reſtegni. Rezhi, de un na en konz ſhakla ſtope, na katirega oſshe: inu, ke ſtojy, ſtopi ti na

žaklje

shakle

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti, ino va-nje vſakimu ſvoj denár djati, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri njih predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo urno v

žaklju

shakli
Biblia (1584): kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém

žaklji

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž

ſhaklu

Kratkozhasne uganke (1788):	ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu ſtojęzh kloftati. XXXV. Narediti, de ſhlizhneki, povſhi, ali kar bodi
Kratkozhasne uganke (1788):	sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze reſtrositi, se bo
Kratkozhasne uganke (1788):	dobiti. Stavi, de en druge, katir s' tabo na enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy

▶ žal pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalega
- shaliga
  Genovefa (1841): is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo
- žalega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil.
- žaliga
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga

▶ žal prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žal

shal

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo
Genovefa (1841):	ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je rékel: „In ſhe shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila

shol

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naj ne samęrijo , de jim po pravizi povejm. Meni je shol , de ſim zhes ſanta govoril; jeſt ſim ſi le smiſlil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ansh. Le mene puſtite, Ozha — Jak. Sej mo bo doſti shol , kader bo vidil, de mo deklęta pred nôſam prozh vſameſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim tęj vshę odpuſtil — — ti ſi vunder le moja Mizka — — Shol bi meni bilu , ke
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	menim le: Ti ſe s' mojim Goſpodam saſtopiſh ; tebi je shol, de ſi meni kej povędala. O jeſt te posnam. Poberiſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mano ravnali, koker s' enim otrokam. Goſpa. Al ti je shol? Baron. (k' Nęshki. ) Tvoje piſmize — Nęshka. So gnadliva Goſpa diktirali
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hlapzam, de mi ga is graſhine ſtepó. Shush. Meni je shol, de ſim sraven priſhal. Nęshka. O moj Bog ! Baron (k'

shov

Abecedika ali Plateltof (1789):	vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale
Abecedika ali Plateltof (1789):	vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov , inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale
Abecedika ali Plateltof (1789):	vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale

žal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to veselje krati. — Naj bojo
Robinson mlajši (1849):	Večerja na nas čaka Ljubuška je uže dvakrat klicala. Vsi. Žal! Žal!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je zavolj vsiga, kar koli sim hudiga storil! K
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati
Mlinar in njegova hči (1867):	mogel najti besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine svojega srca, kako noč in dan na nič
Zlatorog (1886):	vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če
Izidor, pobožni kmet (1887):	morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga je čedalje manj! Dober namen me je toraj

ſhov
Ta male katechismus (1768): S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker

▶ Žalec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Žalcu
- Žavču
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na

▶ žaliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žali

shali

Pozhétki gramatike (1811):	govor ſhkripIe po vſnéſih, kar poſ uſhávzam duh in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je uſheſam in ſerzu tako prijetno, ampak rasglaſno, ki uſheſa shali. Vezhkrat tudi nesaſtopni zhlovek pravi in ſposna, de per kaki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti sháli te, ne 's hudobije, Ne dàj v obláſt ſovráshni ga

žali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite

žalil

shalil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ne bodíte blisu, vaſh pogled bi ozhy vaſhiga Odreſhenika bol shalil, kakor ta pogled njegovih ſovrashnikov, inu preganjavzov! 2.) Premiſlimo dalęj

žalil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se
Tine in Jerica (1852):	Tine ji ni nič tega pravil, de bi je ne žalil. Bilo je drugo nedeljo po veliki noči, ko je Peter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Slovencom grenku; povem ju odkritoserčno, pa ne da bi nekoga žalil, nego ju povem s žalostnim sercom i samo zato, da
Sveti večer (1866):	o vsem tem svoji družini nič, da jih ne bi žalil brez potrebe. Pa kmalo potem, ko je ravno iz gozda
Mlinar in njegova hči (1867):	pred oči! Ubil nisem nikogar, nikogar goljufal, nikogar okradel, nikogar žalil ali preganjal; nič me ne skrbi za mojo dušo in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kot predplačilo, in da bi gospe kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je pa to

žalila
Zlatorog (1886): svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo

žalili

Zlata Vas (1850):	takimu pritepencu tako hčer dajo. Zato so jo zaničljivi govori žalili, in ko je zavoljo tega iz jéze jokala, je rekla
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	starši zjokali; pa de bi žlahtniga serca svojiga sinčka ne žalili, so molčali. Zamaknjeni v lepoto lépiga pomladanjiga večéra, so še
Najdenček (1860):	se hvalil. Storil sim sam svojo dolžnost, pa žalili, zlo žalili ste me s svojimi bridkimi besedami. Za to vas prosim
Najdenček (1860):	da bi se hvalil. Storil sim sam svojo dolžnost, pa žalili, zlo žalili ste me s svojimi bridkimi besedami. Za to

žalilo

Zlata Vas (1850):	se je srejnskim možém tako očitalo, ni Ožbalta kar nič žalilo, temuč veselilo ga je še le. Tako so prav ojstro
Blagomir puščavnik (1853):	viteza še bolj žalilo, zatoraj je svoje zdihe zatajeval. Za tega volja mu še
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji in profesorji so pisano glédali in so se zberali

žalimo
- shalimo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder

žaliti

shaliti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai

žaliti

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	razveselovanje svoje gospode vse perzadjala, je bila zdej perpravna jo žaliti in v nesrečo pahniti. Desiravno ni Hirlanda nikoli od druzih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preljuba mati! tvoj sin ni ničesar storil, kar bi te žaliti utegnilo. Povej, ali hočeš vse vedeti, kar se mi je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ovo izpustil, s čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti. — Na „besedo” povabljena, da ljubega miru ne kaliva, sva šla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	nisem dal povoda v to, da bi me kdo smel žaliti. ” Besede moje napravijo nekako senzacijo. Na to pa se oglasi

▶ žalost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalost

shalloſt
Branja, inu evangeliumi (1777): Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13.

shaloſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim
Genovefa (1841):	od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa
Genovefa (1841):	rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil? Kaj ti je moja shêna — kaj ti je moj
Genovefa (1841):	je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra

shavoſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moiga Serza! inu skues tvojo grenko Martro noi bolazhino: inu shavoſt noi potashavo: noi skues tvojo nai svateishi rano natvojei svetil
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva k' si tvojega nai svateishiga sina

žalost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo
Robinson mlajši (1849):	ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se
Zlata Vas (1850):	terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pride na vás v hišo dobriga Rikarda. Pa nova žalost jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin
Sveti večer (1866):	stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora
Ferdinand (1884):	Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester
Oče naš (1885):	vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako
Občno vzgojeslovje (1887):	ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v

ſhaloſt

Sacrum promptuarium (1695):	bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko
Sacrum promptuarium (1695):	leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò

žalosti

shalosti
Sacrum promptuarium (1695): ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi

shaloſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika
Sveta grofinja Genofefa (1857):	buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet

shavoſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kervave sovse dovoshi moje napopovne spvevedi katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti omedleva inu daje tvoja sveta guava nania sveti shvot dovta

žalosti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se bali, de ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas
Zlata Vas (1848):	k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet
Sveti večer (1866):	Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima
Ferdinand (1884):	več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se

ſhaloſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ke nise po njeh povęllah njeh wugal. Kader se is ſhaloſte pokorne, takrat se koker uni Shimen, katire je bil h'
Kratkozhasne uganke (1788):	jeſika; bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte dejlęſhn, inu vonder serza

žalostjo

shaloſtjo
Genovefa (1841): vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je

žalostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dali tudi gosp. F. Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja
Stric Tomaž (1853):	nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor
Roza Jelodvorska (1855):	o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne
Oče naš (1885):	Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal.
Oče naš (1885):	žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli

▶ žalosten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najžalostnejšipridevnik, splošni, presežnik

najžalostniši

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij
Zoologija (1875):	v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem

žalostenpridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſten

Biblia (1584):	letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim
Sveta grofinja Genofefa (1857):	sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja

žalosten

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje
Zlata Vas (1848):	te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne ves žalosten domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu.
Ferdinand (1884):	pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo solze v oči.

žalostin
Oče naš (1854): se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač pri meni

žalostnapridevnik, splošni, nedoločeno

shalostna
Sacrum promptuarium (1695): najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je

shaloſtna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Med tem je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela

shaloſtne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v'

žalostna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	noči nazaj domú prišel, je rekel: Oj, to je bila žalostna vožnja! ” — Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še
Stric Tomaž (1853):	ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje
Roza Jelodvorska (1855):	samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej
Spisi Krištofa Šmida (1883):	grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo
Oče naš (1885):	v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo

ſhalostne
Ta male katechismus (1768): Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame

žalostnepridevnik, splošni, nedoločeno

shalostne
Sacrum promptuarium (1695): je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama
shaloſtne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha

žalostne

Blagomir puščavnik (1853):	govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas
Oče naš (1854):	glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre
Gozdovnik (1898):	Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li

žalostnegapridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil po njegovim povelji ſosidan, rasdjati perpuſtil. Od tega shaloſtniga Svelizharjeviga prerokovanja bi bili ſhe kaj vezh radi ſliſhali. Kedar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ pred vélikim duhovnam ispraſhevan, ſe je na dvoriſhi nekaj shaloſtniga godilo. Hlapzi ino brizhi ſo bili na ſredi dvoriſha ogenj
Genovefa (1841):	sdaj pomozh dodéli, de vaji veſêlje ne premaga. Na méſti shaloſtniga pétja sapojimo veſélo: „Goſpod, mi Têbe hvalimo! ” Sakaj Genovefa shivi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tózha ſèm ter tje napravila; kdor je she vidil shaloſtniga kmeta po sgubljenih poljſkih pridelkih, ki mu jih je huda

žalostnega
Sveti večer (1866): večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”

žalostniga

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	so se Antonovec in njegova družina prav izjokali, je potolažil žalostniga Petra in serčno ga objemši mu je rékel: »Nič ne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	brate in rednike site vidil. Eniga dné je vidil svojiga žalostniga rednika v britkosti vtopljeniga na vsušenim polju stati; kar mu

ſhaloſtnega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker

žalostnempridevnik, splošni, nedoločeno

žalostnem

Stric Tomaž (1853):	Tako prilizovanje in napeljevanje bi bilo lahko Tomaža v tem žalostnem času spreoberniti zamoglo. Vender enkrat za vselej reče, da svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	njegov program. Jedro tega programa je „svoboda po sili”. O žalostnem stanji denarstva, da bode konec leta spet primanjkovalo 50 milijonov

žalostnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- shaloſtnimu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku

žalostnipridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha

žalostni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v kratkim svoj stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel, kakor tudi, de gré v mesto, de
Blagomir puščavnik (1853):	so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more jim v glavo, da bi jih tako hitro
Oče naš (1854):	je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko
Oče naš (1854):	bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in
Roza Jelodvorska (1855):	tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi
Roza Jelodvorska (1855):	očeta, de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila
Oče naš (1885):	bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in

žalostnihpridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtnih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she ſhtiri dni v' grobu. Veliko ljudí je bilo per shaloſtnih ſeſtrah, kteri ſo ju tolashit priſhli. Marta saſliſhati, de Jesuſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	let Boshjo zhaſt, mir in shegen is nebeſ osnanovalo, v shaloſtnih prigodbah pa ſerza poboshnih ljudi tolashbo polnilo! V Poſtojni 25.

žalostnih

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	2. Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez
Stric Tomaž (1853):	dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov

žalostnimpridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane

žalostnim

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš
Oče naš (1854):	Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor sim zdaj
Ferdinand (1884):	reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več ne na
Ferdinand (1884):	nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali
Ferdinand (1884):	zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si
Oče naš (1885):	Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor sem zdaj

žalostnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- shavoſtnomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar

žalostnopridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte
Genovefa (1841):	zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi

shaloſtnu

Biblia (1584):	vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh

žalostno

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so
Oče naš (1854):	starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po
Ferdinand (1884):	je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi
Oče naš (1885):	pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč
Oče naš (1885):	če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki

▶ žalostno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalostno

shaloſtno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa
shaloſtnu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak

žalostno

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	oče storili, kakor vi, še zdaj bi lehko živeli”, pravi žalostno Moric na to, ino mi začne vse od kraja perpovedvati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako
Stric Tomaž (1853):	Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe mi ni dalje živeti! “ reče
Deborah (1883):	Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni
Oče naš (1885):	s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno
Zeleni listi (1896):	našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor

žolostno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj

▶ žalovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žaloval

shaluvov

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo uſli is njega pyli: inu JEsus je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojeęa Isdajavza roka je s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo uſſi is njega pyli: inu JEsus je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojega Isdajavza roka je s'

žaloval

Stric Tomaž (1853):	sim tudi cele noči časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker sim bil mater
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	rad, pojem rad, In pijem tudi rad; Kdor bi mar žaloval, Dokler je mlad! Tukaj poglejte me, Pera zavihane Černega škarjovca
Maria Stuart (1861):	nikdar več ne slečem! Vse žive dni za njo bom žaloval; Al dans bom stanoviten. Obljubite Mi tudi vi, da bolečine
Izidor, pobožni kmet (1887):	je še tisti večer k Izidorjevim v vas, da bi žaloval z njimi. Kako je mož ostrmel vidoč, kako so Izidorjevi

žalovala

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji!

žalovali

shalovali

Genovefa (1841):	vi moj mili ôzhe! vi ſte gotovo po mêni slo shalovali, in vi, moja draga mati! vi ſte ſe gotovo po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivljenja. — Şlavo je vshival povſod, in zhiſlalo ga je vſe. — Shalovali bodo po njemu ne ſamo njegovi vshlahtniki, ampak tudi veliko

žalovali
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali.

žalovalo
- shalovalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga imel naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga

žalovati

shalovati

Genovefa (1841):	pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel in s velikim
Genovefa (1841):	in shlahtnimi déli. To je narbolje, kar ſhe ſtoriti móreſh. Shalovati in ſe toshiti dalje ne pomága. In po takim ſe

shaluvati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei shaluvati na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	o nar lubesniviſhi JESUS! le zhes eniga ſamiga zhloveka grehe shaluvati mogu, bi bli tiſti tebi sadoſti te nar vezhi, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu spekline! Judesh je sazheu shaluvati, je poun ſtrahu, je veſs bled, on beshy, hudu miſli

žalovati
Oče naš (1885): svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera

žaluj

Stric Tomaž (1853):	se poslovi pri ženi, rekoč: „Bodi zdrava, draga moja! ne žaluj preveč, jaz grem, z Bogom! “ „Kam? za božjo voljo! kam
Spisi Krištofa Šmida (1883):	žalost le škoduje, nič ne hasne; Živiš pošteno, nikdar ne žaluj! Mati, slišati pervo pesem iz ust svojih otrok, bila je
Ferdinand (1884):	da bodem moral pač umreti. Ali zaradi tega nikar ne žaluj preveč! Saj mi bode tam bolje; saj bodem, kakor so

žaluje
- shaluje
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj
- žaluje
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva

žalujejo

shalujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s zelim ſlovenſkim narodam vred ſhe dan danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bóm per ozhéti Zhes májhin zhaſ devíſhka te nevéſta, Doklèr shalújejo po teb' otéte Kardéla, prídeſh k mêni v méſta ſvéte

žalujo
Robinson mlajši (1849): kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega

žaluješ

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica, kaj žaluješ tukaj sama? Ne skrivaj mi svoje žalosti, morda ti morem
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je čudno! « Potem se je k deklici obernil rekoč: » Zakaj žaluješ in zdihuješ tukaj v samotnem gozdu, vsaj ne bo ne

žalujete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno

▶ žalski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

žalski
- žavcki
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak

▶ žaltav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žaltavo

žaltovo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet dobro naredi: Iztopíte

▶ žaltavost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žaltavost
- žaltost
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. )

▶ žamet samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žamet; kontekst

žameti

shameti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	niſo naresani shameti prav podobne? ” „Reſniza je, de ſo podobne shameti, rezhejo mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nekaj rudezhih ko kri, nekaj bolj bledih, kakor is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jih, kako ſo ſilno lepe, ino povejte, zhe niſo naresani shameti prav podobne? ” „Reſniza je, de ſo podobne shameti, rezhejo mati

▶ žametnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žametnice

shametnize

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sopet sazhudi, to de ne od veſelja, kakor popréd. Lepe shámetnize ino shlahne salike ſo ſe s' zhafama isvergle, ino ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih tudi shámetnize pravijo. Vidiſh, kako ſe navadne divje zvetlize lehko popravijo ino

▶ žanjec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žanjcem

shenzam
Svetu pismu noviga testamenta (1784): raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike

shenjzam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Sem le pojdi, ino s' nami sàjmi! “ Ruta perſede k' shenjzam. Bóz ji naloshí. Jedla, ino ſhe nekoliko sa taſho je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bózovi njivi, moshá poſhteniga ino bogatiga. Ko je Bóz k' shenjzam priſhel, jih vpraſha rekozh: „Kdo je ta lavkeſhka? “ Mu odgovore

žanjci

shenzi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka

shenjzi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odgovore: „Moabljanka je, Noémina ſinába. Proſila je, de ſmé sa shenjzi lavkati. Od davi je she na njivi, ino ſe ni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo shéli tam. Ruta rèzhe Noemi: „Klaſja grem pobirat sa shenjzi, zhe vam je prav, kjer mi ga kak dober goſpodar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo otrozi hudobije. ˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh. Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá. Kakor ſe tedaj ljuljka

ženjci

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	odgogovoré: „Moabljanka je, Noemina sinaha. Prosila je, de sme za ženjci lavkati. Od davi je že na njivi, ino se ni
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	so želi tam. Ruta reče Noemi: „Klasja grem pobirat za ženjci, če vam je prav, kjer mi ga kak dober gospodar

▶ žanjica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žanjica

shnjiza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh

žanjice
- shnjize
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De

▶ žarek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žarkega
- žarkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s

žarko

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj ko do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	medlé; Svoj blagoslov razlij nad nami, Tolaži vpadeno sercé ! Naj žarko solnce , vreme jasno Preblage kapljice zori ; Naj solnce blagrov sija
Kemija (1869):	masleno kislino in maslenokisli amonijak, od kterega surovo maslo postane žarko ali žaltovo. Presno surovo maslo se mora tedaj večkrat v
Zoologija (1875):	in dobi novo. Živ rak je zeleno rjavkast, kuhan pa žarko rudeč. Na spodnji strani glavoprsja so usta, okoli njih je

▶ žarek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žarek

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in
Valenštajn (1866):	objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri

žarke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki

žarki

sharki
Genovefa (1841): kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri

žarki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre
Oče naš (1854):	težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je ozerl
Zoologija (1875):	ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni

žarkih

Blagomir puščavnik (1853):	Gori na oknu se prikaže, kolikor se še pri zadnjih žarkih razločiti more, človeška podoba in pleza počasi doli; Milko čaka
Blagomir puščavnik (1853):	ječarjem (čuvajem) varnega čutil, jo je pazljivo ogledoval pri malih žarkih, ki so skoz dolgo luknjo pičlo noter zahajali. ”Predraga Bogomila

žarkov

Divica Orleanska (1848):	živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav

▶ žareti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žarele
- žarile
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta

žari

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati
Blagomir puščavnik (1853):	in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si znate misliti

žarijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In

▶ žavbern pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda)

čist; nemško-slovenski slovar

žavberno

shauberno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi

▶ že členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

že

she

Branja, inu evangeliumi (1777):	ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vézhni kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó
Genovefa (1841):	ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi
Genovefa (1841):	shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim
Genovefa (1841):	na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she ſit, zhe le

shi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naprei poſtavi. kader je pa ta greh enkret doperneſhen, mu shi to ve'ſt tiga zhloveka obloshi tedei ſhe le ta greh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	qui eum tradidit, quod damnatus eſſet, pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturiu, koker kervave kaple tekozhe na semlo. Kyr ſta ſe shi ta ſtrah te ſmerti, inu ta lubesen pruti nam dougu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader je shi on biu v'timu vertu Gethsemani tu nar tesheiſhi s
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar britkuſt, nikar krish, nikar ſmert, katiru vſe ſe je shi nemu perblishuvalu, ni nega moglu nasai dershati, debi on na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	terpleinu Ie eno ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	napelan, od obeniga perſylen, ſam ſebe h' isdavainu ponudiu, inu shi po tem, kader je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de je skus tu poſvetvaine, inu ſklepeine tih viſhih Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	apa je tamenje pana zsuaba daje zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli

shie

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash: tu shie viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 45. KAPITL. ALPA OZHASH dergazhi pa shebrei novuzharertevazhar, kader shie usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim o moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen: 3. Ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spet sad dobiti? Usemi ti ano tako sviezho katero je shie an umeriozhi zhvovak uroze dershov ?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu usemi ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas

shje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	unebesah noi is velizharije? Amen. Kader bosh ti te dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi svetiga duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vola dora svata al srabro Kader bo te Duh dnarje shje pernesov taka rezi jas taba sahvalim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mi shje to sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse

uže

Robinson mlajši (1849):	prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne
Robinson mlajši (1849):	ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši
Robinson mlajši (1849):	začeti imel, še res ni vedel; zadosti pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme
Robinson mlajši (1849):	sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da
Robinson mlajši (1849):	starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se
Robinson mlajši (1849):	takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k nebu
Valenštajn (1866):	Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti
Deborah (1883):	prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet let.

uži
Robinson mlajši (1849): Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še

vshe

Biblia (1584):	je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je vshe bil na ſrédi Morja, inu je v'nuji bil od
Sacrum promptuarium (1695):	inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	med pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim

vže

Zoologija (1875):	tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam
Ferdinand (1884):	»Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku
Ferdinand (1884):	nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam
Ferdinand (1884):	Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za
Ferdinand (1884):	SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega
Ferdinand (1884):	nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter
Ferdinand (1884):	bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi okreva iz te
Ferdinand (1884):	se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti
Izidor, pobožni kmet (1887):	Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo

vſhe

Sacrum promptuarium (1695):	grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit
Sacrum promptuarium (1695):	bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe
Sacrum promptuarium (1695):	dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus
Sacrum promptuarium (1695):	ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred ktérimi ste vi svoje kolena perklanjali. (Konez sledí. ) Vrémenik. Ze od nekdaj so se modrí možje trudili, razodeti postáve vreména
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od lakote pomerle. M. Notar. Popis obertniske razstave v Ljubljani. Ze večkrat smo se z našimi bravci od razstave pomenili, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	In orožja ropotanje ; Semkej pertekoč berzno Grada poglavar vesel oznani : ' „Ze sovražniki so v beg ôdgnanj. ” „Knezi, k' so zvesti še
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel pa terpi skozi 3
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo polje si je izdajatelj
Astronomija (1869):	nam včasih kar hipoma prikažejo, in zopet zginejo, in nektere ze zopet čez mnogo let vrnejo. Mi. začnemo z opisovanjem stalnic

že

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica
Blagomir puščavnik (1853):	pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej
Revček Andrejček (1891):	ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil

ſhe
Ta male katechismus (1768): vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal,

▶ žebelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žebelj

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zakovan, se zapazi černkast gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da se do gnoja pride. Potem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	podkovanju šantati začne, je treba podkovo proč vzeti in slehern žebelj natanko ogledati. Na žeblju, s kterim je bil konj zakovan
Fizika (1869):	drgnejo suho poleno ob suh panj, da zamore kovač razbeliti žebelj, če ga dolgo kuje. Ravno tako se razvija toplota pri
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je pač dobro,“ je večkrat djal, „če zna človek le žebelj za čevlje narediti. To mi zdaj mnogo več koristi donaša
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ne cení, Potrudit’ se mora za manjše rečí. “ 71. Konjski žebelj.

žeblja

Blagomir puščavnik (1853):	tim jetnikom v luknje njih zajterk. ” Vzame šop ključev iz žeblja na zidu, v roko dardo in gre. O kako rad
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bil mislil kaj takega,“ reče kmetič, „da bom zarad enega žeblja zgubil konja in vse svoje popotno blagó. “ Ves pobit in

žeblje

sheble

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' tebi zhes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bradi, kerváve shlaſernize, inu ſmerdlivu sapeluvaine, nazhloveshku resgaishleine, ternovo krono, sheble, inu krish. Terpeu je na ſvoji duſhi to nar vezhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ràsloshy poſębej pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup

sheblje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to

shrable

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospved Jesvs Kriſtvs je biv shzhietenemi svesan inv sa 3. shrable na drevu ta S. Krisha perbit skves vse te mozhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takva: Jas se N: perporozhim vaja pra S. S. 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali

žeblje
Kitica Andersenovih pravljic (1863): Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in
žreblje
Robinson mlajši (1849): napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor

žebljev

shebljev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo shebljev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali

žebljev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Adriaha na Štajerskim, je dal na mašinah lepo izdelanih žebljev v razstavo. — Sodniki obertniske razstave so od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel. — Od žebljev J. Peternela, od omár Ljubljanskiga mizarja Matevža Novaka, od ženskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v
Zlata Vas (1850):	pozlačenim vozlu majhne vtopljéne luknjice, in kako je strela poleg žebljev, žlebnjakov in strešnikov letela, notri pod streho do železne vervice
Tine in Jerica (1852):	delavnico pošiljal, kar je znal sam narediti, ni jemal železnih žebljev, ako je ravno to z lesenim klinčkam opravil. Vse stroške

žeblji

sheblji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino

shrebli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda

žeblji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali

žreblji

Robinson mlajši (1849):

pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda

▶ žebica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

žebice
- shebize
  Kuharske Bukve (1799): inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni

▶ žebranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žebranje

shebranje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nabosh sadvebou shebrei leto noi den je sastoin? 1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sedei jedi zhier viesh daje anteizt shaz noi frihtei tu shebranje karbo sdei udrukono is velzhim aifram noi is flisam inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is naidano bu: inu aprabirt al skushano. Sede prida teſte Shebranje, katere morash 7 barti ferihtati: v' tork vzhatertek v' saboto
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozbam sposebnjem vonam povonati o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so mene iskamenjam vshzhli noi smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe

žebranjem

shebranjam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam.

žebranju

shebranji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta shebranje je 6 molituiz noi kmateri boshjei ana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odgnati pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano

▶ žebrati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žebraj

shebrei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 45. KAPITL. ALPA OZHASH dergazhi pa shebrei novuzharertevazhar, kader shie usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bek pa kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokruepov jepa use kupa naprei je skushano od isabitarjov alpa shebrei 75 Ozha noi 75 obom, inu ano vero jepa she
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	satu potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo

žebrati

shebrati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto tede bosh ti obdarvan od
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv shitro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shus 8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na 3
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nuzash noi ti morash od jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kathere se bojo sdei brale se morjo is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sazhei barti 4 ezhanashe noi 3 obomarje inu 3 vere shebrati! noi tu morash ti obanei ponozhi sazheti inu dotreiah frihtati

▶ že en krištofov členek + števnik, besedni + pridevnik, svojilni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

že eno_krištofovo
- shenkrishtofavo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause

▶ žegen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žegen

shegen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali ta ſakdaini kruh? ali tu sdrauje? ali ſrezho, inu shegen Boshji? kyr nimamo obene skerby na molitu, obene miſli na
Abecedika ali Plateltof (1789):	uſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor ſi mi
Abecedika ali Plateltof (1789):	miloſti Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim, sa tvoj materni shegen proſem jeſt tebe, po-
Abecedika ali Plateltof (1789):	miloſti Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim, sa tvoj materni shegen proſem jeſt tebe, po-
Abecedika ali Plateltof (1789):	Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne tiſti pridi zhrfes mene dones inv vsolei te S. Shegen katieri je pershov zhres nasha lvbiga Gospveda Jesvsa Kriſtvsa tedèi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bveg † S. Dvh Amen †. †. †. TA 5. KAPITL. Spet an mozhsn Shegen dajë tedei shebrash kader si vanei riezhi vskrbi O vsa
Genovefa (1841):	beſéde in njéni sglédi ſo bili zéli deshéli velik blager (shégen). Daljezh okrog ſo bili ljudjé veliko bolj pobóshni; ozhitno ſo

shegin
Sacrum promptuarium (1695): napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi

shegn

Branja, inu evangeliumi (1777):	bru voshite: sakaj vi ſte k'temu poklizani, de bi shegn skus irbeshno poſedli. Sakaj katiri otshe shivLenje sa lubu imeti
Branja, inu evangeliumi (1777):	hudobiji. Kedu vę , aku ſe oberne, inu odpnſty, inu sapuſty shegn sa ſabo, jpdni inu pytni vofer Goſpudu vaſhimu Bogu? Trobent
Abecedika ali Plateltof (1789):	vſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgn Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker li mi
Abecedika ali Plateltof (1789):	dobriga ſadu pokasati. Mi proſimo tudi tebe, de ti tvoj shęgn, daſh zhes Goſpoſhino naſhe deshele, zhesh naſhe ſtarſhe, vuzhenike, inu

žegen
Tine in Jerica (1852): kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo

ſhegn

Ta male katechismus (1768):	imajo v' myru varvati, inu tvoj ſhegn ima uſſellej nad nami biti. Skus J. X. G. n.
Ta male katechismus (1768):	Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu spoſnam Bogu uſſegamogozhnemu, ti iſvolleni uſſellej

žegna

shegna

Sacrum promptuarium (1695):	mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je
Sacrum promptuarium (1695):	ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi

žegna
Tine in Jerica (1852): Bog svoj žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo.

žegne

shegne

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. Shegne katere povsam kershanitvvi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa ſ. sakramente ſ. kerſta, ſ. birme, ſ. ólja ; sa shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ. réſhnjim Teléſam, k shégnu

žegne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana

žegni

shegnami

Branja, inu evangeliumi (1777):	od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſigamogozhni bo tebe shegnal s'nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	tvoj pomozhnik, inu ta uſſigamogozhni bo tebe shegnal s'nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'

shegni

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh hribzov ; nej poſtanejo
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler

žegnu

shegnu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sdei, Taku bodi na vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezhnu shiveti. Pet inu trydeſeta Peiſem. She ena druge po shegnu. 1. Nam se je veſeliti, Zhudesh se je sgodiu, Kristus
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam Bog ! tvoi shegen
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	poſlan Sraunu eniga Perdauka teh Peiſem Per Sveti Maſhi, inu Shegnu. Od Gasparia Ruppnika Faimaſhtra v'oiniku. Se neide v'Zellu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ. réſhnjim Teléſam, k shégnu vôde, ſvézh, leſá i. t. d. ; sa ſpomin in o
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kerſta, ſ. birme, ſ. ólja ; sa shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ. réſhnjim Teléſam, k shégnu vôde, ſvézh, leſá i.

žegnu

Tine in Jerica (1852):	Po s. žegnu ali blagoslovu je šla Jerica na grob svoje matere, in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Per poslédnjim žégnu. Préden mašník sv. žégen da, poklekni na tla, in ko

ſhegnu

Ta male katechismus (1768):	PESEM. Per pervemu ſhegnu. I. JEſus vsa zhast Tebi na vekumej Nam pod kruham
Ta male katechismus (1768):	nash! Inu ostan' per nas na vezhne zhas. Per ſadnemu ſhegnu. I. Zhloveka, 'nu Boga Té spoſnamo, Pod kruham skritega mi

▶ žegnan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žegnan

shegnan

Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpud je s'tabo: shegnana ſi ti med shenami, inu shegnan je ta sad tvojiga teleſſa: JEsus. Sveta Maria, Mati Boshja
Branja, inu evangeliumi (1777):	savupila, inu je djala: Shegnana ſi ti med ſhenami, inu shegnan je ſad tvojga teleſſa. Inu odkod je tu meni, de
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen tu so ludi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti Sveti shegnani † Krish pouhen krije te Gospued je stobo, shegnan bodi te sad kateri je nate shov noi Gospued Jesus

žegnana
- she gna_na(združena oblika)
  Abecedika ali Plateltof (1789): na, Go ſpod, je s'ta bo 2) Ti, ſi, she gna na, med she nami, i nu she gnan, je
- shegnana
  Branja, inu evangeliumi (1777): Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi
- ſhegnana
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te
žegnane
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pa pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda; berž sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z

žegnani

ſhegnane

Ta male katechismus (1768):	kryvjo, inu meſſam na prizho ſnajde, koker hitru en prov ſhegnane mashnek te svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh
Ta male katechismus (1768):	ſakramentu na prizho, inu per nas, koker hitru en prave ſhegnane mashnek te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu

ſhegnani

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so bli od mojega Synu per ſadni vezhjerji k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu seſtre moliti, kar lih tudi v'zirqui per Bratovski ſhegnani Mashi vella, al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti

žegnanim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali

žegnano

shegnano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teda k' se bo de noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu te pueshtabe na perſti, kader mash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti saparedama inu dobodi od davateh far tu je odzerkli shegnano vodo noi teſto perſt is shenjo pokropi inu teſto perſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje, noi ga nuzei popotriebi inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam danema neshzhier
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jegovi grob guoboko! inu jedi mouka inu poram pokropise is shegnano vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano shegnano sviezho pershji: inu potam ti morash methi te Titel I.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi kri Jezvsa Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim v

▶ žegnanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žegnanjem

shegnaniem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tevazhar ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam

▶ žegnati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žegnaj

shegnaj

Abecedika ali Plateltof (1789):	Pred Jędjo. Buh Ozhe nebęshke! shegnaj naſs, inu lete shpishe, karire bomo od tvoje dobrute prejęli
Abecedika ali Plateltof (1789):	Pred Jędjo. Bog Ozha nebeshke! shegnaj naſ, inu lete spiſhe, katire bomo od tvoje dobrute prejęli
Abecedika ali Plateltof (1789):	Pred Jędjo. Buh Ozhe nebęshke! shegnaj naſs, inu lete shpishe, hatire bomo od tvoje dobrute prejęli

shegnei

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi h'slushbi stoy. Shegnei nam naſu pole , No vſe, kar raſe tam , s'Dobrote
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	JESUS poun te Milosti, Tvoja te lubesen skrije , Duſho , telu shegnei ti , Terde serze omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei ta kershanski vuk' S'tvojo gnado ti o Bog! No
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 8. KAPITL. An drvji Sveti Shegen. Shegnei N: menei nes noi povsodeë inv spvevi te S. Krish
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	merdrarje noi ravbarje perzieſtah? S. SHEGEN. Oh Shegnei mene nës inv spvevi is vsiemi Shegnami noi molitvami inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kariere je dar S. Dvha inv vtvojei gnadi ti mene Shegnei. Ksheftei bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker je shrok nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri

žegnal

shegnou

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	2. Vseu je ta kruh on v'roke biu Je shegnou , al poſvetu , Inu med Jogre resdeliu, Reku: tu je tu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Je per vezhirji biu, Tam je ta Kruh, no vinu Shegnou , no Jogram dau , Tu vy h'moimu spominu Sturite, je

shegnov
Branja, inu evangeliumi (1777): Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus

žegnali

shegnali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkvijo prizho vezh blishnih duhovnov in obilniga sbraniga poboshniga ljudſtva shegnali, ktere poſebne zhaſti in ſilno veliziga veſelja hvaleshna Poſtojna nikoli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo Matere Boshje shegnali, ktera je bila danſ, ki je péti dan Grudna, v

▶ žegnati jaz glagol, glavni, dvovidski + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

žegnaj me

shegneime

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvsa Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je-

▶ žegnovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

žegnanje; kontekst

žegnovanje
- shegnuvanje
  Branja, inu evangeliumi (1777): 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon.
- ſhegnuvanje
  Ta male katechismus (1768): IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v'

▶ žeja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žeja

Stric Tomaž (1853):	na slabem ležišču in na celem životu kervavi. Zeló ga žeja in nikogar ni, da bi mu kaj piti dal. Vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	k maši rad' hodila! Ogonj, sumpor postija tvoja, Glad i žeja, hrana tvoja! Sada Isuse budi hvaljen Po vse viky vikov
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nam pijače; žeja nam ne pusti spati”. Kerčmarja je to jezilo in rekel
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Blaže na polje. Lica so mu gorela od vročine in žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom
Gozdovnik (1898):	pa ne, dragi moj Diaz, da bi se bila zlata žeja polastila tudi vas? « »A to pa ne! Zlato iskati prepuščam

žeje
- zheje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od
- žeje
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je
žeji
- sheji
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno

žejo

shejo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik

žejo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v sebi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so
Gozdovnik (1898):	v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti

▶ žejen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žejen

shejen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza

shejin

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu
Genovefa (1841):	o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes

shejn

Branja, inu evangeliumi (1777):	Aku je tedej tvoj ſovrashnik lazhen, napaſſi njega: aku je shejn , daj njemu pyti: sakaj kader ti tu ſturiſh, toku ti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njemu. V' letęj ſmertni bolezhini je tvój lubesnivi Şyn ſilnu shęjn poſtal, inu pyti proſsil, ali ty trynogi ſo njemu sa

žejen

Zlatorog (1886):	kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš
Gozdovnik (1898):	Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne

žejna
- shejna
  Genovefa (1841): léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je
- žejna
  Zlatorog (1886): magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška.
žejne
- shejne
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju
- žejne
  Gozdovnik (1898): služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim

žejnega

shejniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſmo te vídili lazhniga, de bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de bi te
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli

žejni

shejni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deshelo v' poſeſt prejeli. „Blagor jim, kteri ſo lazhni ino shejni pravize; naſiteni hodo. “ Bog nam ni nobenih goljúfnih nagibov v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vode, tekozhe v' vezhno shivljenje. “ Te beſede hozhejo rezhi: Kakor shejni zhlovek po hladni vodi hrepení; ravno tako, kdor ſhe ni

žejni

Oče naš (1854):	smo imeli en sam vodnjak. Noč in dan so letali žejni k njemu. Straže so mogli k njemu postaviti, da nobeden
Najdenček (1860):	kaplici merzle vode kopernéli. Z znamenji smo kazali, da smo žejni. Zopet so nas zvezali in se pogovarjali, kakor se nam
Občno vzgojeslovje (1887):	na kak vnanji predmet, da torej lačni človek želi kruha, žejni vode, lakomni denarja. A pri natančnejšem opazovanji se uverimo, da

▶ želar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kajžar; [sskj]

želarji
- želari
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se le še samo zamore

▶ želenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

želenje
- željenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali
želenjem
- zaželjenjem
  Roza Jelodvorska (1855): Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi

▶ želeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

želel

shelel

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sanizhovanja tiga shivlenja tolikukrat pridigval, ta kèrit ſvoje kryví takú shelel: leta zhlovek, katęri ny îs obenïga drugiga urshoha na ſvęjt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta drugi exempel ene prave pokóre da. Herodesh je vędnu shelel Chriſtuſa viditi, ker ſe je troſhtal en zhudesh od njega
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ljubesnjivo pogleda vſe sapored, ino jim rezhe: „˛Serzhno, ſerzhno ſim shelel to velikonozhno jagnje s' vami jeſti, préden terpím. Odſihmal ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mozh persadeval ſvoje ljudſtvo bogabojézhe ino ſrezhno ſtoriti. Navdáti je shelel Israelze ſ' poboshnimi obzhutljeji ino ſ' pravim ſvetim ſtraham. Toraj
Genovefa (1841):	kuhar, prav poſhtèn mósh, ki je ſvôji goſpôdi vſe dôbro shêlel, in ſe vſim hudobnim ponudbam Gôla po mogozhnoſi v bran
Genovefa (1841):	ne êniga zhloveka rasshalil, in vſim je le vſe dôbro shêlel in vſim je pomagal, ki ſo pri njém pomozhi iſkali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. Blasniku gledati

shelil
Sacrum promptuarium (1695): vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej

sheljel

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	doma, obnemogel, ino veverze vender niſi vjel, kakor ſi abotno sheljel. Ravno kakor pot po nevarni hoſti je tudi naſha hoja
Genovefa (1841):	je pa svéſti Volk naj bôlj viditi in sh-njo govoriti shêljel; komaj mu je bilo prizhakati, de ſo jo vſi vítesi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti sheljel, kakó ſe bolno shivinzhe sdravi i. t. d. Şamo od

sheluv
Branja, inu evangeliumi (1777): duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali

želel

Tine in Jerica (1852):	vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli
Blagomir puščavnik (1853):	spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živel, in vsega, kar se je zgodilo. On si je želel živeti na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar
Ferdinand (1884):	ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	operi moje grehe. O Bog sveti Duh, iz srca bi želel, da ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da

želil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz naj žlahtnejih kožic, kteriga je morde marsikteri kmet imeti želil, če bi bil le manjši cene; 100 gold. je veljak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam

želela

shelela
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat

želela

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel pa je bila — tako se je
Roza Jelodvorska (1855):	kakor ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že
Zeleni listi (1896):	na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako lepa sem

ſhellella
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh

želeli

shelel'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki

sheleli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo
Genovefa (1841):	Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali

sheljeli

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	take ropotije ſo bile zhedalje boljſhi kup; satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek kakiga rokodelſtva navuzhil; pa kaj, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi morde sheljeli „Novize“ tekozhiga pol léta dobiti, povémo, de ſo vſe, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi morde sheljeli „Novize“ tekozhiga pol léta dobiti, povémo, de ſo vſe, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Njih dela nam dopadejo. — Goſp. Rod. Ledinſkimu: Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih kaj prejéti; Njih peſim nam je draga

želeli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	malo kesneje prišel. « Ali če ravno so vsi razun Tirčka želeli pred ko se da v mesto priti, so vender vsi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	življenja, de bodo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi dopadljivo, želeli, in z vso močjo storili.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	služabnic odpušenje vsih grehov, de milostljivo odpušenje, ktero so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Začni, prosimo, o Gospod s Svojo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Krivo so Te obsodili, Jezus moj! in umorili, Judje so želeli tó! Daj, nikogar de ne sodim, De, ko k Tebi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	K. v Z: Tudi Vam se je poslalo, česar ste želeli. Za pošiljane rečí Vam bojo listi vprihodnje dohajali brez plačila
Maria Stuart (1861):	zaupa? Mortimer (ravno tako). To jaz vas prašam, lord. Leicester. Želeli ste Na skrivnem z mano govoriti. Mortimer. Ako Vam smem
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da jim je mladega grofa dovedla, ker dolgo že so želeli v pest dobiti otroka plemenitih staršev. „Dobro si jo zadela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Slapu kmetijski tečaj za ljudske učitelje, kar je gotovo hvalevredno. Želeli bi samo, da bi se take štipendije oddajale samo tistim

ſhellelli

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Njeh nastanovitnoſt preobeme tu serze, inu kar so hvalle urednu ſhellelli, tu popuſtę, ſupet hudobnu, koker de be sovraſhili, kar so
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudobnu, koker de be sovraſhili, kar so poprej toku urozhnu ſhellelli. Taki so ſares shibki, inu slabi, ter so laſtovzam podobni

želelo

shelelo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih bo shelélo va-nj priti, pa ne bodo mogli. “ Nékedaj je Peter k'

shelelu

Biblia (1584):	ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar

želelo

Oče naš (1854):	pokoj za moža — kerst sinčka: to je davno njéno serce želélo in oče nebeški je te njene želje dopolnil. Ménart je
Mlinar in njegova hči (1867):	bil žalosten? Saj bo srečen — imel bode kar bo srce želelo. Županja. Micka, kaj si takó izbijaš iz glave misel na

želeti

sheleti

Branja, inu evangeliumi (1777):	9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne
Branja, inu evangeliumi (1777):	9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine

želeti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora

ſhelleti
Ta male katechismus (1768): popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake

želi

sheli

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi

shelj

Sacrum promptuarium (1695):	imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta

shelji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je veliko tazih ljudi
shely
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję shely.

želi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj
Ferdinand (1884):	bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke
Revček Andrejček (1891):	na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3.
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi

ſhelly

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rezhjo plazhal, toku otshe saj tu imeti, inu po pravizi ſhelly, de se imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi stojy, tok govori is njim lubeſnivu, ſakaj tu on ſhelly. Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar

želijo

shele

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	snotrej od grehov ozhiſtiti. — Le ſamo takim, kteri ſe reſnizhno shelé poboljſhati, ſo tudi ſhe dan danaſhnji duri v' to kraljeſtvo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshja previdnoſt poſhilja, ino ne shelé vezhiga bogaſtva, temuzh ſe ſhe le veſelé, de imajo malo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Bregu Nr. 190 plazhilo jemlje. Ker med tem nekteri morebiti shelé, tudi liſte tekozhiga pol leta dobiti, ſo povabljeni, ſe ſkoraj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plazhilo sa pol leta sa naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſaziga obzhutljiviga poſluſhavza s ſvetim nadsemeljſkim veſeljem napolni. Nesaſtopni vezhkrat shelé, de bi per njih zerkvi eden ali drugi svon ſhe

shelijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	med tiga ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo, inu shelijo to obiunoſt tiga slata, tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na ſebe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu Letú v' kup vsetu. To Sonzhnu Lętu je ſkus
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	enga dobriga ſerzá, inu po velkeh zhaſteh; inu imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu

žele

Zlata Vas (1848):	to dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	to, kar je dobro, veseli, ki vsim rad pomaga, kteri želé dobri biti. Pomagaj mi, o Jezus! de me ne bo
Zlatorog (1886):	Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A

želijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	še za naprej imeti. Naj se tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gold. sr. — G. G., ki se na imenovane bukve naročiti želijo, naj rečeni naročivni dnar s svojimi imeni k večim do
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	še za naprej imeti. Naj se tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in najde , Kar pobožne so željé. Ko rešenja ljudstva si želíjo Kralji, ga z molitvijo dobíjo. Serce od skerbi zboljêno, Car
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	deželna komísija za povzdigo konjereje) bo žebce tacih gospodarjev, kateri želijo dovoljenja za spuščanje za letošnje leto dobiti, v Ljubljani 20.
Zeleni listi (1896):	v tovarnarjevo hišo. Hišni oskrbnik je vedel, kaj in kam želijo. Tiho jih pelje v malo sobico v prvem nadstropju. Sredi

želim

shelim
Sacrum promptuarium (1695): ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej

sheljim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako ſe nar bolj gotovo konzhati dajo. Drusiga. nizh ne sheljim, kakor de vſak prijatel moje ſvéte ſpolnuje in tako rodovitnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pa vender veliko leshijozhiga,— ſvojim dragim vinogradnikam rasodeti, in sheljim, de bi bile, kolikor je mogozhe, povſod rasglaſene. ” Vinoréja bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Toliko dam po ſvoji véſti in vednoſti na snanje, in sheljim, de bi ta shaloſtni pergodek vſe, kteri ga svedó, s

želim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž njim se zjediniti, ž njim, kteriga celo življenje je
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ na enega, trojedinega Boga? ”
Mlinar in njegova hči (1867):	tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej

ſhellim
Ta male katechismus (1768): tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej

želimo

shelimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo.
sheljimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih novizah kaj vezh od

želimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce v prihodnje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega

ſhellemo
Ta male katechismus (1768): bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel

želiš

sheliſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei
Kuharske Bukve (1799):	14 dni bo vino diſhęzhe, inn dobro sa piti. — Ako shelíſh diſhęzhi moſt imęti, moreſh sęlſha pomladi inu zhes lęto nabrati

želiš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana,
Valenštajn (1866):	Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ na enega
Oče naš (1885):	celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je Bogu zahvalila in veselila se najbolj nad
Revček Andrejček (1891):	Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij
Zeleni listi (1896):	ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«.
Zeleni listi (1896):	to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala

ſhellish

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobrutliv is uſſemi, inu is sivnoſtjo nagovore is nezhemer, zhe ſhellish myr imeti. Is enem nagerbanem zhellam se nekol napustè vidit
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhasenze, ſa katire be naimellu tebi nezh mar biti, shlishati ſhellish, tok je s'tvojem myram ſhe per kraju. Myr s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se toku ſloboleſne, inu smerty bojish? kaj ne? ſatu: ke ſhellish. tudi ti star gratati. Toku sprem isli tedej ſdej, aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku be bli po tvojemu napezhnemu dapadajenju, be ti

želite

shelite

Sacrum promptuarium (1695):	terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S.
Sacrum promptuarium (1695):	shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi
Sacrum promptuarium (1695):	kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem
Sacrum promptuarium (1695):	ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote

želite

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na
Revček Andrejček (1891):	Franica (se prestraši in v Jeklena oči obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen. Vsi imajo Pavleta radi, kolikor jih je pri

željite
Kmetijske in rokodelske novice (1846): iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim

želiva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako

▶ železen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

železen

shelesen
Sacrum promptuarium (1695): na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe

železen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v
Kemija (1869):	najdragoceniše. Iz železa si kujemo lemež, s kterim brazdimo zemljo, železen je meč, ki nam brani lastnino. Zgodovina nam pripoveduje o
Pripovedke za mladino (1887):	brado, da se ne more več izpuliti. Ta pa vzame železen drog ter ž njim obdelava starca, da grozno tuli in

železni
Fizika (1869): pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat

železna

shelesna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je

železna

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki ga je dal, in tistim, ki so njega vzrok ! — Želézna césta je že to léto Dolencam nekoliko dobička dala, de
Zlata Vas (1848):	slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg
Robinson mlajši (1849):	talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	4 fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce
Fizika (1869):	električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega

železne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor

železne

shelesne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker

železne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj
Fizika (1869):	Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod

železnega

shelesniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s

železnega

Robinson mlajši (1849):	krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó
Kemija (1869):	ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej
Kemija (1869):	rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s

železni

shelesni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti

železni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast Krajnske dežele, se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa
Kemija (1869):	menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in
Kemija (1869):	Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero
Kemija (1869):	pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo
Kemija (1869):	naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine

železnih

shelesnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos

železnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev
Robinson mlajši (1849):	ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak
Robinson mlajši (1849):	prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od leta do leta bolj množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z
Kemija (1869):	je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v

železnim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v dobro z maslam ali putram pomazano kozo položi, z železnim pokrovam pokri, žerjavce spodej in zgoraj daj, de se rumenkasto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polža naredi, v dobro s putram pomazano kozo deni, z železnim, z žerjavco potresenim, pokrovam pokri, na hudo žerjavco postavi in
Kemija (1869):	primešanimi osnovami, na pr. z apnom, ilovico, malcem ali gipsom, železnim vitrijolom in z nekterimi kislinami, zlasti z žvepleno kislino, one
Gozdovnik (1898):	je bil videti, kakor bi ga bila drhtajoča roka s železnim risalom naredila. »Tukaj je hodil, Pepo! Poglejva da tu je
Gozdovnik (1898):	Grajska vrata najdejo zaprta, na to začno ropotati s težkim železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče

železnimi

shelesnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna

železnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila
Kemija (1869):	da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako veže, da je s temi

železno

shelesno
Branja, inu evangeliumi (1777): mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je

železno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se
Robinson mlajši (1849):	Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi

▶ železje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

železje

shelesje
Genovefa (1841): je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi

železje

Stric Tomaž (1853):	ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih

▶ železnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

železnin
- shelesnjin
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali

železnina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa Thurna, fužinarja na Koróškim, je bila posebne hvale vredna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepih farb in nizke cene že davnej znano. — St. Killerjeva železnina iz Pristave pri T er žiču je bila od sodnikov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z podobo njivniga valú in pinje. — Dobra roba je bila železnina in jeklina, ki jo je baron Zilberngelnova fužina iz Borovlj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sgodilo. P. H. Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje. ) Železnina Konst. grof Lodrana na Koróškim se je zopet sreberne svetinje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdelki Fr. Šerca iz Ljubljane je bilo dôbro kupčijsko blagó — Železnina groſa Ferd. Eggerja iz Celovca je bila zlate svetinje vredna

železnine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brez vse škode opere. (Rjò iz nožev, škarij in druge železnine in jekline spraviti. ) Če ni rja prestara, jo odpraviš, če
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so bile namreč v Virantovi hiši, kjer je bilo večidel železnine, kijučarskih in lončarskih izdelkov in nekaj druzih mašin viditi; v

železnino

Divica Orleanska (1848):	komaj vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem

▶ železo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

železa

shelesa

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63

železa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero
Robinson mlajši (1849):	topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po
Rudninoslovje (1867):	raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne
Kemija (1869):	Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega
Kemija (1869):	nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov
Kemija (1869):	utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa, ampak dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat

železo

sheleso
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar

železo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron
Fizika (1869):	tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro
Kemija (1869):	482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber
Kemija (1869):	tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove

ſheleſu

Kratkozhasne uganke (1788):	pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy.
Kratkozhasne uganke (1788):	ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku

železom

shelesam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar

železom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju se bo rana kmalo zacelila. Kdor
Najdenček (1860):	je bil. Žugaje sim vzdignil proti njemu svojo veliko z želézom okovano gorjačo. Volk pa se je urno skozi germovje splazil
Kemija (1869):	žreblji napolnjena. Vodena para se razkroji, kislec se spoji z železom v železni okis (Fe2O3), a iz plinovodne cevi uhaja vodenec
Fizika (1869):	vselej zganila, kaderkoli so mišice stégen prišle v dotiko sè železom. Ta po naključji narejena opazba, ktero je Galvani, posebno pa
Kemija (1869):	zvezi z žveplom ali pa s kovinami, n. pr. z železom, bakrom, nikljem in kobaltom. Ker je hlapen, zato se da
Kemija (1869):	posebno kotli in orodje za destilovanje, kajti baker ima pred železom prednost, da se dá hladen kovati in raztezati ali razganjati
Kemija (1869):	temno steklo, tako imenovano žlindro. Ta žlindra se z raztopljenim železom vred cedi navzdol, in ker je lažja od železa, plava
Kemija (1869):	zlata obubožali, in spet o drugih, ki so si z železom odprli pravi vir bogastva, namreč obrtnost in trgovino. V mineralogičnem
Kemija (1869):	in se mu je nadelo za tega del, ker z železom dela prelepo modro spojino, tako imenovano »berlinsko modrilo«. Z vodencem

železu
Kemija (1869): beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo

▶ železov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

železovega
- železnega
  Mineralogija in geognozija (1871): glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno

▶ Želimeljščica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Želimeljščico
- Želimljišico
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v

▶ želja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

želj

shel

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu pogubleine. Se na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſt vſtigia gregum. Poſtopynah te shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	miſli taku terdnu dershimo, inu tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku mozhnu preoberniti ſe pomujamo, koker debi na

želj
Divica Orleanska (1848): kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave
ſhella
Ta male katechismus (1768): be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja

želja

shela

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letá te ſerdama. Kaj je pak taiſla sa ena goręzha shela, katęro ti imaſh to djanje inu sadershanje drugih ludy oſhpęgati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu shela pervlęjzhe sa ſabo pervolenje, inu pervolenje dokonzha popolnoma ta gręh

shelja

Genovefa (1841):	ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je bila, ſvôje ſtarſhe
Genovefa (1841):	bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo

želja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje
Robinson mlajši (1849):	Ko se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta: da bi le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom
Maria Stuart (1861):	ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže
Gozdovnik (1898):	da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa

željah

shelah
Branja, inu evangeliumi (1777): sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko

sheliah

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu ſerze v' ſvetih sheliah vshganu. Saturei lubesnive duſhe! koku retka je per nas ena

željah

Tine in Jerica (1852):	obnorjeno, kmalo zaslepljeno, in sicer narveč po svoji ničemurnosti, po željah, drugim dopasti. Hči. Menite ničemurnost in ošabnost v oblačilih. Mat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	priporočil visokocenjenega gosp. Ivana Vilharja, o katerem naj se po željah odbora „Slovenije” zedinijo vsi domoljubni volivci našega programa, da se

ſhellah
Ta male katechismus (1768): della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli

željam

sheljam

Genovefa (1841):	vpil. „O gorjé mu, kdor Bogá sapuſtí, ſvôje ſerzé hudim shêljam vda in glaſú ſvóje veſti ne poſIuſha! V sazhêtku ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teshji bil, kakor ga ſoglaſje terpi, in zhe ſe njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga svonenja imeti, ktero je uſheſam in

željam

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je
Blagomir puščavnik (1853):	Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj

željami

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba s sto in sto dobrimi željami in perserčnimi molitvami. Nikoli nikjér ni nobena barka z zlatnino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Čto se ne počne, se nikada ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi željami se slovenščina ne upelje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi željami se slovenščina ne upelje za družbeni jezik. Jeden lot marljivoga
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Boga, da je Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka, dokler jim je zginil izpred oči. Pavla

želje

shale
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): di ti mena te moje shale skues tvoiga tegniela dobriga Duha shebrei te ozhanash noi to

shele

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu s' vſo mozhjo ſturil. O Bog! od katiriga ſvete shele, dobre dijanje, inu pravizhne dela pridejo , dej tvojim ſlushabnikam en
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Mi dva jim moreva povernit. Matizh. Al zhutijo kakſhne shelę ? Nęshka. Al jih zhutim? — ſej ſim shenſka ! Matizh. Vaſha Gnada
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	c. Dva fanta. De ſo ſtrili nam veſséle , Dopolnili naſhe shéle, Nęshka. Zhaſt , in' hvala &c. &c. Vſi- Zhaſt , in' hvala
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to ſrezhno uro dozhakai! Moje ſerze bo sgorelu od prevelike shele— Miz. Kaj me ręſs toku mozhnu lubijo? — Tulp. Jeſt bom
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de le to beſsędo luhęsen ſliſhim , vshę ſe tręſsem od shele inu veſsęlja, mraſs inu vrozhina me na enkrat prevſame. V'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	morete tudi vy ſamy ſebe, vaſhe hudu nagnenje, vaſhe malopridne shele, inu vſe, kar ſe poſvetnu imenuje, krishati! Ali letó per
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letę ali une perſhone obudy per vaſs malopridne miſli, inu shelè. Bęjshíte pred eno tako perſhono, inu ne saneſsíte ſe na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſha je ſhla pèr tęj prizhi pod semlo tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhèrno hudobo dopèrneſsèl, Judas ta neſręzhni, od lakomnoſti, od nesmaſne shele po denarjih vuſs oſleplen, grę kjękaj k' Jęsuſovim ſovrash-

shelie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar vezhi shelie bile. Inu leta je ena prava, mozhna, inu sveſta lubesen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je nemu perblishuvalu, je nega otla nasai dershati: te velike shelie ta greh sbriſat ſo nega h' ſmerti pergainale, ta shpotlivoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	quid petatis. Vi na veiſte, kai proſſite. Stratene ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu tiſti vſe, kar shelimo, inu proſſimo, zhes damo. Naſhe shelie, inu porſhne nas snajo sapelati, v' shkodo, inu pogubo spravit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi ſe na ſmemo ſami na ſebe saneſti, na naſhe shelie savupat, inu naſhe vole ſe dershati, ampak, koker en ſveti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tiſta obernena: taku tudi, aku ſe lih nam naſhe shelie, inu proſhne, katire pred Bogam doli poloshimo, dobre sdijo, vunder
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	5. Vshgi nam shelie prejeti Vezhkrat tebe Goſpod! Nar vezh, ko bomo vseti Slovu

shelje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni
Sveta grofinja Genofefa (1857):	upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih

želje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še
Robinson mlajši (1849):	keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino
Revček Andrejček (1891):	konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da
Gozdovnik (1898):	umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se

ſhelle

Ta male katechismus (1768):	se ſna kerst prejeti? Na tri: skus vodo; skus gorezhe ſhelle; inu skus kry, ali martranje. Katire ſ teh je v'
Ta male katechismus (1768):	proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo, inu ſhellèe, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serze le stembel reſdraſhenu, deslih męnesh, de je ſa tvoje ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto, kader kaj lubesh, inu shtemash

želji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se imenuje nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan

željo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne
Občno vzgojeslovje (1887):	ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost

▶ željen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

želen, zaželen; [sskj]

željen

sheljen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga

željen

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nič ni vsel. Služabnik božji namreč ne sme biti dobička željen. — Vidite, kako, tudi otroci, ako so dobri, lahko kaj dobriga
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zdaj zajejo do bolj toplega vremena. Kerčmar je bil denarjev željen mož, pozabil je pa prašati, kteri njih ima denarje, in

željene
- sheljene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo
- željene
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše
željna
- sheljna
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov

željni

sheljni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ſe sbrali, ino nameſti Judata sdajavza Matijata sbrali. Vſi sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sloshenju, pomirenju, sjedinenju ) vabiti. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni* vſpeh doſegla, je tréba nar poprej terdniga naprévsetja; njegovo ispeljanje

shelni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo

željni
Kmetijske in rokodelske novice (1848): na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to

▶ željno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

željno

sheljno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega

shelnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar hudobneſhi gratou, temuzh s' zhaſam. Pervezh je te dinarje shelnu vkup grabu, katiri ſo bly sa to potrebſhnino Chriſtuſa, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſty , katira ima nad nami resodeta biti. Sakaj leta ſtvar shelnu

željno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske
Divica Orleanska (1848):	jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili

▶ Želma samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Želma
- Shelma
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti jemu da bo

▶ želo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

želo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Konec. ) Ako bi se tedaj žito povsod visoko nad sternjem žélo, ostalo sternje pa s kôso posekalo, bi dalo to dovelj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno

ſhellu

Ta male katechismus (1768):	se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl.
Ta male katechismus (1768):	Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader

želom
Zoologija (1875): mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose

▶ želod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

želod

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prav veliko sadú; debele so bile te hrušice kod srednji želod, peške v njih lepo černe in popolnama, ali silo majhne
Sveti večer (1866):	Ti, gospodič! tako delajo moji merjasci v gozdu; oni požirajo želod, pa ne da bi pomislili, kdo ga jim daje. ” — Gospodič
Zoologija (1875):	kučmo na glavi lehko privzdigne. Šoja jé zrna, orehe in želod, časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je
Gozdovnik (1898):	umetalno izdelan iz ježevih ščetin. Moj brat jim pokaži ta želod, pa bodo znali, da je prijatelj Sokoljemuočesu! Komanč govori hvalo

želoda

sheloda

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	skodlive. Sadú. V nekaterih krajih malu, v'nekaterih sadoſtu. Nizh Sheloda. Hmęl. Rata ſrędnu, Spomlad mu ſkodije roſsa, inu zinouza.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu oręhov, zelu nizh shelóda. Hmel. Na rata slu, je nevarnoſti v' Spomlad savolo ſlane
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode doſti, inu dober. Vinu. Bode ena prov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe od konza dobru kashe, ga bode vender

želoda

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat

želodom
- želodam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko
želodu
Kemija (1869): krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je

▶ želodec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

želodca

shelodza
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti

želodca

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	suho in kakor da bi bilo sožgano. Ozdravlja se vnetje želodca, kakor pljučno vnetje, vendar se mora dristlja vsako četertinko ure
Kemija (1869):	otrov poišče in jasno pokaže. Pri skrbnej preiskavi izbljuvanih jedi želodca in črev se večkrat najdejo arzenikovi drobci, ker se zarad

želodce

shelodze

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	myso nóſsio, kakor de bi ſvatje po dva ali try shelodze ſabo perneſli, ali de bi ſe ta drugi dan, inu
Kuharske Bukve (1799):	meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje jętra, ſerza inu shelodze drobno rasſękaj; deni na nje ſroviga maſla, jajzhne rumenake, ribani

želodcu

želodci

Zoologija (1875):	marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta
Zoologija (1875):	glavi, kolikor drugod po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec

želodcu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó

želodec

shelodez

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shelodez vſune? Odgovor: ſe lę v' trebuh, inu ne v' shelodez notri vbode.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	z dvęma nepregnati. f) Al ſe noter v'trebuh, al shelodez vſune? Odgovor: ſe lę v' trebuh, inu ne v' shelodez
Kuharske Bukve (1799):	kri odtezhe, potle jo ſkuhaj, jo otrębi, na zheterti rasdeni. Shelodez, jetra, sholz prozh; ſe dinſta v' lemonovim
Kuharske Bukve (1799):	eno koso olja, ozri na tim olji ſękane jętra inu shelodez od jerebíze, potle perlì jeſiha, vina, inu shupe; kader to
Kuharske Bukve (1799):	naſhe telô k' gnilobi napenati. Rajſhí lakoto terpeti, kakor v' shelodez djati, karkol je le enmalo ſmrada nategnílo. Zhemú nam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dovolj ſpezhen kruh, ali pa ſmradljivo zhervivo meſó, de poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pa ſhe s drugo ſlabeji kermo morate po simi shelodez uboge shivine polniti; ſi poſhkodovate gojsde savoljo ſtelje, in takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naj ſe tedaj tudi preſhizham kriviza ne godi, kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki soper boshijaſt preſhizhev ſo tè
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	roka, noga ſe tréſla. Kar ſo udje ſposnali, de jim shelodez ni sapſtojn, temuzh de vſim shivljenje povrazha proti temu, kar

shelodiz
Sacrum promptuarium (1695): pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum

želodec

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tekne, ker nima nič v sebi za tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in
Zoologija (1875):	ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti
Zoologija (1875):	mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi
Zoologija (1875):	otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko

▶ žemlja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žemelj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jeter zreži šest v vodi namočenih in zopet dobro ožetih žemelj in zmešaj oboje prav dobro v kotliči. Potem razbeli okoli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kruh imajo posebno per kofetu radi. Rakove žemlje. Vzemi drobnih žemelj, ostergaj skorjo, izdolbi jih, skuhaj rakov, olupi jih in naredi

žemljah

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s čebulovo polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim

žemljami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami.

žemlje

shemle

Kuharske Bukve (1799):	Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga peterſhila, na
Kuharske Bukve (1799):	deni v' koso, perversi en koſzhik maſla, eno pęſt drobtín shęmle, nękej sręsaniga lupka od lemôn, gvirza, kapar, ſoka od pol
Kuharske Bukve (1799):	Perſtavi tri polizhe vode k' ognju, kadar vrè, perſuj sribane shęmle notri; puſti kuhati tako dolgo, de poſtane kakor en goſt
Kuharske Bukve (1799):	ke, perręske od belakov, ſrędizo od shęmle v' mlęki namozheno, inu oshęto, eno unzho rakoviga putra, tri
Kuharske Bukve (1799):	pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo smęſhaj, dvę shęmle v' mlęki namozhi; pluzha mehko ſkuhaj, drobno rasręshi; potle jeh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te tri shemle namiso noi tri guashe prou dora vina inu Shebraita usi

žemlje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje

žemlji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj, potem dve v mleku namočeni in zopet dobro ožeti žemlji, eno unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s tremi jajci in eno žlico vode, potem zribaj dve žemlji prav drobno; perdeni jih, osoli in deni v velikosti rumenjaka

žemljo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja

▶ žena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žen

shen

Biblia (1584):	Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil ta folk od
Biblia (1584):	Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr
Sacrum promptuarium (1695):	je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta
Sacrum promptuarium (1695):	zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tábo. 11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot

shien

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo noi serze moiga fain-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na jemei obena zvihua inu to andoht usolei sazhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel

žen

Divica Orleanska (1848):	poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni
Divica Orleanska (1848):	Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še
Zlatorog (1886):	nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje
Zlatorog (1886):	Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi
Zlatorog (1886):	včeraj »To le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín

ſhen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): teſhavo dellale, kader so mene koker eno s'teh nazhisteh ſhen derſhalli; tu samu sem jeſt othla, de poſtavo derſhim, inu

žena

shana

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stava on pa gorei visoti k' si shlishava niega rezhi shana Jahannes bo tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana sa tiem mosham gre je skushano od guishnah arzatou kateri

shena

Biblia (1584):	v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa nym
Sacrum promptuarium (1695):	kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu
Sacrum promptuarium (1695):	shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu povędati:
Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler
Genovefa (1841):	in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja shêna, in to je moj ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo
Genovefa (1841):	de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi
Genovefa (1841):	potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti Genovefa! V taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena
Genovefa (1841):	boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s

žen
Divica Orleanska (1848): Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni

žena

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi
Stric Tomaž (1853):	pa že ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora
Roza Jelodvorska (1855):	se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko
Deborah (1883):	vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu

ſhena

Kratkozhasne uganke (1788):	en kos kruha ję: mosh ſa ſtęno ſtojy, inu shzhy; ſhena vęka na njega is eno uganko: sonze sęje; pak desk
Kratkozhasne uganke (1788):	fuganka prave: dajma se. Kluzhanza, kader se kluzh natakne. Ena ſhena med durmy ſtojy, inu en kos kruha ję: mosh ſa

ženah
- shenah
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam
- ženah
  Zlata Vas (1848): pa niso skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive

ženam

shenam

Sacrum promptuarium (1695):	beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej
Sacrum promptuarium (1695):	letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe

ženam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. K. Kreinerju, pasarju v Celovcu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hoditi vajen, hitro planite, in zvezaniga domu pripeljite, de tudi ženam na vidilo pride. Naročéno so marljivo zveršili. Ubogi divjak se

ženama
- shenama
  Genovefa (1841): in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila
- ženama
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude

ženami

shenami

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu
Genovefa (1841):	in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva

ženami

Zlata Vas (1848):	ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je tudi imela velik jerbas na glavi.

ſhename
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te

žene

shene

Sacrum promptuarium (1695):	semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena
Sacrum promptuarium (1695):	nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per
Sacrum promptuarium (1695):	mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh
Sacrum promptuarium (1695):	vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu
Sacrum promptuarium (1695):	k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu
Branja, inu evangeliumi (1777):	9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to ſe ne povę ! Matizh. Toku je le , kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al
Genovefa (1841):	vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de
Genovefa (1841):	pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in

žene

Divica Orleanska (1848):	tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko
Zlata Vas (1848):	sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí.
Zlata Vas (1848):	in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel
Zlata Vas (1850):	se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez hočem svoje dni brez žene ostati; zakaj nobene druge bi si ne bil zbral, kakor
Blagomir puščavnik (1853):	vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se vanjo veržejo, seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji
Oče naš (1885):	poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina
Lohengrin (1898):	brani ga! Elza in Lohengrin Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka

ſhene

Ta male katechismus (1768):	bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe radovolnu poſhellenje ptuje ſhene, ali blaga imeti, ſakaj kar je ptuju, inu nam nashlishe
Ta male katechismus (1768):	imajo te dve ſadne ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe radovolnu poſhellenje ptuje ſhene, ali
Ta male katechismus (1768):	prizhe ſuper tvojega bliſhnega- IX. Ti nimash ſhelleti tvojega bliſhnega ſhene. X. Ti nimash ſhelleti tvojega bliſhnega hisha, ne pojla, ne

ženi

sheni

Sacrum promptuarium (1695):	berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius
Sacrum promptuarium (1695):	lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak
Sacrum promptuarium (1695):	ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa
Sacrum promptuarium (1695):	reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem
Sacrum promptuarium (1695):	vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je
Sacrum promptuarium (1695):	ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino

ženi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še
Blagomir puščavnik (1853):	in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam povem, da sem vès čas v hudi šoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da sem vès čas v hudi šoli bil pri svoji ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi
Viljem Tell (1862):	tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v
Oče naš (1885):	Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in

ſheni
Branja, inu evangeliumi (1777): sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti

ženo

sheno

Sacrum promptuarium (1695):	on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu
Sacrum promptuarium (1695):	imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit
Sacrum promptuarium (1695):	bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh
Sacrum promptuarium (1695):	porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe
Sacrum promptuarium (1695):	nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je
Branja, inu evangeliumi (1777):	njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh s' eniga zhloveka sheno, ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te
Branja, inu evangeliumi (1777):	kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v'

ženo

Divica Orleanska (1848):	Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho
Zlata Vas (1848):	koj umela, ko je kozarček žganja hotel iméti, potem nad ženo, ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21.
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njem, ino Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat
Stric Tomaž (1853):	njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni za nobeno rabo več
Blagomir puščavnik (1853):	pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica
Sveti večer (1866):	sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo

ženoj

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v

ſheno

Sacrum promptuarium (1695):	shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva

▶ ženec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žanjec; Pleteršnik

ženci
- shenci
  Biblia (1584): kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'
žencom
- shenzom
  Biblia (1584): raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike

▶ ženfov pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gorčičen; kontekst

ženfovemu
- shenfovimu
  Biblia (1584): naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru

▶ ženica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženica

sheniza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga padvána, Sheniza pa krilo Is pravga meslána; Şe ſvéti na lize Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sheno dobiti, Mamko poprej Dobro poglej ! Je mamka le pridna sheniza, Bo hzherka nje prava deſniza. L— z. Osnanilo, (Nove molitevſke

ženica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče
Blagomir puščavnik (1853):	v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato vas bom pa tudi lepo poplačal za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano

ženice

shenize

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hódite Sa vami pójdemo Şerze velà! Domove vàrite Prav goſpodàrite Shenize matere, Ştari moshjé. Neveſte lúbize Terzhmo na knpize Ko nasaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20

ženice

Domen (1864):	so ga bili kakor bika. „Glejte no! " rekale so stare ženice. „Meta je šla odgovor dajat, njen sin Domen pa v
Marjetica (1877):	in vedno se bodeva imela! " V nedeljo popoludne so vaške ženice navadno same pri domu. Možke odpravijo v cerkev, če je
Marjetica (1877):	pa bel, kakor sneg, da ga bodo tipale mimogrede vaške ženice in dejale: "Marjetica ta pa ta! Prela je stoprv prvo
Ljubljanske slike (1879):	pošteno občinstvo v svojem hramu: delavce, pošteneje berače, branjevke, stare ženice in ljudi, ki domá nimajo kuhinje, pa tudi ne toliko
Žrtva ljubosumnosti (1884):	da bi ne imel srca niti zakonske ljubezni de svoje ženice. To žalostno stanje med našima zakoncema se je stoprav zboljšalo
Dve svatbi (1895):	se mudila. Nekatere ženice, ki znajo prav tako kakor druge ženice po daljnjem božjem svetu vtikati svoje nosove povsod tje, kjer
Jarem pregrehe (1895):	da bi izvabil iz njegovih ust kako skrivnostno besedo. Nekatere ženice so ga imele kar za Čarovnika. Le s starim Krajcem
V krvi (1896):	govoriti, če bi hotel izdajati vse take zveste možičke in ženice! Ah! Sicer menda sama ne bom nikoli potrebovala njih molka
Stari dolg (1897):	desno ter pripovedoval na vse grlo, kar so vedele vaške ženice že z vsemi podrobnostmi. »Vse nam je pograbil po rajnem

ženiči
Zlata Vas (1848): sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice

ženici
Zlata Vas (1848): vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle
ženico
Tine in Jerica (1852): mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler

▶ ženin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženinih
- sheninih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh

▶ ženin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženin

shenen
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní

shenin

Sacrum promptuarium (1695):	Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G.
Sacrum promptuarium (1695):	ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino

ženin

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	v ta namen odločenim kraji, posaditi. V zastavo, da bo ženin svojo delo v rečeni dobi gotovo zverši! , naj pred poroko
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	V duhu Tebe prejeti Iz serca jest želim, (dvakrat. ) Daj, Ženin nas presveti. De gnado zadobim. (dvakrat. ) Per koncu svete maše
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in kakor se raduje nevesta, kedar jej povedo, da pride ženin z bogatimi darovi in jo popelje v novo domovino — ravno

ſhenen

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enu pomankanje terpèlla. Ti boſh bleſu vedi, de Joſhef moj ſhenen je bil v' obeh popolnema, inu torej se nisem drugega
Kratkozhasne uganke (1788):	Tu je ena ohzet. Ovn je ſtarashina: Medvedka teta: Petelin ſhęnen: Lesiza neveſta: svatji, katiri se v' raja suzhejo, so: Vovk

ſhenin
Sacrum promptuarium (1695): ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel

ženina

shenena

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se jeſt po boſhji, inu mojeh ſtarshov voli ſa svojega, Shenena iſvolila. Nezh ni blu tukej telesnega v' mejs, ampak uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	szer she tudi ta obletenski prasnek suſebne pomuzhi S. Joshefa Shenena Divize Matere MARIE. Branje is 1. Moyſeſovih Bukuv: teb ſtvary
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Nevęjſta bres shęnena ! — Nęshka. Zhe pak Smrękarzo plazham! — ſej ſo mi doto oblubili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prideſh, ne bo shęnena! Nęshka. Zhe ne bo dote, inu shęnena, tudi ne bo Nęshke sa vaſho Gnado. Baron. (na ſtran
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Tok iſhe ſvojga Sovrashnika. Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe nevęjſti dobru ſturiti ?
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	me prov saſtopiſh, Nęshka; zhe doli ne prideſh, ne bo shęnena! Nęshka. Zhe ne bo dote, inu shęnena, tudi ne bo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Oh ! Shternf. Sdej ſe tudi ſhe ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije

shenina

Sacrum promptuarium (1695):	nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi

ženina

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast.
Maria Stuart (1861):	mi peklenska kača, Iztergala je milega iz rok mi, Ukradla ženina! Marija Stuart Je vsa nesreča, ki me v lice luska
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jej je, kakor bi videla Cecilijo sedeti pri nogah nebeškega Ženina, ko smehljaje in z odpertimi očmi sipi je šopek cvetlic
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar navdušeno plameče bilo jej je oko: kakor bi preljubega ženina pred seboj videla in slišala njegov glas. „O marsikaj čudnega

ſhenena

Ta male katechismus (1768):	sveta Zirkuv, ke bo endejl od Kristusa svoje glave, inu ſhenena, s' katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Zhe otshesh ti mene prov popolnema lubiti, moresh tudi mojega ſhenena S. Joſhefa ſtanovitnu zhaſtiti, inu ſa lubu imeti. Hodi ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu ſatorej je on meni mojega S. Joſhefa ſa enega ſhenena, inu Varha dal. Ma dva sma, koker dva limbarja, ali
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kriſhu je meni moj Syn shenkal ſa tega drugega, ne ſhenena, temuzh mojega Varha tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pak ſa MArio D. hoditi, nje tugente posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire se Evropa klizhe, zhaſt inu hvallo inu andoht nje ſhenena S. Joſhefa pouſdignela, inu reſglasila. V nje ſhiulenju. MOLITUV K'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	brumnoſt narajma. Meni je moj Buh ſa enega tovarsha mojega ſhenena tega zhes uſſe narbel nadolſhnega Joſhefa dal, inu na kriſhu

ženinu

sheninu

Sacrum promptuarium (1695):	sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih

ženinu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od
žennu
Zlata Vas (1850): sta z Brenceljnam vse poravnala in danes bi se imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in

▶ ženinov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženinovo

shenenov

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	meni ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vaſhe imę, ozha shupan — Jak. Jaka Sanętovez — Glash. (piſhe) inu shenenov imę — Ansh. Anshe Hudoba — Glash. To je enu grosnu imę

▶ ženiten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženitnega

shenitniga

Branja, inu evangeliumi (1777):	ogledov , inu je tamkej sagledov eniga zhloveka, katiri ni imov shenitniga oblazhila ; inu je djav k' njemu : Perjatl! koku ſi ti
Branja, inu evangeliumi (1777):	k' njemu : Perjatl! koku ſi ti leſem noterperſhuv, ke nimash shenitniga oblazhila? On pak je obmovknuv. Tedej je Krayl k'ſvojem

ženitni
- ženiten
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil
ženitnih
- ženitbinih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta

ženitno

shenitnu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	s'enim drugim, inu s'enim ſhribarjam priti — de bodo shenitnu piſmu gori poſtavili, inu v' tręh dnęh ima poroka biti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo ? Shternf. Nikar naj ſe neboje — mi bodo le tudi shenitnu piſmu gori poſtavili — s' Goſpod Shönhejmam — (pokashe , koker de bi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ony Goſpod Shribaſ, al niſo sa to priſhli, de bodo shenitnu piſmu sa mojo hzhęr goripoſtavili ?

ženitno

Sveti večer (1866):	in jih ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list
Mlinar in njegova hči (1867):	pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh

▶ ženitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženitev

shenituv

Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh mejſtu sashgav. Tedej je on rekl k' ſvojem hlapzam : Shenituv je res perpravlena; al ti povableni niſſo bli uredni. Pejte
Branja, inu evangeliumi (1777):	na kraje teh zhęſt, inu katirekol najdete, povabite njeh na Shenituv. Inu njegovi hlapzi ſo vonkejſhli na zhęſte , ſo skupſpravlali uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	je enaku ſturjenu enimu kraylu , katiri je ſvojmu ſynu eno shenituv nareduv. Inu je ſvoje hlapze vonkej poſlov, de bi te

ženitev

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper to ženitev, zato ji je móglo prav biti, ako bi mati kmalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil sukal

ženitvami
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj

ženitve

shenitve

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	me prov veſsely. Smejhnáva. Perjatel, je ſzer govorjénje od ene shenitve, ręſs je; al ne zeló toku , koker ti miſliſh. Matizh.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je sapopadenu , de is tę donaſhne zeremonije inu is tvoje shenitve ne bo nizh; de ſe imajo godzi, per ti prizhi

ženitve
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz

▶ ženiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženil

shenil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſo v'ſvate per— ſhli ? Vedó , de ſe bom jeſt shenil. — No, no, me prov veſsely. Smejhnáva. Perjatel, je ſzer govorjénje
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ta le, (na noſs pokashe) naj ga pogledajo , ſe bo shénil. Oní pak snajo miſlit, inu govorit , kolker ſe jim polubi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtran. ) Lępa praviza ! Baron. — Potler bomo vidili , kję ſe bo shénil — Matizh. Per Nęshki, nikér drugé. Baron. (ſe okoli oberné, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hvalęshen biti. Vi godzi, per meni oſtanite ; dokler ſe Matizhek shenil nè bo, mi ne hodite is grada. Shush. Ene tri

ženil

Človek toliko velja, kar plača (1861):	zvijačen. Pa kaj, če Matevž obljubi, da se ne bo ženil, pri meni ostane in vzame polovico premoženja, ki mu ga
Sosedov sin (1868):	mi pride ter mi v zobe pové, da se bo ženil v mojo hišo. Kaj mi je bilo, da mu nisem
In vendar —! (1878):	si mi ti prerokoval), da se bodem vendar le še ženil. Zakonski tisti prijatelji pa bodo ponosno dvigali glave, ter govorili
In vendar —! (1878):	tisti zakonski mučeniki, naj mi še javkajo, da bi se ženil! Tem odgovorim drugače, osorno, surovo! Oženil se pa pač nikedar
Luteranci (1883):	nató Goriček nasprotuje in méni, da bi se še lahko ženil potem in bi Marjeto Šelebrinovo, ki je učena kakor sam
Testament (1887):	je ženil. To bi sicer ne bilo nič posebnega; ali ženil se ni tam, kjer so ljudje pričakovali in o čemer
Dva adjunkta (1888):	je novi prišlec samskega stanú, kdaj in kje se bo ženil, dasi natanko vedó, kje ima svojo staro, zapuščeno ljubico; prerokujejo
Iz arhiva (1890):	pri tem je pogledal Kodràn zaprašeno svojo obleko. »No, no, ženil se menda ne bodeš tu,« tolažil ga je smehljaje se
Gojko Knafeljc (1899):	sicer bode moral beračiti! « »Ali se spomniš, kdaj se je ženil? Kako smo ga tačas častili! Vidiš, zdaj bi potreboval druge

ženili

Zlata Vas (1850):	bolj premožnost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacih. Ženili in možili so se med seboj, brez skerbi, kako sebe
Revček Andrejček (1891):	ukrenemo, da se hlapci in dekle ne bodo tako lahko ženili. — Jeklen. I sevéda, ker je to nesreča za našo deželo

ženiti

sheniti
Branja, inu evangeliumi (1777): sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme

ženiti

Vetrogončič (1860):	tudi ženil ni, ne morejo vediti, kako težko se je ženiti, posebno kedar velja dokaj cekinov. To mora človek sam poskusiti
Človek toliko velja, kar plača (1861):	kos svojega premoženja, toda s pogojem, da se ne sme ženiti, dokler bote živeli. Matevža poznam, da je nagle jeze, tudi
Ljubljanske slike (1879):	da se je sklenila postava, po kteri se ne sme ženiti nihče, ki ni vsaj 40 let star. Biva navadno najviše
Pomladanski vetrovi (1881):	bode dolg čas. " „Ne, tako ne mislim. Zakonska žena -." „Kaj? Ženiti se hočete v mojej službi? Ali Vam je res tako
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Po vaši misli bi ga moral jaz zastonj pasti in ženiti. Njega sem si bogme pošteno zaslužil. To rekši vrže mrliča
Cyclamen (1883):	mu je bilo misliti tudi o vprašanji: »Se li hočeš ženiti? « In to vprašanje je stalo za njim ko strašilo. Tedaj
Rošlin in Vrjanko (1889):	nameravaš? Pet, šest let zaljubljen biti, čakati, grliti in potem ženíti se? Ti še nisi mož — kaj veš o življenji? Mlad
Rošlin in Vrjanko (1889):	si — ne za meril — pošten déčko, rad te imarn — a ženiti se, vezati se sedaj za vse življenje? Budalost! « Izpodbodel je
Svatba na Selih (1894):	jo mati. »Pa post se pričnè, ko se človek še ženiti ne smé,« pristavi Dragar jezno. Zdajci jim udari žvenketanje zvončkov

▶ ženitnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženitovanje, svatba; [sskj]

ženitnini
- shenitnini
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino

▶ ženitovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženitovanje

Na stricovem domu (1860):	vem, zakaj sem se delal, kot bi ne vedil, ktero ženitovanje ima Mina v mislih; menda ker druzega nisem vedil na
Na stricovem domu (1860):	tako daleč do binkošti. Kakor sem pozneje zvedil, je bilo ženitovanje res prav kratko; svatov ni bilo več, kar jih je
Na stricovem domu (1860):	na to odgovoriti, sem jo z začudenjem poprašal: »Na ktero ženitovanje? « »Kaj ti bom pravila, saj veš tako dobro kot jaz
Sosedov sin (1868):	in Peter sta bila t cerkvi že dvakrat oklicana in ženitovanje se je bližalo. Tedaj je Smrekar posebno gledal, da ni
Na Žerinjah (1876):	jo imenoval svoje ljubo dete. Ko so praznovali mesec pozneje ženitovanje na Žerinjah, imel je doktor Rakec, ki je bil poleg
Prvi sneg (1886):	več videl, pa pristopi k Mirku in mu zadovoljno pošepta: »Ženitovanje pri petrolejskih lampah« bo naslov prihodnjemu podlistku v »Zarji«.
Vaška pravda (1892):	močnika. Tako je vsaj pravil, ako mu je kaj verjeti. Ženitovanje je trajalo, da so pojedli in popili vse, in to
Vaška pravda (1892):	da bi se jed ne prehladila. Pričelo se je pravo ženitovanje. Najprvo prinese kuharica na mizo velike sklede zmešanega krompirja z
Kotanjska elita (1898):	Matildo Severjevo. Ker je želela njegova mati, da se vrši ženitovanje popolnoma mirno in samo med domačimi, ni profesor povabil na

ženitvanje

Stric Tomaž (1853):	njegove posebne ljubezni vredna bila. Da bi zamogel skorej tudi ženitvanje praznovati, se nevtegoma v Luiziano podá, da bi si potrebnih
Stric Tomaž (1853):	Orleanko, s premoženjem blizo 10,000 dolarov. Kmalo potem so tudi ženitvanje obhajali in se radovali, da malokje tako. Veselje je bilo

ženitovanju
- ženitvanji
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik

▶ ženka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženka

shenka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno tak dobriga ſerza, ko on, in rad

ženka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno

ženke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po
ženki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja

ženko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa

▶ ženska samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žensk
Stric Tomaž (1853): prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti

ženska

shenſka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa ena shęnſka , katęro ſi v' to utizo pélal ? Matizh. Kdaj ? Baron. Sdej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ste saſtopili? Budalo. (ſe zhudí. ) Hm! hm! Baron. Al letá shęnſka ni vshę s' kom drugim savęsana ? — Matizh. En velik Goſpod
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Smeſhnava. (ſe zhudi. ) Sliſhali ſmo. Baron. Inu, kaj sa ena shęnſka ? Matizh. Ena, katęra me prov rada imá. Baron. (k' tim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	utizo ſpravit, kamer mi je Jęrza rekla priti. — Ovbe , ena shęnſka je — Goſpá. (poſluſha. ) De bi ga vunder! Tonzhek. (jo ogleduje
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Sdej, raven sdej. Matizh. Tiſtu pazh. Je bla — ena shęnſka — Baron. Ste ſliſhali, Goſpódje? Smeſhnava. (ſe zhudi. ) Sliſhali ſmo. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Al zhutijo kakſhne shelę ? Nęshka. Al jih zhutim? — ſej ſim shenſka ! Matizh. Vaſha Gnada , ſamá ſva — nozh je — kdu nam brani
Pozhétki gramatike (1811):	ni ſrézhneji ko on; al kader je sa imé. je shenſka: cette personne eſt tres hereuse, ta zhlovek je prav ſrezhen
Pozhétki gramatike (1811):	personne eſt tres hereuse, ta zhlovek je prav ſrezhen, ta shenſka je prav ſrezhna; od koga je govor, od moshkiga al
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſede sa miso. Ravno v' tem meſtu je bila shenſka, ki je ſlabo ſlovela, velika greſhniza je bila. Pa kar

ženska

Divica Orleanska (1848):	mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se
Divica Orleanska (1848):	gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi
Divica Orleanska (1848):	možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je
Tine in Jerica (1852):	ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de
Tine in Jerica (1852):	moke in mleka večkrat pošlje. Ni mi treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok
Zlatorog (1886):	Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka

ženske
Divica Orleanska (1848): Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak

ženskam

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, takó
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	18. Povést. Kako Pavliha ženskam kožuhe opere? Od todi popotje Pavliha dalje in ostane v
Gozdovnik (1898):	zlate doline« prav natanko zarisana. « »Čemu je pa storil tako? Ženskam se ne zaupavajo tako imenitne stvari. « »Markova soproga je bila

ženskim
Kmetijske in rokodelske novice (1847): praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne

ženske

shenſke

Kuharske Bukve (1799):	Predgovor. Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok
Kuharske Bukve (1799):	sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v

ženske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta

ženski

Valenštajn (1866):	v rako k drazemu. Najbrunka. I medve sami, dve slabotni ženski? Tekla. Orožije vzemevi; moja roka Te bode varovala. Najbrunka. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	nikakor bi se pa ne bil nadjal najti jo pri ženski, ženi tržnega krčmarja, katera bi že ravno v interesu svojega
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Premeni se torej v čednega meščana, stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica, kaj žaluješ tukaj sama? Ne skrivaj

žensko

Divica Orleanska (1848):	dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove
Zlatorog (1886):	prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in pa

▶ ženski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženska
- shenſka
  Pozhétki gramatike (1811): kir ſe to nameſtime nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont
ženske
- shenſke
  Genovefa (1841): v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.

ženskega

ženskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških

ženskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga

ſhenskega

Ta male katechismus (1768):	en ſakrament, skus katirega dve neſakonske Kristianske Pershone, moshkega, inu ſhenskega spola (ke se, koker more biti, uſameta, inu toku v'
Kratkozhasne uganke (1788):	med eno farovshko kuharzo, inu med enem vavpetam? Kuharza je ſhenskega, vavpet moshkega spola. Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo

ženskem
- shenſkimu
  Pozhétki gramatike (1811): na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta
- ženskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po-

ženski

shenski

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lepe farbe, inu en Nozhnizir, da roſsom, inu mokroto, en Shenski Planęt, spolni ſvoj tęk vſake 28. dni, 7.urah, 43. minutah
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je moker, inu gorak, vender mein gorak, koker Jupiter. Je shenski inu dober, bode Fortuna minor imenuvan. Shenske pod tem Planętam

shenſki

Pozhétki gramatike (1811):	chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol
Pozhétki gramatike (1811):	ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu

ženski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša
Maria Stuart (1861):	Zavist preganja. Meč pravice, s kterim Se diči mož, v ženski roki ni češčen. V pravico žensko nema vere svét, Ko
Zoologija (1875):	Pri mnozih rastlinah namreč posredujejo razplod prenašajoč cvetni prah na ženski cvet. Ta posel opravljajo sosebno žuželke, ki gredoč za medom

ženskih
- shenſkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih
- ženskih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet
ženskim
- shenſkim
  Pozhétki gramatike (1811): imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi
ženskimi
- shenſkimi
  Pozhétki gramatike (1811): la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to

žensko

shensko
Pozhétki gramatike (1811): aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux
shenſko
Pozhétki gramatike (1811): ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh

žensko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se sad za-
Divica Orleanska (1848):	Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana
Divica Orleanska (1848):	ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi

▶ ženstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ženstev
- shenſtuv
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj

ženstva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pod milim nebom. K sreči me srečata jedna možtva i ženstva. Saj znam slovensko, si mislim jaz, i zapitam človeka: Prosim
Viljem Tell (1862):	te ljud bo, ko se kralj častí. Rudenc. Tu, vsega ženstva krona, ti boš stala, Marljivo v mojem domu se sukala

ženstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene

▶ žerjavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žerjavice

sherjavze

Kuharske Bukve (1799):	teſtó, poſtavi na eno ſrędno sherjavzo, pokríj, na pokrov deni sherjavze, puſti, de ſe pozhaſi rumenu sapezhe. 5) Ras-ſekaj en malo
Kuharske Bukve (1799):	pomashi jih sgoraj s' rakovim putram, pokrì, daj tudi sgoraj sherjavze. 80. Rakovi ſhtrukli. Deni na dilo eno ne polno vevnizo
Kuharske Bukve (1799):	kader ſe sazhne dobro pezhi, deni gori pokrov, inu najn sherjavze. Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane
Kuharske Bukve (1799):	unzhe ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze sdol inu sgor, naj ſe dinſtajo. 88. Sirni pezheni nudelni

žerjavce

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebulo obloženo kozo, osoli, deni od zgorej in od spodej žerjavce in pusti, de se okolj ene ure dušé (dinstajo). Kadar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	globoko skledo, postavi nad živ pepel, deni na pokrov nekoliko žerjavce, in, ko se smetena sterdi in pohladi, jo daj na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s tremi rumenjaki, vli na žemlje, deni spodej in zgorej žerjavce, vli se razpušeniga rakoviga, masla nanje in daj jih vroče
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozi na hudo žerjavco, pokri ga dobro, daj tudi zgorej žerjavce, de se pol speče. Ko rumeneti začne, perli polič dobriga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka. 18. Jeterna župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslam ali putram pomazano kozo položi, z železnim pokrovam pokri, žerjavce spodej in zgoraj daj, de se rumenkasto speče. Ta štrukel

žerjavici

sharjavzi

Kuharske Bukve (1799):	v' ſtaklęnze. 227. Diſhavno vino. Oſem bokalov vina savri na sharjavzi v' pozínenim kotli, kader vrè, perdeni tri lote ſtolzhene ſladke
Kuharske Bukve (1799):	jeręba na majhine koſze, pregrej vſe v' ſrovim maſli na sharjavzi. To deni v' eno zínaſto flaſho, inu sraven ſhęſt sélen
Kuharske Bukve (1799):	poſębej v' koso na kotzhnike sręsaniga ſhpeha, ga sashári na sharjávzi; ozverke poberi ven, deni notri enmalo moke, inu doſti

sherjavzi

Kuharske Bukve (1799):	171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra
Kuharske Bukve (1799):	rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov
Kuharske Bukve (1799):	kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle

žerjavci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tri poliče bo; ako je je več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge

žerjavico

sharjavko

Kuharske Bukve (1799):	pokladaj zmoke notri, perlì shupe, inu poſtavi na trinog nad sharjavko. Ob kraj ſklęde snaſh kuhane rake obloshiti, al pa rakovo
Kuharske Bukve (1799):	ſtavi na ſlabo sharjavko, shverkaj vędno, de ſe sazhnè napęnati. Odſtavi, vlì v' ſklędo

sharjavzo

Kuharske Bukve (1799):	moke, inn sabęli sęle, tudi ga oſoli. Puſti sęle nad sharjavzo en dober zhaſ vręti. 297. Telezhje herbtnerebriza, ali karmenadelzi na
Kuharske Bukve (1799):	kotlizhi en ſrakel tiga ſoka, inu eno libro zukra na sharjavzo, dokler ſe sagoſtí, na shlizi vlęzhe, inu sholzhnaſto kashe. Potlę
Kuharske Bukve (1799):	potle lì v' ſklędo. Poſtavi en polizh mlęka poſębej na sharjavzo, de vręti sazhnè; belake , zukra, inu roshne vode
Kuharske Bukve (1799):	vodi, inu s' ribanim kruham potręſi; poloshi na mręsho nad sharjavzo, kader ſe oſuſhę, jeh mashi ſrovim maſlam, inu obrazhaj, dokler
Kuharske Bukve (1799):	Telęzhje meſo deni v' koso sgol ſamo , de ſe nad sharjavzo oſuſhí, inu ſvoj pervi ſok od ſebe dá, ta ſok
Kuharske Bukve (1799):	jeh perſtavi s' zukram inu vinam v' pokriti kosi na sharjavzo, de ſe pário, ali dinſtajo v' saparzi, inu daj na
Kuharske Bukve (1799):	poloshi v' koso, perlì enmalo meſne shupe, de nad sharjavzo savrejo; potle versi notri enmalo majerona, potręſi s' moko
Kuharske Bukve (1799):	shupo ene rumenake; vlì na oppezhen kruh, puſti ſklędo nad sharjavzo en zhaſ, de ſe kruh napojí, inu napnè, potle daj
Kuharske Bukve (1799):	ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en bokal ſmętane, eno nesręsano lemonovo kosho, pol lota zęle

sherjavzo

Kuharske Bukve (1799):	v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor
Kuharske Bukve (1799):	kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe
Kuharske Bukve (1799):	mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna
Kuharske Bukve (1799):	vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na
Kuharske Bukve (1799):	moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri
Kuharske Bukve (1799):	govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en
Kuharske Bukve (1799):	nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì
Kuharske Bukve (1799):	dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo
Kuharske Bukve (1799):	rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader

žerjavco

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in speci jih hitro do dobriga na roši nad hudo žerjavco. Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani

žerjavico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skoz ruto jo premi, in postavi sok v kozi na žerjavico, dokler se ne zasiri. Potem dobro gnjeti s pol funtam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bata na rano položí. — Ni nevarniši rečí pozimi, kakor s žerjavico ali živim ogljem izbe in posebno spavnice gréti. Gotova smèrt
Maria Stuart (1861):	plašč Kedaj raz vaših djanj, ki ž njim hinavsko Pokrivate žerjavico peklensko. Poštenja niste vi podedovali Po materi; svét vé, zakaj
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	priterdi ptujec zadovoljno. "Toraj Tone naj gre po kostanj v žerjavico. Vse drugo pa se bodeva dogovorila na omenjenem mestu. " "Hočete

▶ žetev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žetev

shetev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh. Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá. Kakor ſe tedaj ljuljka odbira ino poshiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pomozhi, kakor raskropljene ovze, ki nimajo paſtirja. Rekel je uzhenzam: „Shetev je velika, pa delavzov je malo. Toraj proſite Goſpoda shetve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lego in osrazhje (Klima), kakor tudi na pametno obdelovanje, na shetev ob pravim zhaſu, na daljſhi oshlahtnenje sa potrebovanje ali in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V temu meſzu pride delo na enkrat s kupam: koſhnja, shetev, oranje in ſetev; vunder ſe morajo tudi sraven tega ſhe

shetou
Biblia (1584): ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe

shetov

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode

shetu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr

žetev

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo
Botanika (1875):	druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana

žetva

Robinson mlajši (1849):	Zdaj se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu
Robinson mlajši (1849):	zmirom na pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz tega
Robinson mlajši (1849):	v časeh huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil

žetvami
Botanika (1875): v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet

žetve

shetve

Biblia (1584):	tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite
Biblia (1584):	Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite

žetve
Botanika (1875): gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej

žetvi

shetvi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni mogozhe pod ſtreho vseti, aſekuranzija ſhe oſem dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat, kader ſo savarvani pridélki ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze Po njivah tam leshé ſnopôvja kope. Leshí kriſtjánov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	isplela. Kdor pa takó ne ſtorí, naj pa koj po shetvi plevélnato njivo preorje, in naj jo lepo savlézhe; kmalo bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar lepſhi klaſovje vidiſh, in odlozhi ga od drusiga per shetvi, de ga boſh poſébej omlatil; po mlatvi pa odberi od

žetvi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko

žetvijo

shetvijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H

žetvijo
Botanika (1875): še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično žetvijo.

▶ žeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žanje
- shanje
  Genovefa (1841): sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je
žanjejo
- shanjejo
  Genovefa (1841): tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih

žel

shel

Branja, inu evangeliumi (1777):	napuſty. Sakaj , kar bo zhlovek ſejal, tu bo on tudi shel. Torej katiri bo v' ſvojimu meſſu ſejav, bo tudi od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko ſlame, pa malo sernja.0 De ne boſh polésheniga shita shél, ravnaj takó le : 1. Ne ſéj v predobro semljo taziga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gléda, ne ſéje; in kteri oblake ogleduje, ne bo nigdar shel (pridgar 11, 4.) Ne poſluſhajte prerokvávzov, ſanjávzov, vganjevávzov. Sjutrej ſéj

shev

Branja, inu evangeliumi (1777):	pogublenje shev: katiri pak v'duhu ſeje, bo od duha shev vezhnu ſhivlenje. Kader pak dobru dellamo, tok nanehajmo: sakaj ob
Branja, inu evangeliumi (1777):	bo v' ſvojimu meſſu ſejav, bo tudi od meſſa pogublenje shev: katiri pak v'duhu ſeje, bo od duha shev vezhnu

žel
Gozdovnik (1898): Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec

žela
Robinson mlajši (1849): tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi

želi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še precej naželi. Sploh se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in res zrel), in zdaj

žeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da

▶ žezlo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žezlo
Divica Orleanska (1848): oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví
žezlom
- žezlam
  Divica Orleanska (1848): maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in

▶ žgan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žgani
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga
žganim
- shganim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja

▶ žgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žgana

Kemija (1869):	gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva
Kemija (1869):	čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da

žgane

Kemija (1869):	ležečih delkov ne morejo sprijeti in tako dobimo do črnega žgane kosti (schwarzgebrannte Knoehen), v kterih je neizmerno fin živalski ogelj
Kemija (1869):	Ultramarin se dela takole: 100 delov porcelanske gline, 100 delov žgane Glavberjeve soli in 17 delov oglja se drobno zmelje, zmeša
Kemija (1869):	fabrikacijo trdega mila, stekla in tudi v barvariji. 1 cent žgane sode velja kakor je čista 7 do 9 gld. Kristalizovana
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ako prežgeš 25 kg kave, dobiš le 21 3/4 kg žgane kave; koliko % svoje teže izgubi tedaj kava, ako se prežge

žganega

shganiga

Kuharske Bukve (1799):	ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu na ſlęherni bokal deni notri eno unzho zukra
Kuharske Bukve (1799):	popolnim zhiſt. Potle deni v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s' knoflo, inu
Kuharske Bukve (1799):	ſmètano, versi potle notri eno unzho neprezherniga, ampak lępo rujávo shganiga kafè; pokrì, puſti ohladiti, preshmi ſkusi ruto, de kafe prozh
Kuharske Bukve (1799):	rosólia. Od ſhęſt lemon sręsani lupek deni v' ſhtir bokale shganiga vina, puſti ſtati v' eni veliki ſtaklęnzi ali flaſhi enkatire

žganiga

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal

žganih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se ga navadno potrebuje. Potem pa eno pičlo periše svitlo-rujavo žganih mandelnov prav drobno razreži in z njim vred zavri. Vse
Kemija (1869):	Fosforovo kislo apno, 3CaO.PO5, je glavna sostavina vseh kosti. V žganih belih kosteh ga je 80 odstotkov, iz njega se dela

žgano

shganu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht. Gobe, nei bodo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v'povshnizo devei. Is ſadja, katęri doli pade, al gnije, shganu vinu delat al pa jeſsig. Sdej moremo mi Boga hvaliti

žgano

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno
Kemija (1869):	Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec
Kemija (1869):	Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf

▶ žganjar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žganjarje
- shganjarje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó
žganjarji
- shganjarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad

▶ žganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žganja

shganja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she ſit, zhe le od

žganja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel. Žganje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo. ”
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle: vzêmi žganja in vode toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle
Zlata Vas (1848):	ker ga nihče več ni pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena

žganje

shganje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham

žganje

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vender se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno pa se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat

žganjem

shganjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po

žganjam

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. —

žganjem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine.

žganju

shganju
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe

žganji

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pa veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Zato pa pravim, kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še čez ostane, naj se lim pokuha
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter

žganju

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jih je tri dele več pomerlo takih, ki so se žganju vdali, ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju sim pa celo slovo dal. Zato sim pa tudi zdrav

▶ žganjepivec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žganjepivcem
- žganopivcam
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam
žganjepivcu
- žganopivcu
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v kri pride, se vonder v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri
žganjepivec
- žganjopivčik
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil

▶ žganjepivka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

žganjepivke
- žganopivke
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri

▶ žganjevec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

žganjica; kontekst, SSKJ

žganjevec
- žganjovc
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla

▶ žganjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

žganjski
- shganjſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun

▶ žgati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žgali

Roza Jelodvorska (1855):	bo boljši godilo, kakor pa do zdaj, ki ste kope žgali. Marjeta pa, ker me je v sužnosti s perilom preskerbovala
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	storil? V neki vasi so veliko velika žganja in brinjevca žgali, in kmet tam ne pozná skoraj nobene druge pijače, kot.žganje
Mineralogija in geognozija (1871):	ne prime se je ogenj. V starih časih so tako žgali trupla umrlih bogatinov zavita v tako tkanino, da se njih

žgati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. XXIX. Poglavje. Pipa. Pipa je večja alj manjša gibljiva oteklina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tem ravnanju se bo rana kmalo zacelila. Kdor rane noče žgati, jo mora, kedar kri teči neha, izmiti in jo vsaki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju se bo rana kmalo zacelila. Kdor rane
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z nožom čisto izlušiti, rano je treba z razbeljenim železom žgati, in kedar krasta odpade, enkrat na dan s živim apnom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se s tem mazilom ne da ozdraviti, jo je treba žgati. XXXI. Poglavje. Oteklina na zadnjih nogah.

ſhgati

Ta male katechismus (1768):	plehe na perse pokladat, inu is gorezheme baklame pod pajstehame ſhgati; al ta mozhne Marternek boſhje kolkajn hujshe martre je on
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	voloveh drosh sraun, kader shę kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en malu Janesha sraun v'kotou, bodesh prov. dober

žge

shge

Pozhétki gramatike (1811):	kakor je lis, berem, le feu brule ognj pezhe ali shgé ali gorî: mnoshno, kader ſe govori od vezh oſéb al
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Spodjedel jo je, ino ſe uſuſhi. Kedar ſe ſolnze rasſije, shge Jona selò v' glavo. Jona ſi sdaj vnovizh vóſhi ſmert
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	druga kuhinjſka, ki s tako lahko veſtjo bres potrébe dreva shgè, naj bi ſama jih mogla iti v hoſto ſekat, de

žge
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v

žgejo
- žgejo
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj
- žgo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh
žgemo
Mineralogija in geognozija (1871): v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove

žgi

shgi

Kuharske Bukve (1799):	kader ſe med vodo smęſhan piè. 223. Piazha nameſti kafè. Shgi tri unzhe roshęne moke, dokler rujava poſtane, kakor kafe, kir
Kuharske Bukve (1799):	dokler rujava poſtane, kakor kafe, kir ni prevezh shgan. Potle shgi ravno po ti vishi pol libre rajsha, pol libre man
Kuharske Bukve (1799):	delnov olupi v' kropi poparjene, jih poſuſhi, inu shgi kakor kafè; oboje ſtolzi drobna vſako poſębej inu preſej ſkusi

žgi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v njim zarumeniš. Župa iz lepe moke. V perstenim loncu žgi moko tako dolgo, dokler ni rumeno - rujava, potem perstavi mleko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smeteno. Spenjeno mleko s kofetovim duham. Deset lotov kofeta počasi žgi, potem pol maselca kropa nanj vli in pusti, de se

▶ žgoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žgoč
- shgozh
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja
žgoči
- shgozhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam

▶ žida samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svila; [sskj]

žida

shida

Genovefa (1841):	slatih poſód jédla, ki je v bagoru (Purpur) in ſvili (shida) sraſtla, ktéro je komaj mersel vétrizhek popihljati ſmel; in vunder
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mokro shido na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hranil, ti shida vtegne ſtrohneti in tvoje délo je saſtonj. Zhe imaſh zherve
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo dodelajo. Vzhaſi dva zherva en kokon delata in taka shida je slo smedena, . in ſe sató rada terga, in ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shido. a) Kakó shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je teshko s beſedo takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſe prodá kadar je kup bolj po volji. Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morajo vmasani kokoni poſebej djati; 2. moraſh vediti, de ſe shida pod 7 niti ne prodá, torej je tréba 7, 8
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa ſe sa nogovize ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá, zhe je kúp po

žida
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in

židami
- shidami
  Sacrum promptuarium (1695): poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe
žide
- shide
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi

žido

shido

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar

▶ židan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dober; SSKJ

židane

shidane

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi, ino ſo vſi prav shidane volje, rezhejo dedek: „Vém de vaſ, moje ljube, sadnokrat ob
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje ſmo shidane Dobro nam je. Kaj neki máramo Şamo to báramo Ké

židane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in
Zlata Vas (1848):	ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že to navada, kadar sta vino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri
Roza Jelodvorska (1855):	Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil ta dan tako vesel
Ferdinand (1884):	ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi

židano
- shidano
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kar ſe obrazha Na rashnu okrog. Sa vſako povéle, 'Mam shidano volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe

▶ židan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svilen; SSKJ

židane

shidne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido

židani
- shidni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje

židanih

shidnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin

židano
- shidano
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): shide dajo. En kokon imá okoli 900 — 1200 zhevljev dolgo shidano nit, in 200 — 500 kokonov gre na 1 funt, in

▶ židano prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

dober; SSKJ

židano
- shidano
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je

▶ Žiga samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Žiga

Vanda (1888):	Pa res; na to sem čisto pozabil,« pritrdil ji je Žiga in dalje delal osnove za séstrino potovanje. Takoj drugi dan
Vanda (1888):	je vse preudarila in sklenila sáma s seboj, izpregovorila je: »Žiga, mêni je vse jedno; stóri, kar hočeš! Le jedno te
Vanda (1888):	kratko odgovori: »Vanda, ti nas boš vse preživela. « »Nikar tako, Žiga, ne obupavaj tako hitro; še se bo našla pomoč. « »Za
Vanda (1888):	Nì moje, nì njeno zdravje je ne skrbí, in vendar« ... Žiga ni izgovoril, kar je imel na jeziku, a globoko se
Vanda (1888):	ni vse, kar si imel v mislih,« zavrača ga sestra. »Žiga, reci mi odkritosrčno, káj sodiš o materi, káj o sebi
Vanda (1888):	kar ti je sveto, rotim te, ne muči me delj! « Žiga se ozre in upre oči svoje v sestro, ki je
Vanda (1888):	otrók ima samó še dvoje in tudi teh dveh je Žiga slabega zdravja, pa ga je zaradi tega poslala v Gorico
Vanda (1888):	vrstili krdelo vojščakov, duhovnik, krsta s částniškimi znamenji, za njó Žiga, ob čégar desno roko se je oklépala Vanda, takoj za
Vanda (1888):	pozno, ko sta lêgla k počitku. Drugo jutro se je Žiga odpeljal v Kamnik in pogodil se je z zápriško gospôdo

Žige

Shige

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti

▶ žiher prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

žiher

shiher

Sacrum promptuarium (1695):	ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem
Sacrum promptuarium (1695):	inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher.

shihr

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvganti; htver re Ivbe besiede boshje persabe nosi te je shihr prad velzhemi potashavami ta serza inu tvdei prad ogniam noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo

ſhiher

Ta male katechismus (1768):	svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is
Branja, inu evangeliumi (1777):	je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy

▶ žila samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse
Divica Orleanska (1848):	razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon
Zoologija (1875):	in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na

žila

Botanika (1875):	cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v
Ferdinand (1884):	so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost

žilah

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji
Divica Orleanska (1848):	Ne more vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod
Zoologija (1875):	njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja
Gozdovnik (1898):	kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj

žilami

Mineralogija in geognozija (1871):	vrtaje ter na vse strani sledi za mineralnimi in rudnimi žilami, ki se vlečejo skozi gluho kamenje. Nad sebo ima zgornjo
Botanika (1875):	prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast in z mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov
Zoologija (1875):	prsni otlini se nahajajo pluča, sapnik in srce z glavnimi žilami, v prostorniši trebušnji otlini pa leži želodec s črevi, jetra

žile

shile

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne shile puſhati, ne erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Ob zaiti te kuge noſnize, ozhi, uſheſa, ſenez, inu shile varvati. Dohtar Minderer pravi c. 4. kader je luft giſten
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	miru vshivatu puſtil. Vrozhe kopelle ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati

žile

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsako uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z
Botanika (1875):	imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV.
Zoologija (1875):	posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v

žilo

shilo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe

žilo

Zoologija (1875):	na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to
Ferdinand (1884):	matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami

▶ žilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žilne
- shilne
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine.
žilnim
- shilnim
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti

žilno

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	DODATEK. 1. Kako se žilno bitje pri konjeh in govedju opazuje. Pri vnetljivih boleznih je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdaj vroče zdaj merzle, sapa je nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in močno, kar se čuti, ako se

▶ žima samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žima

shima

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koj ko smersovati neha in gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor shima debela, selena, is jajzhka islese in sazhne ſhkodo delati; kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gerba. Ta goſenza je ſilno majhna, komaj toliko debela, kakor shima, selena, pa ſilno ſhkodljiva. Metulj od te goſenze je rjavoſivkaſte

žime
- shime
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi
- žime
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta

▶ žimnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žimnata

žimnate

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati izdelki iz njegove fabrike v Stražišu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. Gosp. Fr. Charl, rudninorisar v Ljubljani, za risarske
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato

žimnatem
- shimnatim
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſe pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm
žimnati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor

žimnatih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ljubljani, za klepárske izdélke. 4. Gosp. J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. K. Lokarju, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline, lastnikama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp.

žimnato
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati

▶ žir samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žira
- zira
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſhide, pirelni, inu dragi kameni s'zelega svejta nimajo takega zira na oblazhilah teh ludy, koker njega ima ena sama betva

▶ žiten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žitna

shitna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje

shitne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi jim treba bilo, ptujih plemenov napraviti ſi. Ptuje shitne plemena ſe v naſhi semlji kmalo svershejo in od leta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rekel: To je nauk učenika, Hvala bodi Mu velika! Domazhe shitne plemena poshlahtiti. Viſokouzhen in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler

žitna

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	lepo, da se sme prav bogata letina pričakovati, zato je žitna cena, čeravno je kupcov veliko, poslednji čas na pol nazaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 Louisdori (nemški) . . „ 11.78 Srebro (ažijo) . . . „ 44.— Žitna cena v Ljubljani 1. januarja 1861. Vagan (Metzen) v novem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	pa namesti: dandanes n e učite — beri: dandanes nas učite. Žitna cena v Ljubljani 30. decembra 1876. Hektoliter v nov. denarji

žitne

shitne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadaj treba ſejati in ſaditi. Şaj kmet tudi eno leto shitne shetve rad zhaka in kdor zhe rokodelez biti, ſe 3
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	délajo, Zaklade lepe najdejo! Malavašič. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitne ſkáse. Shito in raſtjé ſe ſkasí ali sbolí, kakor shiva

žitne

Robinson mlajši (1849):	način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da
Zoologija (1875):	dolg, rudečkasto rumen, spodaj črn. V ustnih mošnjicah znaša velike žitne zaloge v svoj podzemeljski stan, ki ima več predalov. V
Ferdinand (1884):	o Kajnu in Abelnu, da sta darovala Bogu jagnje in žitne pridelke. »To je vrlo,« reče. »Ali zakaj pa mi ne

žitnega

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in kmalo se prepriča, da je v vsakem klasu mnogo žitnega zernja.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	prihaja iz zernja,” nadaljuje samotar in prinese iz koče nekoliko žitnega zernja v roci. „Vidiš, iz enega samega zerna se pripravi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	izbe. Deklica je vsaki dan donašala golobu frišne vode in žitnega zernja, in kadar je bilo treba, posula je tla s

žitnem

Kemija (1869):	se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V
Kemija (1869):	Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem

žitni

shitni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega

žitni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu
Robinson mlajši (1849):	ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold.

žitno

shitno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shita ne naſuti, kamor bi bilo. Mokri kraji niſo sa shitno ſ-hrambo, in shitniza verh hléva tudi nizh ne veljá. Shito
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſhe med temi je bilo vezh ogledovavzov, kakor kupovavzov. Shitno zeno na ſomanji dan ſmo v poſlednim liſtu osnanili; en

žitno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na

▶ žitišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žitišči
- žitiši
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj

▶ žitnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žitnica

shitniza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v shitnizo nemorejo. Svunaj narédi oboknize (polkne) de ſe shitniza proti deshju, ſnegu, ali proti vrozhini, ali kadar je potréba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa drugo oberne, nikakor ne bo po volji. Zhe je shitniza
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kamor bi bilo. Mokri kraji niſo sa shitno ſ-hrambo, in shitniza verh hléva tudi nizh ne veljá. Shito ſe shivinſkiga ſopiha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	redko, kér veliko sernja ſognije, ali zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti, okna

žitnica
Divica Orleanska (1848): naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In

žitnice

shitnize

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ptiz pod nebam: ne ſejejo, ne shanjejo, ne ſpravljajo v' shítnize; ino vaſh Ozhe v' nebeſih jih vender preshiví. Niſte li
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo ob dragini kaj jéſti. “ To govorjenje je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor je Joshef prerokoval. Joshef gre, ino ſpravlja shito v' shitnize; neisrezheno obilno ga je bilo. Pa tudi ſedem hudih létin
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prerokoval. Velika lakota perhaja po vſih deshèlah, Joshef odklene tedaj shitnize, ino previduje ſ' kruham veſ Egipt. Tudi is blishnjih deshél
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe niſta vídila na ſvéti. — KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitnize , ali shilrie ſ-hrambe. Nar vezhi ſkerb po mlatvi naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de miſhi polovijo. Laſtna previdnoſt te bo modrila, kljuzhe od shitnize varno ſpraviti, de jih kak tat ne sapasi, ki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ispraviti in dolgo zhaſa prasna puſtiti. Şpuſhaj pridne mazhke v shitnize, de miſhi polovijo. Laſtna previdnoſt te bo modrila, kljuzhe od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vertiti dajo in v ktérih ſe shito popolnama premeſha; vertijozhe shitnize jih imenuje. Zhe ſo ſe pa moli v shitnizi prevezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega je, ni davnej neki umeten kmetovavez na Franzoskim take shitnize napraviti ſvetoval, ktére ſe kakor koló vertiti dajo in v

žitnice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se

žitnici

shitnizi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkopiti, boſh prave junze sredil. Kdor ima shita kaj v shitnizi, ga mora pogoſtama s vetriti in premeſhávati, kir ſe ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer bo mnoge ſhkode obvarvano. Kadar ſe shito v mokri shitnizi hrani, ne velja ne sa ſeme, ne sa kruh; zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vertijozhe shitnize jih imenuje. Zhe ſo ſe pa moli v shitnizi prevezh vgnjesdili, ſe mora shito is take ſ-hrambe urno ispraviti

žitnico
- shitnizo
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh
- žitnico
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri

▶ žito samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žit
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč

žita

shita

Sacrum promptuarium (1695):	s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio
Sacrum promptuarium (1695):	lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam
Genovefa (1841):	sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne? tudi veſte, de je pred malo létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa

žita

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni
Robinson mlajši (1849):	so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa o veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo

žito

shito

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In

shitu

Sacrum promptuarium (1695):	malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre
Sacrum promptuarium (1695):	od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na

žito

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zdi, Jo berem nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda
Zlata Vas (1848):	in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo.
Izidor, pobožni kmet (1887):	navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost

ſhito
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Jaka , vi ſte en mosh, vi imate to nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku
ſhitu
Kratkozhasne uganke (1788): to ſeleno vodo use ſtęne, inu tla svojega skedna, kjer ſhitu hranesh: tok nabodo moli v' skedn, ali kashto prishli

žitom

shitam
Sacrum promptuarium (1695): shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je

žitam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hiti predale (Getreidkästen) pred sprazniti, ko jih ima z novim žitam polniti, bo večidel prazne imel. Boljši je biti radovoljno trezen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tiste kraje in dežele, kjer ne sejejo ajde za drugim žitam, in vidili bote polje prazno in kakor osmojeno, *) in komaj

žitom

Robinson mlajši (1849):	je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	več, ker nam tečne klaje obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah

žitu

shiti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	venvenzo is zheſnam dobru namashi. Friſhne hmelove vejize okoli v' shiti potekniri, al lęs, katęri je ſkus ſtrelo, od enga derveſa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo radi v' shiti. Rib. Bode ſrednu. Bolęsni. Kader Sima k' konzu pojde, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe ſkasí ali sbolí, kakor shiva ſtvar. Poglavitne ſkase per shiti ſo le té : ˛Snetljivz, medena roſa, in rijà. Şnetljivz (Brand

žitu
Botanika (1875): so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma
ſhitu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): selli gledat, aku ſo goſenze gori, tiſte obirat. , H' simſkimu ſhitu v' treke Praho orati. Rorouje sa ſode v' bajarjeh ręsat

▶ živ pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živpridevnik, splošni, nedoločeno

shiu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	kar je on vuzhiu, Inu brumnu shiveti, De bosh vekumei shiu. Druga Peiſem Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ozhym ſe kruh permirje, Ni kruh, ampak shiu Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Vſa ta pregreha je velika, Var' se tiste, dokler si shiu, Smiſli, de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti, bodi mertu , al shiu , Sna to pomozh dobiti, Kar je en dobriga sturiu. Sna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham da knabo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſti zhas isnekuemer marnuati bol pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob

shiv

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor

živ

Robinson mlajši (1849):	je pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k
Robinson mlajši (1849):	smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak si do smerti na njem ostal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko
Izidor, pobožni kmet (1887):	hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in vesel, kakor sedaj. Zato
Revček Andrejček (1891):	Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno
Revček Andrejček (1891):	hudo je sram. Kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič ne vé, In kamor pride, smatrajo za tepca
Gozdovnik (1898):	prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to
Gozdovnik (1898):	odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je

ſhiv

Ta male katechismus (1768):	spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej, kader je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati

živapridevnik, splošni, nedoločeno

shiva

Genovefa (1841):	ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v

živa

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové, pové! ino nič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ko se je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še
Maria Stuart (1861):	pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža
Botanika (1875):	v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu
Zoologija (1875):	imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko

živepridevnik, splošni, nedoločeno

shive

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó govori : „Lej! lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s

žive

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; vse žive dni ne vem, da bi jo bil imel poprej”. („O
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s
Fizika (1869):	živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se
Zoologija (1875):	Zoologija. In Bog je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri
Deborah (1883):	Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše
Občno vzgojeslovje (1887):	nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó
Revček Andrejček (1891):	ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi

ſhive

Ta male katechismus (1768):	Boga Ozheta uſſegamogozhnega. 7. Od unad ima pridt soditi te ſhive, inu mertve. 8. Jest virjem v' svetega Duha. 9. Eno
Ta male katechismus (1768):	ſgony. JEſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive, inu mertve! skus tvoje britku umiranje prosem jest tebe, pogledej
Ta male katechismus (1768):	bres kervy noterpostavlen bil, inu bo per S. Mashi ſa ſhive, inu mertve Kristiane gorivofran. Odtod pride,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt is gnado boſhjo oblezhena se puſtila viditi. Uſſe moje ſhive dny sem jeſt na letu samu mirkala, de be ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Joſhefa gorivofrati. 5. Uſaku lejtu se eno uro ſbrati ſa ſhive, inu mertve brate, inu seſtre te Bratovshne moliti, inu na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti na vekumej ostal, s'kateremi se se ti svoje ſhive dny pezhal. Zhe so bli dobri, bosh v' nebeseh is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega namęnil shlishati , per katiri se ima na uſſe ſhive , inu mertve brate, inu seſtre spomniti, inu ſa gorijemanje zhaſty
Abecedika ali Plateltof (1789):	Boga Ozheta vſegamogozhnega. 7 Od ondod bo priſhal ſoditi te ſhive, inu mertve. 8. Jeſt virjem v' Svetiga Duha. 9. Eno

živegapridevnik, splošni, nedoločeno

shiviga

Biblia (1584):	Peter je odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je djàl: Ti ſi Chriſtus Şyn tiga shiviga Bogá. 17. Inu Jęsus je odgovóril, inu je djal k'
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je

živega

Valenštajn (1866):	imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga
Valenštajn (1866):	mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi se pa prav
Rudninoslovje (1867):	zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne
Rudninoslovje (1867):	prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro
Kemija (1869):	tedaj ravnomočni z 28 deli železa ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino
Kemija (1869):	železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh
Oče naš (1885):	bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje
Gozdovnik (1898):	je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje

živiga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	misel ne pride se z njim nalivati. Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da, rado kaj v kervi
Divica Orleanska (1848):	po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj
Zlata Vas (1850):	vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim je od strahú pot od
Zlata Vas (1850):	enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe

živejšepridevnik, splošni, primernik

živejše

Astronomija (1869):	repatice privlačnosti solnca, v čegar bližici se hitrejše premikajo in živejše svetijo. Njih poti kažejo tiste videzne nerednosti, kakor včasih premičnice
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgoje vedno dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše se nam vriva

živempridevnik, splošni, nedoločeno
- shivimu
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſvoje sakonske shene, eni drugi: ali ena shena per ſvojimu shivimu moshu, enimu drugimu oblubi, de ſe ozheta useti, potęm pak
- živem
  Gozdovnik (1898): konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od
- živim
  Divica Orleanska (1848): Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste
živemupridevnik, splošni, nedoločeno
- shivimu
  Branja, inu evangeliumi (1777): ozheta useti, potęm pak ſe skupej pomenita, de ozheta ſvojimu shivimu sakonskimu talu k' ſmerti pomagati. Ali tudi, kader ſe dve
- živemu
  Rudninoslovje (1867): zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero

živipridevnik, splošni, nedoločeno

shivi
Genovefa (1841): bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla
žive
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal

živi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” —
Divica Orleanska (1848):	britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj
Robinson mlajši (1849):	je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti
Robinson mlajši (1849):	zakričal, ino si solze z rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno
Zoologija (1875):	Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se

ſhive
Ta male katechismus (1768): more od resnize tega ſakramenta derſhati? Tu: de Kristus prave ſhive Buh, inu zhlovek je tudi ſares, inu zel v' temu

živihpridevnik, splošni, nedoločeno

shivih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek

živih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni
Robinson mlajši (1849):	ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima! Od sih dob mu ni več
Zoologija (1875):	akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini
Botanika (1875):	gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih
Botanika (1875):	najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive
Botanika (1875):	kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način
Botanika (1875):	živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene

živimpridevnik, splošni, nedoločeno

živim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih
Rudninoslovje (1867):	enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne
Kemija (1869):	pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec

živimipridevnik, splošni, nedoločeno
- živimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst

živopridevnik, splošni, nedoločeno

shivo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo

shivu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zilu is ſvoiga ſerza do sadne kaple preliti. Zhes tu shivu naprei poſtavleine, inu premiſhluvaine te nar ſhpotliviſhi, inu nar britkeiſhi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	skriti Debi viden na biu. v'Shtauti Kruho, no Vina Shivu Meſu, no kry
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od tęga, kar vam pravim, inu ony bi ſe v'shivu popiſsani neſhli v'tęj malariji, katęro ſim vam pred ozhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zagovitnoſt perpraviti. Sdaj more to ſtraſhno podóbo boshje ſodbe v' shivu pred ozhy poſtàviti, de tę otèrpne vęjſty sbudy, katere sa

živo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder nobenimu na misel ne
Rudninoslovje (1867):	tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda
Rudninoslovje (1867):	težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža
Kemija (1869):	srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega
Fizika (1869):	stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje
Kemija (1869):	absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš
Fizika (1869):	se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v
Kemija (1869):	dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih

ſhivu

Ta male katechismus (1768):	le prave: Tu je moje Telu? ſatu, ke je enu ſhivu Telú, kakershnu je Kristus imel, ke je ta S. ſakrament
Ta male katechismus (1768):	kakershnu je Kristus imel, ke je ta S. ſakrament noterpostavel; ſhivu Telú pak namore bres kryvy biti. Kaj je pak

▶ živad samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žival; [sskj]

živad
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred

živadi

shevadli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	masati inu teſti seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe

shivadi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh vremęn. Shkodlive Shivadi. Jeſęn bode veliku mísh, aku poprej ni blo zhervivu shitu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh, inu kobilz. Rib. V temu Lętu jih
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	miſhy, krot, shah, vęſh, molov, kebrov, kobilz, inu druge take shivadi puſtijo viditi. Ti ſtari ſo tudi merkali, kaj sa enu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je Poletu ſila mokru, bode malu mlade domazhe, inu povodne shivadi, koker raz, inu zhebelle bodo ſlabe. Aku je Jeſsen lępa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vſe vkupej usęti, pomaga gvishnu. Dihurje pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh,
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne toku, bodo hude vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv

ſhivadi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati

▶ žival samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žival

shival

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh
Genovefa (1841):	nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug
Genovefa (1841):	smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi
Genovefa (1841):	obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù ſim priti. Kaj bi bilo, ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim

žival

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec*) se imenuje vsaka žival*, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega
Zoologija (1875):	deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med
Zoologija (1875):	kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival.
Zoologija (1875):	organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém
Zoologija (1875):	se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele
Zoologija (1875):	stopram potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo
Pripovedke za mladino (1887):	pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije nad njimi: „Neumna žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe
Izidor, pobožni kmet (1887):	ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa

živali

shival

Genovefa (1841):	Pa kaj ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna

shival'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt

shivali

Genovefa (1841):	boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi
Genovefa (1841):	ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne imel, ktera zelo leto sa naſ tak pridno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne

shivalſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh, selſh in od perſti dane. Pa vunder ne ſme is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popravijo, zhe ſvojo shivino pomnoshijo, ali zhe ſi boljſhih, koriſtniſhih shivalſh omiſlijo. Prav imajo, zhe ſo le tudi ſkerbeli, boljſheji shivini

žival

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	šole v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal

živali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno
Fizika (1869):	Pod. 166. Te živali morejo videti le bližnje predmete, kteri se jim po priliki
Fizika (1869):	ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive
Fizika (1869):	sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se
Mineralogija in geognozija (1871):	bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija
Zoologija (1875):	glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce
Zoologija (1875):	nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo
Zoologija (1875):	Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni
Zeleni listi (1896):	opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala

živalij

Gozdovnik (1898):	mačka. « Nekaj trenotkov na to zopet ogenj zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem
Gozdovnik (1898):	da pojde Sokoljeoko po svojega konja. Ujel jima bode dvoje živalij mrtvih Apačev, da jima ne bo treba vedno na zemljo

živalih

shivalih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi

živalih

Zoologija (1875):	kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda
Zoologija (1875):	se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival.
Zoologija (1875):	so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se
Botanika (1875):	živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj
Zoologija (1875):	prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju
Zoologija (1875):	ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri

živalim
Zoologija (1875): reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika

živalmi

shivalmi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno

živalimi
Zeleni listi (1896): kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati

živalmi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	le njim primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	brez pomislika na prihodnost, brez prevdarka, da neka razmera med živalmi in rastljinami mora na svetu biti, ako hoče podnebje z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in so si jih izbrali za

▶ živalca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živalca
- živalca
  Zoologija (1875): da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto
- živalica
  Blagomir puščavnik (1853): dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo
živalcami
- živalicami
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat

živalce

shivalize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſenz ozhiſtili.. Hvaliti moramo Boga, ker je nam take pridne shivalize vſtvaril bres kterih bi ſe goſenze tako sarédile, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſpomlad, in koliko ſhkode bi naſhimu kmetovavzu te nedolshne shivalize na ſadnim drévju pervaruvale, zhe bi jih le shiveti puſtil

živalce
Zoologija (1875): ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se

živalice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert

živalco
- živalico
  Zeleni listi (1896): osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne krajcarja več«. »Oh ljuba

živalic

živalec

Zoologija (1875):	tega imena sklepati na to, da bi se iz teh živalec bile razvile druge više stoječe. To ime ima samo to
Zoologija (1875):	namenih sem ter tja. Kdor hoče opazovati živahno življenje teh živalec, vleže naj se kraj vode v zeleno travo, in videl
Zoologija (1875):	Tako imenujemo mnogobrojno razstavko majhnih, nikdar črez en milimeter dolgih živalec, katere so preje kakor poseben razdelek bile vpisane med močelke
Zoologija (1875):	pokazuje se za človeka večkrat škodljivo nego koristno. Milijarde teh živalec so zmerom pripravne pokvariti in uničiti nam živež, obleko, stanovanje

živalic

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	neizrečeni veliki množici v mleku zarede? Če je mleko od živalic višnjevo, zgubi leto barvo, kedar se živalice na mleku posnemejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali višnjevo mleko od krave pride, ali je od višnjevih živalic barvarno, ki se v neizrečeni veliki množici v mleku zarede
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	postajajo, in v kterih se včasi mnogo živih, prav majhnih živalic najde. Kedar se garje pri kakem konju zapazijo, ga je
Najdenček (1860):	sim jih ljubil, kakor da bi bil le eni teh živalic mogel svobodo vzéti. Bolj sim med živali živel kakor med
Mineralogija in geognozija (1871):	kakor raki lupine iz kremene kisline in ostanki millarde pomrlih živalic nagromadijo se v ležišča, delajoča drobljivo kremeno kamenje, kojega so
Trtna uš (1881):	kakor smo povedali, na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija).
Trtna uš (1881):	zaplodi v teku enega poletja na sto tisoč novih takšnih živalic, se vé, ako pomnoževanja nič ne pride ovirat. Iz tega

▶ živalica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živalice

shivalize

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polju in po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile

▶ živalski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živalska

Botanika (1875):	ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje
Gozdovnik (1898):	na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh

živalske

Mineralogija in geognozija (1871):	Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz
Mineralogija in geognozija (1871):	skladih. Okamnele živali: Močelke ) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske* gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v
Botanika (1875):	Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od
Zoologija (1875):	rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in
Botanika (1875):	stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor
Botanika (1875):	k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta

živalskega

Zoologija (1875):	dovolj razjasnjen. Nekateri namreč trdé, da se iz beljakovnaste tekočine živalskega telesa najpred izloči celičino jedro ter se pozneje zaodene s
Stelja in gnoj (1875):	lahko razrešijo. Travniki tedaj za gnojenje potrebujejo le samo golega živalskega gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi, ne
Zoologija (1875):	vsi drugi izvaljati. Enake razmere nahajamo tudi pri mikroskopični anatomiji živalskega telesa. Tudi tukaj vidimo najenostavniše celice v podobi malih grudic
Zoologija (1875):	so v telesu nekatere snovi tekoče, druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkana v trdih delih, ali pa je
Zoologija (1875):	delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni ali prvotni organi živalskega telesa. Preiskava nas uči, da rastlinski najmanjši organi, naj si

živalskem
Zoologija (1875): da akoravno nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati

živalski

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč
Kemija (1869):	olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure
Zoologija (1875):	kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani.

živalskih

živaljskih
Kmetijske in rokodelske novice (1847): na svetu napolnjene. De je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo

živalskih

Kemija (1869):	še več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni
Mineralogija in geognozija (1871):	vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako
Botanika (1875):	zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97
Botanika (1875):	organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih
Zoologija (1875):	stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih
Zoologija (1875):	nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti
Botanika (1875):	ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na
Zoologija (1875):	zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v
Botanika (1875):	bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni

živalskim

Kemija (1869):	z nova raztaplja v razblaženej kislini, da se kuha z živalskim ogljem ter se zopet obara tako dolgo, da je brez
Kemija (1869):	so vse iz njega. Ogljenčevokislo apno moramo toraj prištevati najpotrebnišim živalskim hranilom. Sama ob sebi se ta sol v vodi ne

živalskimi
- shivalſkimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim
- živalskimi
  Zoologija (1875): opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego

živalsko

Kemija (1869):	sostavljene molekule za te živalske in rastlinske tvari. Rastlinsko in živalsko telo je tedaj čudovito poslopje, zloženo iz mnogovrstnih tvari, ki
Kemija (1869):	spojin. Iz zadnjih paragrafov smo izvedeli, da je rastlinsko ali živalsko telo nakopičeno iz raznih tvari, ktere sedaj poznamo glede njihovih
Kemija (1869):	lastnosti in glede njihove kemične sostave. Tako na pr. obstoji živalsko telo večidel iz vlaknine, klejevine, beljaka in tolšč, ne računaje
Fizika (1869):	elektrike so kovine. Tudi kapljine, vodna para, telo človeško in živalsko in neposušene rastline so izvrstni prevodniki. Kar nič ali le
Kemija (1869):	vodi neraztopna oborina. Čreslena kislina ima ime od čresla, ki živalsko kožo spromeni v usnje in je zato pri strojarstvu imenitna
Kemija (1869):	kakor po kemičnih lastnostih loči od prejšnjega. Ne gledé na živalsko tolščo ali mast, ki je v vsem podobna rastlinskim tolščam
Zoologija (1875):	tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej stvari
Zoologija (1875):	mladih celicah dá še neko manjše telesce, jederce, razločiti. Vsako živalsko življenje se s prva začne v taki celici, ki se

▶ živelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živelj
Občno vzgojeslovje (1887): Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas, ako se

življa

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	celem širocem morji, po vsih otocih. Voda in zrak pa, življa organskih stvari, v kterih dihajo in rastejo, ki jim v
Botanika (1875):	življenja, ker ona množi v tléh vodo in toploto, dva življa, ki sta tolike važnosti za rastlinsko življenje. Po pravici tedaj

življev
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih
življi
- živleji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Rés! da se tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli

▶ živenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

živež; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

živenje
- shivejne
  Sacrum promptuarium (1695): Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs
- ſhivejne
  Sacrum promptuarium (1695): inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi

▶ živeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žive

shive

Sacrum promptuarium (1695):	shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako

žive

Blagomir puščavnik (1853):	da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k njim poda
Zoologija (1875):	so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3
Zoologija (1875):	še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano
Zoologija (1875):	in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji
Zoologija (1875):	se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale
Zoologija (1875):	vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci
Oče naš (1885):	koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega
Oče naš (1885):	ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so svojo dolžnost kot stariši po svoji
Pripovedke za mladino (1887):	bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive.

ſhive

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so hudobni ludji, katiri revnu po svoji glavi dellajo, inu ſhive, ter te slabe himbeshnu klamejo. 3. Stoj v' viri terdn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhe v'nebesah, koker ti modri tega svejta, katiri drugazhi ſhivę, koker se ſaſtopejo, inu ſavle svojeh lalentovse peruſamejo. Kolkukratse nate

ſhivee
Ta male katechismus (1768): imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj

živel

shivel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè
Genovefa (1841):	go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé
Genovefa (1841):	nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	porozheni, ker je vſak par she 50 lét v sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki

živel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki
Divica Orleanska (1848):	ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pamet pokliče minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko
Valenštajn (1866):	lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	govori in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je moj dragi oče v tem
Ferdinand (1884):	otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti
Ferdinand (1884):	bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le

živil
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam

ſhivel

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lepu ſhivel, srezhnu, inu svetu umerl, inu s'tabo, is MArio, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh namarneh; spametvej se

živela

shivela

Sacrum promptuarium (1695):	vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila
Genovefa (1841):	shivéla, ſe ne vé; to pa ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe
Genovefa (1841):	od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako
Genovefa (1841):	vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi
Genovefa (1841):	njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe
Genovefa (1841):	ne vé; to pa ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe ſtorila, in
Genovefa (1841):	shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote. ” Doklej je Genovefa shivéla, ſe ne vé; to pa ſe vé: Dokler je shivéla
Genovefa (1841):	lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov
Genovefa (1841):	v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet

žila
Lohengrin (1898): kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom

živela

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi, de sta tudi ta dva taka
Tine in Jerica (1852):	k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra
Blagomir puščavnik (1853):	naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem
Valenštajn (1866):	me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz

ſhivella

Ta male katechismus (1768):	rodila, inu redila; endejl; de be v' ſakonu lepu myrnu ſhivélla, inu pred greham te ostudne nazhistoste se ohranila. Matth. 19.
Ta male katechismus (1768):	se prave, de Maria D. je tri, inu shestdeſſet lejt ſhivella. Kolkajn Ozhenashov, inu Ave Marij je v' zelemu Roſhenkranzu? Ozhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella, dokler nisem od takeh rezhy, katire niso mene amshle, nezh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pasho iskalla, katira se je le v' uwoshtvu te reje ſhivella. V mojo kuheno ni nezh ſbirlivega, ali sladnovitega pershlu, ampak
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem se jeſt uſſo mujo perſadella, de be po taiſte ſhivella. Zela Sveta Trojiza je mene is napreshtiveneme gnadame ozirala. Ozha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'boſhji zhaſti; ſatorej sem uſſellej per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh

živele
Mineralogija in geognozija (1871): perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake

živeli

shiveli

Sacrum promptuarium (1695):	inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel

živele
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico

živeli

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bili moj oče storili, kakor vi, še zdaj bi lehko živeli”, pravi žalostno Moric na to, ino mi začne vse od
Zlata Vas (1848):	de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo med tednam
Zlata Vas (1848):	zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki
Blagomir puščavnik (1853):	nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se
Sveti večer (1866):	bila rojena, v kteri so moj oče in moj ded živeli — o to je strašno! Moj Bog, daj mi v moji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je nekaj zbralo, da bi zmerno, mirno, tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj

živili
Revček Andrejček (1891): pridemo po tej poti! S čim se bodo pa ljudje živili, če ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor

ſhivelli

Ta male katechismus (1768):	sveti ludji, k'tir od mladosti v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani bli; ja
Ta male katechismus (1768):	uzhili mene bati uſſake zhas, v' katiremu bodo na ſemli ſhivelli, inu toku imajo tudi svoje otroke uzhiti.
Branja, inu evangeliumi (1777):	de bi po meſſu shiveli, sakaj aku boſte po meſu ſhivelli, tok boſte umerli. Aku boſte pak ſkus Duha della tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	Aku boſte pak ſkus Duha della tega meſſa doliterli. boſte ſhivelli. Sakaj katire boshji Duh vodi, taiſti ſo boshji otrozi. Sakaj

živelo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bili dobri časi, so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter

živeti

sheveti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader boda mesha venka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti: noi ti potuoimi stani se nosi inu prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo

shiveti

Sacrum promptuarium (1695):	doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro
Sacrum promptuarium (1695):	Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od
Sacrum promptuarium (1695):	od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza
Genovefa (1841):	opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu

živeti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	umreti, če je treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje
Zlata Vas (1848):	ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata. “
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	moj stari, sicer pràv častitljivi oče — kterimu Bog še dolgo živeti daj! — z glavo ter pravijo: „Kamor bi bil M..... ta
Stric Tomaž (1853):	Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	otrok postal, de bi mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil si Ti vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in vsega, kar se je zgodilo. On si je želel živeti na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le malo jih je, da kaj slišijo. Le od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je bilo živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost
Izidor, pobožni kmet (1887):	bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga je čedalje manj! Dober namen me je

ſhiveti

Ta male katechismus (1768):	dobru uſeti, ter bres navoshlivoste, klubuvanja, ali poſhellenja per myru ſhiveti. Kaj ſapopadejo boſhje ſapovde v' sebi? Tu: de se ima
Ta male katechismus (1768):	Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu dapasti, ne brumnu ſhiveti, ne svetú umreti. Hebr. 11. Kaj je vira? Vira je
Ta male katechismus (1768):	odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na kolkajn viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri
Ta male katechismus (1768):	dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek v' stanu popolnema pravizhnu ſhiveti, inu ſvelizhan biti? Is svoje lestne mozhy nekár, temuzh is
Ta male katechismus (1768):	pomagej ti uſſellei skushnave mojstriti, brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji. Bodi ti moja luzh! v skushnavah dej
Ta male katechismus (1768):	inu ſamore tok delezh, kar stan prizhnega ſhivlenja perpusty, pravizhnu ſhiveti, inu postavo dapolniti.
Ta male katechismus (1768):	biti, uſameta, inu toku v' eno vezhno naresdirno ſaveſo skupej ſhiveti se ſastopeta) boſhjo gnado ſadobeta endejl: de be svoje otroke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njeh v berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se koker en brumne zhlovek skaſhesh. Ti moresh is drugemi ſhiveti, bodi se ſhe vkloshtru, ali na svejtu, dokler povsod bosh

živi

shivi

Sacrum promptuarium (1695):	obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is njih. “ Jesuſ mu pa odgovorí: „Sapiſano je: Zhlovek ne shiví le od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh
Genovefa (1841):	Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo
Genovefa (1841):	in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda
Genovefa (1841):	bo dalje povédal. ” Volk je nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil
Genovefa (1841):	na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi
Genovefa (1841):	djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe

shivy

Branja, inu evangeliumi (1777):	Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen.
Abecedika ali Plateltof (1789):	isvelizharja, katiri s' tabo inu is S. Duham enaki Buh shivy inu krajluje od vehumej da vekumej, Amen.
Abecedika ali Plateltof (1789):	mojga Isvelizharia, katiri s'tabo inu is'S. Duham enaki Buh shivy inu krajluje od vekumej da vekumej. AMEN.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru bó danàs vſe naſhe govorjenje, prejdèn
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nima shenę, otrók, drushine, ali ſlushbę, inu od ſvojga blaga shivy, ali v' męſti, ali na desheli, de bi ne mogèl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on naſs lózhi od Boga, v' katęrim ſamimu en Chriſtian shivy.

živi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, v nebesih in
Divica Orleanska (1848):	Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novega leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo, On voši
Zoologija (1875):	brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem
Zoologija (1875):	ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz nje
Oče naš (1885):	kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj za
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi.

ſhivi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho

ſhivy

Ta male katechismus (1768):	bomo uredni derſhani, de nam pomaga, inu nas ſvelizha, katire ſhivy, inu Krayluje od vekumej, da vekumej, Amen. 3. Ozhenashe, inu
Ta male katechismus (1768):	je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade.
Ta male katechismus (1768):	in' pye mojo kry: * Ta v' meni ostane, ter vezhnu ſhivy. O bodi itdr. X. ſdej Klizhe vse k' sebi, k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu pokoj koker krotkuſt, inu usmilnoſt. Sama ta tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla
Branja, inu evangeliumi (1777):	hlapzi ſrezhali, per ſo njemo osnanili povędajozhi, de njegov ſyn ſhivy. Tedej je on njeh ſpraſhuvov sa uro, v' katiri je
Branja, inu evangeliumi (1777):	bla, ob katiri je JEsus k' njemu rekuv: tvoj ſyn ſhivy: inu on je viruvov, inu uſſa njegova hiſha.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Syn umerje. JEsus rezhe k'njemu: Pejdi le, tvoj ſyn ſhivy. Ti beſſedi, katiro je JEsus k' njemu reku , je ta

živijo

shivijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe

živijo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Znano mi je, de malo kje tako trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino vsak očitno spozna, de ste vi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se
Divica Orleanska (1848):	golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami
Divica Orleanska (1848):	Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov
Zlata Vas (1848):	Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem. Kolo to pa je tako veliko, da ne
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši

živo
Robinson mlajši (1849): Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora

živim

shivim
Genovefa (1841): sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali

živim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko lét pri zdravji in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil
Maria Stuart (1861):	Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me

ſhivim

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe
Kratkozhasne uganke (1788):	szer sem mertv, se naga nem- Jedy druge jeſt, de ſhivim, na potrebujem; ke koker sem rekl: od vetra, inu vode
Kratkozhasne uganke (1788):	be meni kedu kaj naukradl; ke sama le od tatvine ſhivim. Ena mish.
Kratkozhasne uganke (1788):	na potrebujem; ke koker sem rekl: od vetra, inu vode ſhivim; tebi pak tvoj usakdane kruh perpravlam. Enmalen. Sem szer ena
Kratkozhasne uganke (1788):	ſhivim: po ſimi tebe gręjem. Kaj otshesh she vezh od mene

živimo

shivimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ti, v' en dan naprei shivimo! Aku mi tudi kei molimo, raiſhi rezhem: meinimo, de molimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo, koker debi nihdar na vmerli, inu je vunder reſnizhnu, de
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku bres vſe ſkerbi, inu ſtrahú kjé v' en dan shivimo. Kadar ena truma tatov vaſ ho hiſho obſuje, ſe je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is dobriga ſerza. Nizh ne maraj, moj ſin! uboshno ſizer shivimò; pa veliko dobriga bomo vender le imeli, zhe ſe Boga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Grætz tako ljubo, kakor Gratz! Mi ˛Slovenzi pa v edinoſti shivimo, ker vſi piſhemo in govorimo Gradez! Dr. Bleiweiſ. (˛Stekli pſi

živimo

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi
Viljem Tell (1862):	Valter Zakaj ne gremo v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako
Ferdinand (1884):	soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati

živiš

shiviſh

Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog nebeſhki Ozha, katiri naſs tvoje ſtvary po tvoji mogozhnoſti shiviſh, inu po tvoji saſtopnoſti vishaſh, inu po tvoji dobruti miloſtvu
Branja, inu evangeliumi (1777):	te vezhne zhaſty, katiri s' Bogam Ozhetam, inu S. Duham shiviſh, inu kraylujesh od vekumaj da vekumej, Amen. Molituv ob zajtu
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſtanam. Se tosiſh, kjer zhutiſh teshâve Tvoj'ga ſtanú, kjer ręvn shiviſh; Ti gledaſh ſrezhnejſhi poſtati, In' vidiſh, de je vſe sabſtojn
Genovefa (1841):	dalje na sèmlji shivéti. Priſhel boſh pa, ako lé pobóshno shivíſh, gótovo v nebó. Sakáj tudi têbi bo nékdaj umréti. Sdaj
Genovefa (1841):	Jakob is ſerza: „Sdaj rada umerjem, de le ti ſhe shiviſh, in de ſe je tvoja nedolshnoſt ſkasala. ” In obá, ôzhe

živiš

Blagomir puščavnik (1853):	dete bodi tedaj pobožno, in spolnuj nauke svojih staršev, dokler živiš! ” — In otrok se milo joka, ter obljubi stoterokrat, da hoče
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	ne perpusti mi nikoli, ga kadaj po nemarnim izgovoriti kteri živiš vekomaj. Amen.
Najdenček (1860):	se in kaj vidim? — Kristino! „O ljubi Anže! ali še živiš? ” so bile njene perve besede. Vidila je mojo revšina. Solze
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se sercé razjasne, Saj žalost le škoduje, nič ne hasne; Živiš pošteno, nikdar ne žaluj! Mati, slišati pervo pesem iz ust
Oče naš (1885):	mu je ravno hotel hladečo obvezo narediti. „Menart, ali še živiš! “ je rekla Barba jokaje se v žalosti in veselji. „Bog
Oče naš (1885):	in vdanostjo; „ne, Bog nas ne bo zapustil! Ali ne živiš ti, moja zvesta ženica? ali ne živi naše edino dete

ſhivish
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem

živita

živete
Kmetijske in rokodelske novice (1846): de je občinsko poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me

živita

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar Jakob in Marija Vidic v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko
Tine in Jerica (1852):	veliko zakonskih ta cilj in konc čisto v nemar pusti. Živita čedno in pošteno! Spoštujta edin druziga! Spoštujta sama sebe! Ljubita
Blagomir puščavnik (1853):	ločilo ne bo. Včasi ga pa upanje obhaja, da še živita in da ju bo zopet vidil. Nar ljubše veselje mu
Blagomir puščavnik (1853):	vitez, se k Blagomiro oberne in ga vpraša: ”Tedaj še živita, kje sta, kje? v kterem kotu tičita? kako sta dozdaj

živite
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): da vas je malo zunaj doma videti, da prav siromaško živite in kdo vé kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in

živiva

shiviva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gotovo je. vam ni upati. Kakor gotovo jàs ino kralj shivivà, de mi ne pojdete od tod, dokler vaſhiga naj mlajſhiga
Genovefa (1841):	de ſva v téj puſhavi. She ne véjo, de ſhe shivivà. Miſlijo, de ſva obá vmorjena. Oni miſlijo, de ſim naj

▶ živež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živež

shivesh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo

shiveſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah

živež

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo
Zlata Vas (1848):	de je razun tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati
Botanika (1875):	ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski.
Botanika (1875):	zemlja ohladila. Od kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko
Zoologija (1875):	v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je
Botanika (1875):	vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve
Botanika (1875):	razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže
Zoologija (1875):	največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose
Izidor, pobožni kmet (1887):	je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška

ſhivesh

Ta male katechismus (1768):	Bogu dolſhna pokorshena; tu ſadnu je nashe dushe, inu teleſſa ſhivesh. Tu je ſapopadek teh shtireh perveh proshná. Kaj je pak
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svojeh rok, inu v'putu svojega oblizhja je on meni ſhivesh dobival, inu je toku dobru mojega boſhjega Synu, koker mene

živeža

shivesha

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter
Genovefa (1841):	po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih je veliko v enim panju, nizh vezh ne potrebujejo shivesha, kakor zhe jih je malo. Boſh rekel: to je zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U.

shivisha
Sacrum promptuarium (1695): je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu

živeža

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko živeža bi več bilo, ko ga je zdaj? Možjé, kteri so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah
Divica Orleanska (1848):	preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na
Divica Orleanska (1848):	slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon (jo prime za rôko. ) Bi ne hotli Se
Robinson mlajši (1849):	mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R
Zoologija (1875):	deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na

živežev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik

živežem

shivesham
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki

živežem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil kdo iz
Oče naš (1854):	srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim
Oče naš (1885):	srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim

živežu
- shiveshu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji
- živežu
  Oče naš (1885): zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem

▶ živina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živin

shivin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi

živina

shevina

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſts kraja zhier je shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam

shivina

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili

shi vina(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhe niſi tih sadnih miſèl dal. Ti ſi kakor ena shi vina na ſvęjti shivel, kakor shivina ſi doſtikrat sjutraj vſtal

živina

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Terstu se je nova družba začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi prav dobro tekne

ſhivina

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim moje koſilu she perpravuv, moji volli, inu moja pitana ſhivina je saklana, inu je she uſſe perpravlenu: pridte na shenitvo
Kratkozhasne uganke (1788):	spyti, inu bo gliſte v' njemu po. morila. XXXVIII. De ſhivina ſmirej ſdrava oſtane, uſami take gôbe, katire na ſtareh lipah
Kratkozhasne uganke (1788):	ſtareh lipah rasejo, puſti njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina pye, en zhas namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter puſti
Kratkozhasne uganke (1788):	med enem mesarjam, inu med enem kojnedirzam? Mesar prave: kje ſhivina ſtojy? kojnedirz: kje leſhy. Kaj je ſen reſlozhk med eno

živine

shivin
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj

shivine

Branja, inu evangeliumi (1777):	sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa prodaja, in tudi shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	9. Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte

shvine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veſelia, inu ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah te shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan. 7. Vuzhmo se naſhe

živine

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno

ſhivine

Ta male katechismus (1768):	tvojega bliſhnega hisha, ne pojla, ne hlapza, ne dekle, ne ſhivine, inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Koſtruna med Ovze puſtiti, imaſh ob Svęzhenzi mlade. Plemene mlade ſhivine ne sunej paſti, ſo rade vſhive. Nar te bolſhi hrushke

živini

shevini

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data

shivinah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe
shivinam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na
shivine
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho

shivini

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih bolesin ne prime
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini vſe en pót 3 — 4 krat na dan. Mlade ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati in to je bólje, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer

živini

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič: živini pozimi kaj dobro tekne, če se ji kake dvakrat v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar
Zlata Vas (1850):	prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega

ſhivini
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh

živino

shevino

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mageniati nia dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tiem mosham gre je skushano od guishnah arzatou kateri to shevino noi ludi parznujajo.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana

shivino

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in

živino

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš
Stelja in gnoj (1875):	pred vsem drugim pa (v naših krajih) praprot za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki
Zoologija (1875):	je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo

ſhivino
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet

▶ živinče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živinče

shivinzhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vina v' rane vlije, ino jih obéshe, ga na ſvoje shivínzhe poſasi, v' goſtínizo ali oſhtarijo pelje, ino oſkerbí. Drugi dan
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zenta gnoja ſtori. Od 100 funtov ſéna ali ſlame ſtori shivinzhe 200 ſuntov gnoja s ſteljo vred. (Dalje ſledi. ) Prenaglo — neumno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	meſzov leshi. Tukaj kashe ſpiſ, koliko te ali une klaje shivinzhe pojé, dokler dve ſto funtov ali dva zenta gnoja ſtori
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolesen in de vezhidel nar bolj rajtingo prineſe, zhe tako shivinzhe koj pri sazhetku bolesni sakoljemo, kér ſedaj meſó, ſhpeh i.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de je shivinzhe na enkrat na tréh delih shivota bolnó. Ta bolesen poprijema
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih obzhinah drevja ni, hozhejo po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti sheljel, kakó ſe bolno shivinzhe sdravi i. t. d. Şamo od ſebe ſe rasumi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſelej ſam sadnji laſtnik. 11) Ko pa nobeno poſébno lepo shivinzhe ne bo perpeljano , ſe darilo ne bo podelilo, kér bi

živinče

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in

živinčet

shivinzhet

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti

živinčet

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati

živinčeta

shivinzheta
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe

živinčeta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dlan in boš žilobitje natanko občutil. Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da se od žilobitja bolnega lahko razloči, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vendar se pri mladih večkrat najde, kakor pri starih. Takšne živinčeta nanagloma začnejo se opotekati, omahujejo, na tla padejo, z nogami
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pogine. Da je tako, se lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vse vedenje živinčeta dokazuje, da je na celem životu, posebno v križu grozno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	starosti, in ovčarjam več jagnet pomori, kakor druge bolezni. Nektere živinčeta jo že seboj na svet prinesejo. Splošno znamnje vertoglavnice v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	persih trak zavleče ali usnje pod kožo vtakne. Glava bolnega živinčeta se v platnene rjuhe zavije in vedno z merzlo vodo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	samo v kaki hlev postaviti, da ne nalezejo garjev ostale živinčeta. Kedar se pa garje med živino v hlevu zatrosijo, jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta naj se ločijo od bolnih. Kadar je bolezen pri kraji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v hlevu pita, da si po priložnosti in potrebi najboljše

živinčetih
- shivinzhetih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni
živinčetom
- shivinzhetam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim
živinčetu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo, če

▶ živinčetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

živinčetovemu

shivinzhetovimu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali ne, ſe ne bo veliko gledalo. Darilo ſe namrezh shivinzhetovimu redniku ali ſedajnimu laſtniku nakloni, de le bik ukasane laſtnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k vezhimu po 6 krajzarjev jemati. Vezhi plazhilo térjati je shivinzhetovimu laſtniku pod sgubo ſposnaniga darila, in ſhe drugo kasen (ſhtraſingo

▶ živinica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živinico

živinco

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta In VIna. Čuk. Vošila Novic ob novim

▶ živinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živinska

shivinſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli

živinska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Novice“ za kakošen svét“. Odgovor vrednlštva. Zlo navadna je ta živinska nadloga. Napada največkrat goveda, ovce in prešiče, manjkrat konje. Izperva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	podpore dajati družbam kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja živinska plemena in kmetovalcem prodajajo po nižji ceni, — da se naprava

živinske

shivinſke

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	danaſhnji na tiſtim kraji, — ſtraſhno snamnje prekletſtva boshjiga, ktero ſo shivinſke pregréhe perklizale.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshela b'la, De kmèt njé ne redi? Val. ˛Stanig ) Ktére shivinſke* kuge ſe imajo po léti nar bolj bati ? Nar hujſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pokvarijo, ravno tako tudi ſvinje smedlijo na ſlabi paſhi.Vſe ſorte shivinſke bolesni ſe sazhnejo v zhredi, sató, kér ſo paſhnje sapuſhene
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni pridejo, kdor njih vsroke ſi odvrazhati persadeva, in vé
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobiti, te laſtnoſti biti: Velikoſt bika mora ſoſébno po méri shivinſke poſtave tiſtiga kraja biti, v kterim je sa rabo naménjen

živinske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de se taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je tudi v

živinskega

shivinſkiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti
živinskega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji

živinskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne móre. (Dalje sledi. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Danes bova nájin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nebéſhkim dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Če je živina
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nosile. V vojski in sovražtvu so čenčali prihodne rečí iz živinskiga žolča, kér je sovražtvo grenjkó, ko žolč. Kako škodljivo zaúpanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pijem tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja (lékarja) z hišno gospodinjo. Zdravitelj. Nar pervo vam hočem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vi ga pa puftite v nič priti, in večkrat slabejiga živinskiga za dragi dnar kupite! Naredí naj si tadaj vsak, kdor

živinskem
- živinskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno

živinski

shivinſki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi. Drushba bo uzhila in ſvetovala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v poſlednim liſtu osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uno sa Novize povedati. Takó je uni dan Miha Korant, shivinſki vrazh is Mengſha, k meni priſhel, in povedal, de je

živinski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gre, je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v

živinskih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	navadne (pa tudi manj navadne) slovenske imena posamesnih delov obojnih živinskih spolovíl (Sexualorgane) in porodnih iztréb, ker zlasti v tistim imenitnim
Rudninoslovje (1867):	od razsutih zidov itd. Po solitarnicah se dobiva solitar tako-le: Živinskih snovi navzeto zemljo, n. pr. iz hlevov, mesnic itd. pomešajo
Rudninoslovje (1867):	v Burkhardovi jami blizu Würzburga), kjer je kaj zraka, gnjijočih živinskih snovi i prhkih rudnin n. pr. drobirja od razsutih zidov

živinskim

shivinſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe v kuhinji ali per hiſhi vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj odresheſh, ali is grabnov potégneſh, vſtelji, in jo s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Deſeto nedeljo. Kako s shivinſkim gnojem ravnati? Kako napravljati ga? Marſikaj napzhniga ſe najde, per
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	laſtnoſti ſlushil. Dober gnoj s ſuſhkam narediſh, zhe ga s shivinſkim blatam, s apnam, ali s pepelam nameſhaſh. 6. Ruſhnjo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke po sápovedi ravnajo

živinsko

shivinſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo

živinsko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški
Tine in Jerica (1852):	je, de se mora pri njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela
Botanika (1875):	pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne

▶ živio medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živio
- živijo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred

▶ živiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

živi
Roza Jelodvorska (1855): k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v

živil

shivil

Sacrum promptuarium (1695):	Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti

živil
Robinson mlajši (1849): sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem

živiti

shiviti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	idi v' ˛Sarepto na ˛Sidonſko; vdovi te bom rekel ondi shiviti. “ Elija gre. Pred meſtnimi vrati jo najde, ko je ravno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tod, ino perkrij ſe per poloku Karitu. Pij is potoka; shiviti te ſim she orlam ukasal. “ Elija bersh gre, ino je

živiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega

▶ življenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

življenja

shiuleina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shtriki, inu ketnami, ta ſtrah te ſmerti h' obdershainu tiga shiuleina, ta lubesen pa h' ſmerti ſilila, taku je ta lubesen

shiulenja

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei

shivlenja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat

shivljenja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno
Genovefa (1841):	ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe
Genovefa (1841):	toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino
Genovefa (1841):	pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej

živlenja
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih

življenja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi
Oče naš (1854):	spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej
Zoologija (1875):	da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi
Občno vzgojeslovje (1887):	njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v
Gozdovnik (1898):	iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	toda vedi, da moraš tudi tako delati vse dni svojega življenja. “ „To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako

ſhivlenja

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod
Branja, inu evangeliumi (1777):	na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila

življenje

shiuienje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno

shiuleine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tatje, inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine sgubijo, sakai v tiſtimu, v'katirimu kdu greh ſturi, bode
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	toku veliko pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu od Boga dane, inu vunder
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veritas, & vita. Jes ſim ta pot, ta reſsniza, inu tu shiuleine. S' kai sa eno temo bi mi ſhe sdei obdani
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu shiuleine, terpleine, inu ſmert ta slushba, inu skerb zhes dana. S'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bati, v' katiriga rokah je naſhu odlozheine naſha ſmert, inu shiuleine, de nas na sapuſty, koker Judesha, temuzh de s ſvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je Chriſtus v'timu vertu Gethsemani tu shiuleine perpraulat sazheu. Kumej je pa ta Syn Boshji s' ſvoimi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	stoy, Inu ſe na boy Sa tisto kry prelit, Ne shiuleine sgubit'. 4. Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem ta pot odperu. 7. Ta vuk v'serzu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu dvaista Peiſem. h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei

shiulenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje imeli: tu dodieli mena Bueg Ozha Bueg sin Bueg S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim skues tvojega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Mashi noi prosi svetiga Duha da on tabei satu potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni kniemu stegnam. Potam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje inu dnarje is an skriti shaza inu karje boshja vola
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe

shivejne

Sacrum promptuarium (1695):	opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere
Sacrum promptuarium (1695):	dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive
Sacrum promptuarium (1695):	Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus

shivlenje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó hotèl ſvoje shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih

shivljenje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati, zhe ga sgubí.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa
Genovefa (1841):	Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati
Genovefa (1841):	ſe môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil
Genovefa (1841):	voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je
Genovefa (1841):	kdo vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler
Genovefa (1841):	je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam

shjulenje

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje ſhpisha, reja, jenu shjulenje naſhe Duſhe, jenu je blu gorpoſtaulenu- Pr. Sakaj?
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr.

shuvenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane
sſhivlenje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): moji preſerzhni otrozhizhi, kakór moje laſtnu sſhivlenje, inu lę sa vaſs shivym jeſt; ali tavshenkrat bi vaſs
živenije
Valenštajn (1866): pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči.
živenje
Mlinar in njegova hči (1867): Janko. Micka, če greš, vsega je konec! Potem je živenje moje brez vse vrednosti; ne vem, čému bi živel. Micka

živlenje

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ni le na kant bil prišel, temuč si še sam živlenje vzel; že za del svojiga dobriga imena tega ni smel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez
Roza Jelodvorska (1855):	bi morala veliko let pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja

življenje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst
Divica Orleanska (1848):	sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm umreti“.
Blagomir puščavnik (1853):	stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto-
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo
Oče naš (1885):	vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj

ſhivlenje

Ta male katechismus (1768):	Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet

˛shivljenje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek

življenjem
- shivljenjem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala
- življenjem
  Gozdovnik (1898): je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško
življenjih
- življejih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): svojim truplom, s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen

življenju

shiuleinu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	le ſami tiſti eniga pravizhniga ſerza, katiri ſe v' ſvoimu shiuleinu na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain na hribah, inu dolinah, v' tempelnu,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiriga je Chriſtus per timu meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu shiuleinu to, Inu po smerti priti h'Svoimu Bogu v'Nebo

shivlenji

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni v'shivlenji. Zelu Létu v'kup vsetu. Je vezhkrat bol merslu, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	To veſsélje, katęru jeſt zhutim , ſe ne zhuti dvakrat v' shivlenji. Shush. Nęskka tudi nekej biſtru gleda — Kaj vela, de jo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu per vsei niegovei obvaſti noi mozhi? inu per nia shivlenji noi terplenji inu smerti! perkashise na tam kraji taku shitro
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojga ozheta, paliza v' ſtaroſti, ino nar lepſhi krona v' shivlenji. J. R. Mosh beſeda, mosh beſeda, Koljko ti veljáſh! Ki

shivlenju
Branja, inu evangeliumi (1777): skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu
shivljenji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti

shivljenju

Genovefa (1841):	glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga
Genovefa (1841):	déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe

živen'ju
Valenštajn (1866): pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima
živlenju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti

življenji

Robinson mlajši (1849):	vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob življenji ino smerti! “ Po teh besedah se je vzdignol, na kolena
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v
Blagomir puščavnik (1853):	da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo
Roza Jelodvorska (1855):	v svarilo, in gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah
Čas je zlato (1864):	zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti
Zoologija (1875):	ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno
Ferdinand (1884):	mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci
Ferdinand (1884):	mu tekle solze blaženega veselja, kakor še nikdar ne v življenji; dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost

življenju

Divica Orleanska (1848):	še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen dolgo! (Odíde. )
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako
Blagomir puščavnik (1853):	Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker
Oče naš (1854):	jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni
Oče naš (1885):	jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij
Gozdovnik (1898):	pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost

ſhivlenju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 61 →

← ↑ →

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu v' ſhtivilu tvojih ęrbov sapiſsal, on vaſs je kakor serklu ſvojga ozhęſsa lubil, inu varuval, on vaſs je v'vaſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih duſho kakôr sèrklu njih ozhy. Vuzhíte jih Jęsuſa Chriſtuſa posnati, inu govoríte od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od tigaiſtiga Ozhęta voditi, katęri neisgruntanu dober, naſs lubi, kakor sèrklu ſvojih ozhęſs, katęri vędnu na naſhe ohranenje zhuje, katęri ne

Rudninoslovje (1867):	1 krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčàst, a stebelca so časi vštritna, časi razhodna. Toplina
Rudninoslovje (1867):	i debele, onda se imenujejo zrna, i tak zlog je: zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti
Rudninoslovje (1867):	vzrasle krogle, ledvičaste posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i lúskova zvrst se
Rudninoslovje (1867):	posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast. sl.32. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v
Kemija (1869):	vešek) kristalizuje v čistih in prozornih kristalih, mramor je bel, zrnast in trd, kreda je pa mehka in molka in piše
Mineralogija in geognozija (1871):	steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali
Mineralogija in geognozija (1871):	značivni so majheni, rujavi titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja
Mineralogija in geognozija (1871):	glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote. Nefrit je augitom v
Mineralogija in geognozija (1871):	s prav drobnim lepilom, ki ga je včasi težko zapaziti. Zrnast je ter se nahaja v vseh barvah. Zrnje je kremenec

Mineralogija in geognozija (1871):	daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel nekoliko zrnasta, drobno porozna temeljna masa svitle barve, po večera obstoječa iz
Mineralogija in geognozija (1871):	augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako

Rudninoslovje (1867):	vode. Zložene zvrstí so gručave i onda časi luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge se več
Rudninoslovje (1867):	5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Nahaja se sosebno v Joahimovem dolu na Češkem, v saskem
Rudninoslovje (1867):	5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende
Rudninoslovje (1867):	teža od vode. Zložene zvrsti so največ gručave i drobno zrnaste. Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji i v špánskem Almadenu
Rudninoslovje (1867):	teži od vode. Zložene zvrsti so navadno gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste, največ širocih vštritnih stebelc. sl. 69. Te
Zoologija (1875):	Usnjak (C. coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast

Mineralogija in geognozija (1871):	tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor debelo- ali drobnozrnasti (zrnasti in zrnčasti) minerali, listi, luske, sulice, igle, lasje i. d.
Mineralogija in geognozija (1871):	peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v skladoslovje. Grauwacke, drob, je zrnasti peščenec kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd po večem sivo barvan
Mineralogija in geognozija (1871):	se nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so nastali nazivi lahko razumljivi
Mineralogija in geognozija (1871):	belo barvo (kemije §. 90). Dobi se tudi zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba

Rudninoslovje (1867):	Zložene zvrsti so kroglaste ali pa gručave s stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno v Nerčinsku v Sibiriji
Rudninoslovje (1867):	ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom. sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu

Kemija (1869):	tudi spominki in druge umetnine. Na prelomu je to železo zrnasto, trdo in sosebno krhko, ne dá se tedaj kovati, moči
Kemija (1869):	množini, in sicer ali kristalizovano, ali pa lepo belo in zrnasto kakor slador. Tak malec imenujemo alabaster, ki se izdeluje za
Mineralogija in geognozija (1871):	jih rabili pri popisovanji mineralov, ponavlja se tudi pri kamenji. Zrnasto, vlaknasto, kalavo, luskasto, gosto, prsteno i. d. so taki mnogo
Mineralogija in geognozija (1871):	rabljeno ime po latinskem „granum,” ker to kamenje ima nekako zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec

Mineralogija in geognozija (1871):	Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform
Mineralogija in geognozija (1871):	oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30.

Mineralogija in geognozija (1871):	Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec. Granit pa, v kterem so kremenata, tinjčeva in Živčeva zrna
Mineralogija in geognozija (1871):	sestavi: ali obstojé iz samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ko sneg, ino kakor s slano opadena. Celo majhne bele zernica so to bile, v ustih pa kakor medena potica. Izraelovi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Neža durice odperla, je golobčik sletel, in ji z rok zernica zobal, ki mu jih je ponujala. Še zapreti ni bilo

Mineralogija in geognozija (1871):	razjela ter napravila blatno tekočino, koja je trdne delce kot zrnca spuščala na dno, zemlja pa se je dalje hladila. Tako
Botanika (1875):	se škrob (močec) in listno zelenilo (chlorophyll) največkrat nahajata. Škrobova zrnca so posebno takrat prav očitno vidna, če smo jih poprej
Botanika (1875):	kristale, ki so se iz kapljine odločili, ali pa okrogla zrnca, v kterej podobi se škrob (močec) in listno zelenilo (chlorophyll

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hranilnizo napraviti in uzhenzam prav vshivo pred ozhi poſtavim potrebſhino varzhnoſti in povém, kakó krajzer krajzerju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De boſh pa na tanjko rasſodil, koliko ſterdí zhbele
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	premoshénje pod milim nébam rasſtavljeno, ne morem s beſédo tako vshivo popiſati in ſvojim dragim domoródzam k ſerzu vtiſniti, kakor bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſpodobno rasglaſena. De je popravik Premzov goſp. vrednika prav vshivo raskazhil, nam je shal, ker ni tako hudo miſljen, kakor

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil
Divica Orleanska (1848):	bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem
Roza Jelodvorska (1855):	in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki
Valenštajn (1866):	kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz
Zoologija (1875):	ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni
Zlatorog (1886):	ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil zopet

Kemija (1869):	se zvrši ta razkrojitev. Ako se tedaj ploča postavi nad živosrebrene pare, pokaže se podoba. Naposled se ploča vloži v raztopljen
Kemija (1869):	škodljiva ter vzrokuje slinavost ali slinotok (Speichelfluss), in tudi druge živosrebrene spojine so večidel jako otrovne. Nektere od njih so vendar

Kemija (1869):	Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür
Kemija (1869):	i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid
Kemija (1869):	422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 61 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —