Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 58

▶ zaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zalij

sali

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	belle krede med mleku naſtergej, inu is enim rogam ga sali; Armenish Bolus je tudi dober. Kateri ozhe krave ſrave imeti
Kuharske Bukve (1799):	maſla v' eni kosízi, pertręſi dvę kúhalnike moke, puſti zręti, salì s' grahovo vodo, tudi ſoka od kuhane ſbuke iuu ſoka

salij
Kuharske Bukve (1799): shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami

zali

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra

zalije

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Če se tak grah z grahovo vodo, kolikor je treba, zalije, se napravi čista grahova župa, ktera je dobra per več
Zlata Vas (1850):	in je nove srajce šivala. Kri jo po nedolžnim obrazu zalije, ko Ožbeta zagleda; sramožljivo mu roko podá in se mu
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	odpre usta, da bi na pomoč zaupila, pa voda jo zalije in gotovo bi bila poginila, če bi jo ne bilo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in jih zgorej za štiri perste na debelo z mastjo zalije, jih potem terdno zabije, domú spelje in pošlje po čevljarja
Kemija (1869):	se lahko posuši, potem v prah zdrobi in z mastjo zalije. To je tako imenovani pemikan, tako ga namreč zovejo Amerikanci

zalijejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njo lepo zarumené, z moko potresejo in zopet s polivko zalijejo; to potem skozi cedilo precedi, bedro vanjo položi in dobro
Blagomir puščavnik (1853):	noter zahajali. ”Predraga Bogomila! ” je večkrat zdihnil in solze ga zalijejo, ”gotovo nisi takrat mislila, ko si jo narejala , da mi

zalile
Oče naš (1885): njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi
zaliti
- saliti
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej
- zaliti
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so

▶ zalivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaliva
Astronomija (1869): pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč

zalivaj

salivaj

Kuharske Bukve (1799):	poſtavi na sherjavzo; kader ſe povre, inu zherzhí, salivaj s' shupo; kader ſe je vſe sarumenílo, nalî shupe, kar
Kuharske Bukve (1799):	ſkusi vęho notri obęſi una dva varsheta; pokri s' ſkriljo, salivaj, inu ravnaj, kakor s' drugim vinam; kader ſe v' ſodzi

zalivajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s
zalival
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski
zalivale
- salivale
  Genovefa (1841): ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih

zalivati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	5) Ako pa suho vreme nastopi, se morajo drevesca pogostama zalivati, zató ker so plitvo posajene, se tedaj tudi hitreje posušé
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	drugačnem poškodovanju prišlo, je treba oko večkrat z merzlo vodo zalivati, in kmalo bo zdravo. Ako je pa prezračna koža poškodovana

▶ zaljubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaljubil
- salubil
  Sacrum promptuarium (1695): mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel
- zaljubil
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še

▶ zaljubljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaljubljen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	Ter srečno mi dôbo vso novo začeti, Ki vès je zaljubljen v svoj star regiment? — Tako si le mislim, ne zinem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pečen prešiček na mizo. Že od dalječ je Pavliha ves zaljubljen va-nj oči obračal. Čez dolgo mu pomolí sosed plošico s
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	on vir vse modrosti. Njegov sosed je bil Prokul; ves zaljubljen v dobre jedi je kaj pogosto v to hišo zahajal

zaljubljena

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel pa je
Revček Andrejček (1891):	Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj ti šment, ti

zaljubljenih
- salublenih
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih

▶ zaljubljenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaljubljenosti
- zalupljenii
  Valenštajn (1866): bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji

▶ zalo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zalo
- salo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi

▶ zalog samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glagolski način; kontekst

zalog

salog

Pozhétki gramatike (1811):	ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni
Pozhétki gramatike (1811):	porèzhe. Take zele isreke li v' djavnimu isrekamo. Naſh terpivni salog je ſilno rédek, ino ſhe ta narvezh

▶ zalogar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skladiščnik; kontekst

zalogar
- zalogarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na

▶ založiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

založe
- sloshe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do
založi
Robinson mlajši (1849): negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta napred ko

založil

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Nemškiga prestavljene. Tretji zlepšani natis. Stvarjenje angeljev. V Ljubljani 1850. Založil in na prodaj per Edvardu Honu, kupčevavcu s popirjem, na
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	P., bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. Drugi natis. V LJUBLJANI. Natisnil, založil in na prodaj jih ima Jožef Blaznik, na brégi, Nr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	iz Oterbacha, v krčmi, ter mu vže ondi par zaušnic založil. Ker ju pa drugi pomiré, gré J. R. četrt ure
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	dobah 16., 17. veka. Spisal prof. J. Marn. Natisnil in založil Rudolf Milic 1883. Ta knjiga obsega na 68 stranéh vélike
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine. V Ljubljani 1886. Založil Anton Turk, knjigovez. Tiskal Jan. Leonov naslednik (L. Kordeš) v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	izvirniku, ki je potrjen od visoko-častitega Dunajskega knezo-nadškofijstva. NA DUNAJI. Založil Adalbert Anderl. Wien, II., Taborstrasse 19. 1897.

založilo

Blagomir puščavnik (1853):	Gospod Anton Martin, Lavantski škof 23. marca 1852 dovolili. CELOVEC. Založilo društvo sv. Mohora; na prodaj ima Janez Leon, knjigar. 1853
Revček Andrejček (1891):	s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna«. 1891

▶ zalučiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavihteti; Pleteršnik

zalučil
- saluzhil
  Genovefa (1841): je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in

▶ zamaknjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamaknjen
Oče naš (1885): Tako je ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa

zamaknjena

samaknena
Sacrum promptuarium (1695): potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar

zamaknjena

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsem, ki se mu bližati smejo. “ Neža je obstala ko zamaknjena; njena duša je gledala vse nekaj druzega, kar je govoril
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ker je kot zdravnik mislil, da je vsa družina včasi zamaknjena. Ta doktor ni bil eden okornih zdravnikov, kteri nikakor ne

zamaknjene
- samaknjene
  Genovefa (1841): obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je
zamaknjenega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi
zamaknjenem
- zamaknenim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): takó lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo

zamaknjeni

samaknjeni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino

zamaknjeno

zamakneno

Deborah (1883):	ti, katerega sem jaz ljubila – Je tisti človek to, kateremu Zamakneno sem gledala v obličje? – Ne, ne! njegovo to obličje ni
Deborah (1883):	(Stoji ter zamakneno gleda proti nebu. ) Deveti prizor. Deborah. Jožef. Jožef. Deborah! Deborah

▶ zamaknjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamaknjenju
- zameknenji
  Robinson mlajši (1849): čudna reč biti imela. Robinson pak je bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po

▶ zamašek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamašek

Fizika (1869):	stene 60 x 100 = 6000 funtov. V stransko luknjo zataknjen zamašek mora zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more
Kemija (1869):	ali kaučuknat mehur vzdiguje in plava v zraku, kakor probkov zamašek v vodi. Za tega delj so nekdaj z njim polnili
Fizika (1869):	steklenica na prav visoko goro, izžene gosteji zrak v steklenici zamašek iz njenega vratú. Srce goni kri z nekako silo v
Fizika (1869):	imeti primerno debelost. Ako steklenico napolnimo zvrhoma z vodo, potem zamašek na vrat nastavimo in na-nj malo udarimo, da bi ga

zamašik
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je

zamašnjak

Fizika (1869):	Pod. 75. Zamašnjak se rabi v valjarnah, v kovačnicah, pri stoječej parnej mašini
Fizika (1869):	Ker se vrti vratilo, vrti se pa tudi nanj nataknjen zamašnjak (gon) XX (primerjaj §. 78.), na tisto stran, na ktero

zamaškom
Fizika (1869): stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način

▶ zamašen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamašena
- zamašene
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de
zamašene
Kmetijske in rokodelske novice (1845): skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama odverne

▶ zamašiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamaši

samashi

Kuharske Bukve (1799):	teſto. Potle deni otręblene polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim teſtam. Zhe pa ozheſh, de teſto nebode
Kuharske Bukve (1799):	ali ſalsna, inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi pomashi; potle

samaſhi

Kuharske Bukve (1799):	voda zhiſta, ſol ſtoplena, inu prav ſlana voda. Staklęnze dobro samaſhi, inu ſmolo sakapi. — Kader zhes lęto ſpargelne potrębujeſh, vsami ven
Kuharske Bukve (1799):	prezędi ſkusi ruto; potle deni v' flaſhe ali ſtaklénize, dobro samaſhi, poſtavi v' kęlder. Se puſti zęle lęto hraniti. Kader jo
Kuharske Bukve (1799):	eno shlizo, na en polizh molín slì en maſelz jęſiha, samaſhi poſodo dobro, de duh nepojde ven, puſti ſtati v' kęldri
Kuharske Bukve (1799):	Potle deni v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s' knoflo, inu poſtavi na
Kuharske Bukve (1799):	ſtaklęnzi; poſtane rumena rosolia. Prezędi ſkusi ruto v' majhene ſtaklęnze, samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle is njih na ſnég preletvale in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhtali popravi, zhe ſe dobro ne sapirajo, lukne s ſlamo samaſhi, de ne boſta desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Shivino na paſho ne goni vezh, in v hlevu luknje samaſhi, de bo v hlevu bolj gorko. — De boſh s klajo

zamaši

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni

zamašili
- samaſhili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt

zamašiti

samaſhiti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres Boga viditi? Hózheſh ti tvoje vuſhęſsa pred mojim govorjenjam samaſhiti? Ah odpri vſaj tvoje ozhy pruti luzhi tę vere! Vidiſh
Kuharske Bukve (1799):	verh snaſh v' ſtaklęnize, ali ſlaſhize mandelnoviga olja nalíti, inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali malinzovi ſok. Smezhkaj moline ali málinze s'

▶ zame zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zame

same
Sacrum promptuarium (1695): po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi
sa me(združena oblika)
Genovefa (1841): kakor oni vſi in ne ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in
sa-me
Genovefa (1841): sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi

zame

Blagomir puščavnik (1853):	čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč zame, preveč. Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	me že ljubil, predin sim bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse svoje serce. Le pri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj imaš novega zame? ” „Nič druzega, kakor to, da gré pojutrajšnjem moja gospodinja na
Revček Andrejček (1891):	kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se
Revček Andrejček (1891):	Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle

za me(združena oblika)

Robinson mlajši (1849):	stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem
Blagomir puščavnik (1853):	da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet
Mlinar in njegova hči (1867):	konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako mi je, kakor bi mi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po

za-me
Ferdinand (1884): ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal

zanj

sa-nj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar jih je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in ſhe vezh

zanj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol do 12 gold.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši oglasi, zmajejo
Valenštajn (1866):	véro njegovo med kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	če morem tebi in vsem s tem pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za
Izidor, pobožni kmet (1887):	poznali, so ga ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč.
Izidor, pobožni kmet (1887):	star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v vasi, ki
Revček Andrejček (1891):	ponoči ustal, odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek

za nj(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se mu pak zdelo, da bi

za-nj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	léto brošča potrebujejo, — to pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar
Čas je zlato (1864):	kaj de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom
Kemija (1869):	štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor
Zeleni listi (1896):	kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu
Zeleni listi (1896):	dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice

ſanj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tvoji ſlushabniki ino podloshni ? Tega naſ Bog váruj! “ Savoljo teh ſanj ſo mu ſhe bolj nevoſhljivi, ino ſhe bolj ga ſovrashijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	modre ino islágavze po Egiptu. Pa kralju ne more nihzhe ſanj rasloshiti. Sadnjizh ſe nehvaleshni tozhaj ſpomni Joshefa v' jézhi, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	daróv. Sdaj mu je, kakor ko bi ſe is hudih ſanj prebudil. „Doſti mi je,“ rezhe, „de moj ſin Joshef ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pred-nj na obras. Joshef jih je bersh ſposnal, ſe ſpomni ſanj ſvoje mladoſti, ino míſli v' prezhudno previdnoſt boshjo. Joshef ſe

zanje

sanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa

sa-nje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bljenzi — hozhejo dekleta odpaháti. Pa Moseſ ſe sa-nje potégne, ino jim ovze napoji. Ko ſo domu priſhle paſtarize
Genovefa (1841):	méſtu, vſe pobil! ” „Ljubo déte! ” je rêkla mati! „ſin je sa-nje k ozhétu môlil: „Ozhe! ” je rékel, „odpuſti jim; nevéjo, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drevja naſadi, je ſadje bres zéne in nihzhe ne mara sa-nje. ” — To ſe le tako sdi, ſkuſhnja je pa drugazhe pokasala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi morde sheljeli „Novize“ tekozhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi morde sheljeli „Novize“ tekozhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomanjkanja obvarovati; blagor pa tudi mlajſhim, ktéri imajo bogate ſtarſhe! Sa-nje je lahko naprej priditi in ſi pomagati. Zhe ſo ſtarſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa-nje ogláſil ne bo, od tega gre miſliti, de jih prihodnizh

zanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ki v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu
Stric Tomaž (1853):	ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res tako, bi jih pa koj
Mineralogija in geognozija (1871):	40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom
Ferdinand (1884):	šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne

za nje(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno
Zlata Vas (1850):	sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi jim Bog pomagal. V druge posvetne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje. In pa, ali bi spodobna cesta po tej dolini

za-nje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	seboj prinesel, de bi si jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor

zanjo

sa-njo
Genovefa (1841): ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj uſmiljen

zanjo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan.
Stric Tomaž (1853):	nesrečne stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s
Stric Tomaž (1853):	in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Svetovali so ji na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za

za njo(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sam za se svojo domovino ljubim, de sim perpravljen vse za - njo dati; ni mi še le treba, naj bi bila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec
Oče naš (1854):	bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za njo; In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema
Roza Jelodvorska (1855):	pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. «

za-njo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala
Oče naš (1885):	Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga

zanju
- za nju(združena oblika)
  Oče naš (1885): nihče ni mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart

zate

sate

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud

sa te(združena oblika)
Genovefa (1841): bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil

zate

Stric Tomaž (1853):	„Bolje bi bilo zate, ljuba moja! “ poprime Juri žalostno za besedo, „da bi midva
Revček Andrejček (1891):	le drži! Glej, dokler sem bila mlada, služila sem jaz zate – sedaj služi pa ti zame. Boš videl, da te bo
Lohengrin (1898):	sreče. Opotočna je, Da te nesreča ne zalóti, V prihodnost záte ozrèm naj se! Elza (zgražajoč se) Nesreča? Ortruda (tajinstveno) Da

za te(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino in polje. Ena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih
Roza Jelodvorska (1855):	Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim živeti, dokler te

za-te
Divica Orleanska (1848): Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim

▶ zamenjan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zamenjanega
- zamenjaniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist

▶ zamenjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamenjal
- zamenil
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici veruješ v moje

zamenjamo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	izpremeni pri vzmnoževanji vrednost, ako dani dve števili med seboj zamenjamo, da je tedaj izraz abrazličen od ba.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in, ako v vsakem izmed teh dveh sorazmerij notranja člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsotah. § 11. Vsota ostane neizpremenjena, ako sumande med seboj zamenjamo. a + b = b + a, 4 + 3 = 3 + 4: a + b

zamenjata
- zamenite
  Botanika (1875): in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo

▶ zamera samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamere

samere

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	in' sa petize Toku lé ſe mujamo. Goſpá poje. Bres samęre , vſe ſmo take , Lępe, ſale korenake Mę ſhtémamo , lubimo. Zhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dajmo ! Jęsa, shaloſt &c. &c. Nęshka poje k' Baronu. Bręs samęre, vaſha Gnada! Kar ſim ſtrila, niſim rada,

samire

Abecedika ali Plateltof (1789):	zhaſti, k' moje duſhe isvelizhanju bres vſiga greha inu tvoje samire skleniti samogl. O Mati ti miloſti Maria Diviza tebi ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	zhaſti , k'moje duſhe isvelizhanju bres vſiga greha, inu tvoje samire skleniti samogl. O Mati te miloſti Maria Diviza tebi ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	zhaſti, k'moje duſhe isvelizhanju bres vſiga greha, inu tvoje samire skleniti samogl. O Mati te miloſti Maria Diviza tebi ſe

zamere

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda
Mlinar in njegova hči (1867):	notri! Tretji nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji. Matija. Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja

zamero
- samero
  Sacrum promptuarium (1695): boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per

▶ zameriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zameri

sameri

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de mu ne moremo

zameri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v moči in umetnosti kakor v vražah glasovitnih narodih. Ne zameri mi, Rimski in Gerški duh, če sim se prederznil, zagrinalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o
Revček Andrejček (1891):	nisem tako hudo mislil. (V zadregi. ) Pa nikari kaj ne zameri, Franica! In pa pozdravi se skoro! (Zase nevoljno). Ti per
Revček Andrejček (1891):	v božje ime. (Prijazno k Franici. ) Pa mi nikari ne zameri zarad tega (hoče oditi). Jeklen (prijazno). Da, da, Pavle, prav

zamerijo

samerijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih

zamerijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogoče, našo prošnjo spolnijo; naj nam pa tudi tisti ne zamerijo, ki se ne bodo do konca Grudna na novice naročili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogoče, našo prošnjo spolnijo; naj nam pa tudi tisti ne zamerijo, ki se ne bodo do konca Grudna na novice naročili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	reči, de so stariga konja dirjati naučili. Naj tedaj ne zamerijo, če se mi sèm ter tje še kaka čerka pokazí

zameril

sameril

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ponozhi pókopal. ˛S' tem ſe je kralju tako selò sameril, de mu je vſe premoshenje pobral, ino ſhe po shi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne miſli; savoljo tega menimo, de nam ne bo nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne miſli; savoljo tega menimo, de nam ne bo nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh

zameril

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha
Tiun - Lin (1891):	najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem, vedel sem saj, da imajo vender nekoliko strahú pred

zamerila
- samirila
  Sacrum promptuarium (1695): ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla

zamerilo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	smejali in ploskali dolgo nato to. To se je Pavlihu zamerilo tako, de ni ne besedice čerhnil, in to mu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	njihova ne bo nikdar obveljala, pomočnikom se bo pa vendar zamerilo, da se vmes vtikajo. Po mojih mislih bi se moralo

zamerite

samerite
Genovefa (1841): Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete

zamerite

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zdravnik. Ne morem reči, de ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi jez ktere vašimu stanu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim; vender se najdejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína
Stric Tomaž (1853):	pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim
Revček Andrejček (1891):	ustane in seže Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama
Gozdovnik (1898):	Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete

zameriti

sameriti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe ne vęj kam djati, Judam ſe pak vèndèr nezhe samęriti: Kaj ſtury on tèdaj? Njegovu vſmilenje ga ſtury nevſmileniga. On
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en veſseli dan v' shaloſt prebèrnem, taku mi ne ſmęte samęriti; leta kraj, kęr jeſt govorym, je en kraj tę reſnize

zameriti
Občno vzgojeslovje (1887): neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji

▶ zamerkati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zamerka

samerka

Sacrum promptuarium (1695):	ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter
Sacrum promptuarium (1695):	sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj
Sacrum promptuarium (1695):	sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva
Sacrum promptuarium (1695):	v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v'

zamerkaj

samerkei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt jamau darazhash ujemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boga sina boga svetiga Duha Amen nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai prei dushe pogriesati taku

ſamerkej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala

zamerkajte

samerkajte

Sacrum promptuarium (1695):	tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non
Sacrum promptuarium (1695):	en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en

zamerkal
- samerkal
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſliſhal, inu ſi je vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu
- ſamirkal
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on
zamerkali
- ſamirkali
  Ta male katechismus (1768): is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de
zamerkate
- samerkate
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi

zamerkati

samerkat

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſirtelz, al pol ure terpi. Se more pak prov dobru samerkat, de ſe ne mreshiza, ne ledovje sadęne, inu de ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sposnam moj dolg, inu ta revers. Le ſamu to proſsim samerkat, zhaſtitli-

ſamerkat
Sacrum promptuarium (1695): vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo

▶ zamešati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamešaj
- samaſhi
  Kuharske Bukve (1799): s' enim maſhenjam kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje

▶ zamirkati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP

zamirkaš

ſamirkash

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se njim naposmehuj, aku nad njimi kaku pomankanje te staroſte ſamirkash: aku na kup leſejo, aku se njim jeſek ſavalluje ; aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj on se bojy potopiti, toku gledej tudi ti, de ſamirkash, koku ali kam se tvoje nagnenje giba, de tebi k'

▶ zamišljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamišljen

samiſhlen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe

samiſhljen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Egiptu míſlil, ino k' Bogu molil. Veſ v' to samiſhljen sagleda na enkrat v' germu vèlik plamen. Zhudi ſe, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je merhi? Kar imamo shelesno zéſto, mi je smiraj veſ samiſhljen. Kmetijſki in rokodélſki zhaſopiſi na Poljskim. Poljzi imajo zhvetéro zhaſopiſov

zamišljen

Zlata Vas (1848):	Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate
Sveti večer (1866):	tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj
Ferdinand (1884):	skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril je le malo in njegova veselost ga
Gozdovnik (1898):	gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne

zamišljena

samiſhlena

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	enu dèklé, tukej ? — morebiti je ravèn Shupanova Mizka — — koku je samiſhlena! — (ſtopi pozhaſsi sa Mizko , saględa perſtan, s' salubleo jęso. )
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	popravla. ) Nizh ne dę, ga bodo ſhe loshé kręgali. Gospá. (samiſhlena. ) Kaj ſi rekla, Nęshka?
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu doli hodijo , inu s' rokami mahajo. (okno odpęra. ) Goſpá. (samiſhlena. ) Mene popuſtiti ! — Nehvalęshni zhlovek! Nęshka. (saupije per okno. ) Raven tukej

zamišljena
Stric Tomaž (1853): tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med

zamišljeni

samiſhleni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti shivesha

zamišljeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako
Ferdinand (1884):	padel v boji sè Saraceni. Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala

zamišljeno
Divica Orleanska (1848): to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga

▶ zamoči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamogel

samogel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan

zamogel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ta bolézen spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si boš zamogel vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti.
Stric Tomaž (1853):	ljivosti in stanovitnosti prosil, da bi zamogel do konca stanoviten biti in se potem pri njem večno
Oče naš (1854):	kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta
Ferdinand (1884):	vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka

zamogla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v stanu toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno
Tine in Jerica (1852):	je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo
Stric Tomaž (1853):	tako delati, če ne bi se mu ravno taka primeriti zamogla, kot s Špelo in z veliko drugimi, ki so mu
Roza Jelodvorska (1855):	pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z
Roza Jelodvorska (1855):	Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči
Roza Jelodvorska (1855):	njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. «
Ferdinand (1884):	radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo

zamogle

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	deželi kmalo lepo nadomestvana , in poddružnice bojo v svobodni samostojnosti zamógle kmalo svoje opravila v prid kmetijstva svoje okolice, in po
Stric Tomaž (1853):	mini in muke storiti zamogle, stori zgled prave keršanske ljubezni. Gorke solze jo polijejo in
Mineralogija in geognozija (1871):	ki so polahkoma in neprenehoma na tisoče let se upirajoče zamogle spolniti velike premembe. Sploh ni bilo pravega mirú nikdar, ampak

zamogli

samogli

Branja, inu evangeliumi (1777):	vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere
Zlata Vas (1850):	rilo in le malo je bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati.

zamogli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem reči, de ste napak govorili, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pred Kristusam sodili, de je krogla, brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na Dunaji se ne bo le za dva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je bil pri porodu še toliko živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do
Ferdinand (1884):	»Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža

zamoglo

samoglo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je prav sa prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ

zamoglo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo že drugo leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali je zemlja zató, de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej

zamore

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je tak, ker je kristijan; premišljevala je le: kako zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan? Ugibala je sem, ugibala
Fizika (1869):	enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj

ſamore

Ta male katechismus (1768):	taistu, kar k' zhasti tega narvikshega, inu narluheſnivejshega Ozheta pridti ſamore. Kaj prosemo mi skus todrugo proshno: Pridi k' nam Tvoje
Ta male katechismus (1768):	Rajam polonat. Smemo pak tu ſhiher upat? Kajpakde; ſakaj on ſamore uſſe, inu gvishnu otshe, inu bo derſhal, kar, inu koker
Ta male katechismus (1768):	temuzh skus Kristusovo gnado v' S. Duhu poterden ſna, inu ſamore tok delezh, kar stan prizhnega ſhivlenja perpusty, pravizhnu ſhiveti, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt ſvedela, inu ſneshla, kaj njega proshna per G. Bogu ſamore. Jeſt nisem ne enega poſnalla, katire be is serza pruti

zamorejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni
Roza Jelodvorska (1855):	deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot je zlato in srebro
Sveti večer (1866):	v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih ljubi starši
Fizika (1869):	plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec
Fizika (1869):	razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak
Botanika (1875):	ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita

zamorem

samoram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa

zamorem

Divica Orleanska (1848):	Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim s svojimi očmi vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato

zamoremo

samoremo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor

zamoremo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in
Sveti večer (1866):	veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več storiti? Glej! danes je sveta noč
Sveti večer (1866):	In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel, ko tujec na svet in ni imel
Fizika (1869):	ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati

zamoreš

samorash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude

samoreſh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęriga ſam ti samoreſh dati, katęri je ta nar vękſhi ſhaz, kir ſe more
Pozhétki gramatike (1811):	image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen
Pozhétki gramatike (1811):	al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi

zamoreš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo
Blagomir puščavnik (1853):	Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina
Roza Jelodvorska (1855):	tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim živeti, dokler te kaki vitez k sebi ne
Roza Jelodvorska (1855):	sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko

ſamoresh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Deslih tebe terpezhnoſt, inu nagnenje k' hudemu ſlo napleta, tok ſamoresh ti le vonder tuiſtu uſſellej premojſtriti, aku se njega le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	aku s'teh pravovirneh nobedn bliſu nagrede. leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti: kjer se tvoja mlazhnuſt poprave, inu serze

zamoreta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo

zamorete

samorete
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh

zamorete

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim s svojimi očmi
Blagomir puščavnik (1853):	od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše
Sveti večer (1866):	ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim
Oče naš (1885):	dosti bolje skrbeti, kakor vi še s tako dobro voljo zamorete. Mož je bogat, in ljubi Naceta, in na njem je

▶ za moj predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

za mojo

samojo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mojo srezho inv is velizhenje inv is vsah skritah shazov samojo potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	as kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati

▶ zamok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamok

samok

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na vezh vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi

▶ zamolčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamolčanje
- ſamovzhanje
  Ta male katechismus (1768): V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega

▶ zamorec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamorca
Stric Tomaž (1853): Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž

zamorcev

zamorcov

Stric Tomaž (1853):	predelane in našim nameram primerjene. Ni sicer pri nas sužnjih zamorcov, tudi bo še menda marskteremu neznano, kaj je sužnost, in
Stric Tomaž (1853):	jih prebirali, kakor tako zvane: „bajta strica Tomaža, ali življenje zamorcov v Ameriki. “ Spisala jih je neka Angležnja, z imenom Beher

zamorci

samorzi
Genovefa (1841): ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh ni bilo bati, ga

zamorci

Stric Tomaž (1853):	ali slišati od muk, terpljenj in krivic, ktere morajo ubogi zamorci terpeti v deželi, ktera se baha, da je nar svobodniši
Stric Tomaž (1853):	poprime, neki prileten mož, „da je Afrikansko pleme (t. j. zamorci) k sužnosti obsojeno. Sv. pismo nam pove, da je Noe
Stric Tomaž (1853):	zoperstavljali. “ „Jaz pa vem za prigodke, da so se ravno zamorci s vsim pogumom bojevali in sovražnikom veliko opraviti dali. Zato

zamurci

Zoologija (1875):	druzih pa kakor 100 proti 80. Najočitniši dolgoglavci so črnci (zamurci), hotentotje, kafri, avstralski zamurci, eskimojci in hinduji, najdoločniši kratkoglavci so
Zoologija (1875):	proti 80. Najočitniši dolgoglavci so črnci (zamurci), hotentotje, kafri, avstralski zamurci, eskimojci in hinduji, najdoločniši kratkoglavci so pa laponci in mongolski

zamorcih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo
zamorec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne

▶ zamreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamrli
- zamerli
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali

▶ zamrmrati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamrmra

zamermra

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si, ali pa jutri pred sodbo? ” „Ne eno, ne drugo,” zamermrá Torkvat. „Kaj pa češ storiti? ” „Vse, kar hočeš, samo nobeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Prav bi se mu zgodilo, da bi ga tukaj pustila,” zamermrá Kvadrat. „Tiho, tiho, centurij — kako morete tako govoriti? Le za

▶ zamrzniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamrzne
- samersne
  Genovefa (1841): de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo
zamrznilo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo

▶ zamuda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamuda

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega na potu do celaka potrebuješ, ti bo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	si izpolnjeval dolžnosti svojega stanu? Poglavitni grehi: Napuh? Zavist? Lenoba? Zamuda Božje službe? Življenje v nečistosti in pijančevanju? Koliko časa? Ali

zamude

samude

Abecedika ali Plateltof (1789):	Ozhęta imam: tok savupam, ti boſh meni lete pomankanja, inu samude odpuſtil, katęre ſe ozhem jeſt poſehmal ſkerbnu varuvati. Resſvitli Goſpod
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſódnim ſtolam neisrezhena kriviza, ſtraſhna ſila gody? Sazhnímo bres vſe samude, inu perpravimo ſe.

zamude
Kmetijske in rokodelske novice (1846): za druge drobne dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje

zamudo

samudo

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſem doſti, inu veliku greſhil s'miſlejo, beſſedo, dijanjam; inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſem doſti, inu veliku greſhil s' miſlejo, beſedo, dijanjam, inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſem doſti, inu veliku greſhil s'miſlejo, beſſedo, dijanjam, inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh

▶ zamuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamudi

samudi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	T. J. Oh neſrezhna ſlaba glava. Ki posabi rada! Ne samudi jo popravljat', Dokler je ſhe mlada. Vſe, kar zhlovek ſam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ne samudi, tako ravnati, kakor je tukaj rezheno, zhe mu je njegovo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şe prízho mêne odpovéj smotnjávi, Doklèr te poſvetí kerſt, ſe samúdi, Voda je blíso, in duhóvni túdi. “ Molzhé v to prôſhnjo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brán dalj bôshji ſe dobróti, In njéne miloſti dní ne samúdi, De ſklenete ſe enkrat nájni póti, Ljubésen bres lozhitve de

zamudi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh

zamudil

smudil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza

zamudil

Ultra! (1867):	konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vsled tega za 12 do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno

zamudila

Vanda (1888):	prve zvezde že migljale na nebu. Predolgo se je bila zamudila. Še jedenkrat pogleda proti zahodu in »o joj«! zakričí na
Vanda (1888):	tolažit v bolezni moji. Prav žàl ji bo, da je zamudila tako redke goste. Pa saj se boste še videli, še
Vanda (1888):	vsega pomena, povem Vam kar naravnost, da sem se bila zamudila pri gospé Dobravčevi. « »Že vem, to je tista stara gospá
Križ na poti (1891):	pa je bolj ugajal ženáma. Umeje se, da prijatelja nista zamudila prilike zahajati k rodbini Vladičevi, in sicer tembolj ne, ker
Lisjakova hči (1892):	da je pod njimi kar pokala lesena zgradba. Klotilda ni zamudila ni jedne predstave in podnevi in ponoči ni mislila na
Na krivih potih (1893):	pranje, in ker je bila pri tem delu zeló natančna, zamudila se je tudi malo dalje. »Ali te ne bo strah
Gospa s pristave (1894):	le dá! Kako bi mi bilo žal, ko bi kaj zamudila s počasnostjo! « Vojvodinja Virida je imela sto tisoč florentinskih zlatov
Moja hoja na Triglav (1897):	bi te bilo sram, da manj znaš kakor me dekleta! ' Zamudila sva, klečala sva, vprašana sva bila oba in najbolje sva
Slučaji usode (1897):	tega se je vedno bolj prepričevala. Pa če bi ona zamudila vse storiti, da se mu pomaga? Ta misel jej dá

zamudili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je

▶ zamujen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zamujeno
- samujeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel

▶ zanaprej prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnaprej; [sskj]

zanaprej

sanaprej
Genovefa (1841): isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala

zanaprej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sim pa tudi zdrav, kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari
Roza Jelodvorska (1855):	se mi kmalo sterdila, ko na to mislim. O bodi zanaprej bolj previden! «
Viljem Tell (1862):	Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj
Čas je zlato (1864):	Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi
Zeleni listi (1896):	bo, Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te

▶ zanašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zanaša

sanaſha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in blaga ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna

zanaša

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura
Robinson mlajši (1849):	imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva
Valenštajn (1866):	nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj
Revček Andrejček (1891):	rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka prav

zanašaj
Divica Orleanska (1848): obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži

zanašal

Jerica (1859):	se ni bal od juga do severa, toliko se je zanašal nase in na mater, ki bi mu bila velika pomočnicam
Slovenske večernice (1865):	je poklical k sebi razbojnike, pa se je na nje zanašal, da mu varujejo blago. Dušanov sin Uroš je plačal ta
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	bil mogel leteti količkaj opravičen sum. Toraj sem se najbolj zanašal na ranjeno deklo, ki pa je v bolnišnici ležala še
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	mila, zato sem se skoro povsod in vselej kolikor toliko zanašal na-njo in zaupanje moje do nje bilo je le redkokrat
Veliki grof (1885):	Trnovskega, kajti bil je moj zet, naj se umakne; a zanašal se je na trdno zidovje. In Friderik je pobil njega
Agitator (1885):	ukreniti v soglasji z Boletom, na katerega se je povsem zanašal, o nadaljnem postopanji. Početkom odvetnik sam ni mnogo mislil na
Gospa s pristave (1894):	bilo najti pravih sredstev in sposobnih posredovalcev. Najbolj se je zanašal na pesnika Loschija in na kneginjo. Don Loschi je videl
Gospa s pristave (1894):	med padlimi, tako je sklepal, in tem trdneje se je zanašal na to upanje, čim dalje ni bilo o grofu nikakega
Najmlajši mojster (1896):	potlej šele pridem jaz na vrsto. Ako pa si se zanašal le name, za naklonjenost hčerino pa nisi skrbel, tedaj si

zanašam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka

zanašaš

Viljem Tell (1862):	blago, vrgla Bi sama va-njo žarno plamenico. Staufaher. Ti se zanašaš na človeštvo! Vojska Ne prizanaša detetu v zibeli. Gertruda. Nedolžnost
Valenštajn (1866):	mora pasti! — Prelomil ti prisego starim si Praporom, zaslepelec, pa zanašaš Na staro srečo se! Orožije V hudobno roko jemlješ, da

zanašati

sanaſhat
Praemium sa male otrozhizhke (1810): previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir
sanaſhati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je

zanašati

Valenštajn (1866):	umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali
Valenštajn (1866):	Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju?
Gozdovnik (1898):	na prvi pogled, da se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo

▶ zanašati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizanašati; Pleteršnik

zanašaj
- sanashai
  Sacrum promptuarium (1695): dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter
zanašal
- sanashal
  Sacrum promptuarium (1695): hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates
zanašala
- sanashala
  Sacrum promptuarium (1695): nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu
zanašali
- sanaſhali
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je
zanašat
- sanashat
  Sacrum promptuarium (1695): de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi

▶ z andoht predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ IMP

pobožnost, zbranost; nemško-slovenski slovar

z andohtjo

isandohtjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo potam perporozhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek

▶ zanesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zanese
Kmetijske in rokodelske novice (1846): smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri
zanesejo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava.

zanesel

Robinson mlajši (1849):	strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je vzdehnol
Blagomir puščavnik (1853):	sina pred seboj; in, ko bi jima bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno

zanesil
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več

zanesem

saneſsem

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sdrashbo narędil. — Nizh ne dę , jeſt ſe na mojga Matizheka sanéſsem. On imá pamet , inu dober jęsik. (vèrshé gvant, katęriga je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. O jeſt ſe sanéſsem na njegovo glavo. Goſpá. Ta predęrti Matizhek s' njegovim piſmam

zanesem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): rokami. Potem stopi na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar, me

zanesemo
Oče naš (1854): odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete varovala. Prosimo

zanesi

saneſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona

zanesi

Robinson mlajši (1849):	se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši

zanesti

saneſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na ſebe saneſti, na naſhe shelie savupat, inu naſhe vole ſe dershati, ampak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi le mene puſtili rovnati! Nęshka. Na Matizheka ſe snajo saneſti , vaſha Gnada. Ti praviſh tedej —
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te boshje gnade sanvzov: vboshiei gnadi noi kdoromi sepamorash nanje saneſti. † L † I † A † G † L † G † † E † L † O † E
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhavnik, na kteriga bi ſe bilo saneſti. Ino ker mu je tudi Bog dobro glavo dal, bi
Genovefa (1841):	ſe od mène, de ſe tudi na narbôlji ljudi ni sanêſti. Oh, nikóli niſim miſlila, de mi bo ſam tiſti, ki

zanesti

Oče naš (1854):	premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum
Ferdinand (1884):	španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika

▶ zanič pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zanič
- za nič(združena oblika)
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22.

▶ zaničevan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaničevan

sanizhuvan

Abecedika ali Plateltof (1789):	hudoben je ne ſamu od dobrih, teniuzh zelo od hudobnih sanizhuvan. Sdravje je bolſhi ku bogaſtvu: inu zhędnoſt velja vezh ku
Abecedika ali Plateltof (1789):	hudobu bo ne le od dobrih, temuzh zel od hudobnih sanizhuvan. Sdravje je bolſhi ked bogaſtvu : inu zhednoſt vęla vezh ked

zaničevan
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Jezus, na križu zaničevan, Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo

zaničevana
Divica Orleanska (1848): sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj
zaničevani
Oče naš (1885): resnično po svoji smrti iz groba vstal, tako gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj

▶ zaničevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaničevanja
- zaničevanja
  Oče naš (1885): našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati
- ſanezhuvanja
  Ta male katechismus (1768): ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan

zaničevanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svoj strup proti meni obernil, in zato bom na trojno zaničevanje ob enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ta večer napravila v podporo slovaške armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi, in če so s tim
Oče naš (1854):	Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O
Oče naš (1885):	Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O

ſanezhuvanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	takershn nabo s'tega nezh drugega odnesl, koker enu ſanezhuvanje, inu grajanje. So eni, katiri nezh k' sebi napuſtę, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Zhe tebe uwoshtvu tare: zhe tebi boleſn teſhave della, zhe ſanezhuvanje terpish:
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skupſveſana biti, de se v' eno domazho perjaſnoſt napreberne, katira ſanezhuvanje ſa sabo ulezhe, inu zhaſtitoſt oslaby. 3. Tu ni potreba
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Duhu je te dushe popolnema odleſhenje. XV. Poſt. Teh gnad ſanezhuvanje je tega ſvelizhanja brambanje. XVI. Poſt. Groſa pred greham je

zaničevanjem
Oče naš (1885): pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik je prišel

zaničevanju

zaničevanji

Viljem Tell (1862):	bi sovražila, Bi bolje meni bilo. — Al da vidim V zaničevanji zaničljivega, Ki rada bi ljubila ga — Rudenc. O Berta, Ko
Oče naš (1885):	je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih je poznal in okusil sladkost vere v

▶ zaničevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaničeval

Oče naš (1854):	prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od

zaničevala

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker jo je omedlevica obhajala, nekaj pa zato, ker je zaničevala svojega sovražnika in ni hotela razodeti strahú. Ravno ko je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veri kristjanski kar nič ni vedela, vendar jo je tako zaničevala, da še o njej nič popraševati ni htela. Vere, se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	varoval čednost. Gnjusilo se jej je poželjive nejeverske tovaršije in zaničevala je razuzdane mladenče, kteri so jo dan na dan nadlegovali

zaničevati

sanizhevati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje

zaničevati

Oče naš (1854):	kri je bolj in bolj vreti začela. „Ali je vero zaničevati, najsvetejše pravice z nogami tréti, ropati in krasti, nedolžnost zapeljevati
Viljem Tell (1862):	ni sramota konjikoma, Da prazni straživa klobuk? Kdor je Pošten, zaničevati mora naji. — Poklekati pred tem klobukom praznim, To je zares
Viljem Tell (1862):	Ko mogli bi v tem tihem dolu Ostati, blesk svetá zaničevati — Potem ničesar ne bi želel več; Potem naj reka strastnega
Valenštajn (1866):	pa dam se kar zakláti, Kakor Hrvàt — i moram se zaničeváti. Oba lovca. Da, prvo skrbéti za čast je, potem za

zaničuje

sanizhuje

Abecedika ali Plateltof (1789):	to narvęzhi wogatſtvu. Neobetaj, kar dershati nevtęgneſh. Eniga lenza ſlehern sanizhuje. Katęri ozhe druge golfati, bo ſam narbol golfan. Hudo ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Bogú ſe ne ſpodóbi firbizu tih ludy ſlushiti. Herodesh ga sanizhuje. Leta je ta na-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov, kęr ga hudobia sanizhuje:
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shuga. Bog pravi: „Kdor ſvojiga ozheta saſramuje, in ſvojo mater sanizhuje, naj mu krokarji oko ſpod zhela iskljujejo, in orlovi mladizhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to v' ſpominji ohranite. Bog tudi vaſhe majhne hvale ne sanizhuje. S' bogabojezhim ſerzam mu vezhkrat ſvete peſmi pojte!
Genovefa (1841):	de imáte prav, ta je vaſh neprijatel; Is ſerza vaſ sanizhuje in le ſvôje koriſti (dobizhka) iſhe. Kdor vam reſnizo tudi

zaničuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji
Viljem Tell (1862):	Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to

zaničujejo

sanizhujejo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' ozhy hvalio, sadi pa vſe tadle dajo, inu sanizhujejo. Takſhni ſo, koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu druge smotlive rezhy podajo. Katiri skus ſvojo saſtopnoſt druge sanizhujejo, ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne

zaničujem

Divica Orleanska (1848):	deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún. To
Divica Orleanska (1848):	v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske

zaničujete
Divica Orleanska (1848): Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas

▶ zanikrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zanikrne
- sanikerne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso
zanikrnega
- sanikerniga
  Genovefa (1841): Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je
zanikrni
- sanikerni
  Genovefa (1841): dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko
- zanikerni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh
zanikrnimi
- zanikernimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja

zanikrno

sanikerno

Genovefa (1841):	ne fige nabirati. Vſako dôbro drevo obrodi dôbro, sanikerno pa sanikerno ſadje. Dôbro drevó zhem tedaj biti in dôbro délati, kolikor
Genovefa (1841):	in oſatu enáka, ki le bode in nizh ali pa sanikerno ſadje rodi. Tako ſo ji bile ſolnze, ptize, zvétlize, vir
Genovefa (1841):	s oſata ne fige nabirati. Vſako dôbro drevo obrodi dôbro, sanikerno pa sanikerno ſadje. Dôbro drevó zhem tedaj biti in dôbro

zanikerno
Zlata Vas (1848): Ožbè od vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de

▶ zanikrnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zanikrneža
- zanikarneža
  Gozdovnik (1898): bi bil moj prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za

▶ zanikrno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

zanikrno

sanikernu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu greſhnu na sgubíli. Ali ni veliku ſpodobnſhi, debi mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſamu per tulkain najovernikah, ampak tudi per tulkain vernih kershenikah sanikernu, inu nahvaleshnu sgublena. Terpeu je to nar vezhi britkuſt, kader

▶ zanikrnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zanikrnost

sanikernoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	o lubesnive duſhe! koku velika je supet per timu naſha sanikernoſt, Chriſtus v' timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſhih otrôk rajtèngo dajati mogli, zhe ſe katęra ſkusi vaſho sanikernoſt poguby. Bodite tèdaj kakôr njih Angeli varhi, poſtavite jih na

sanikornost
Sacrum promptuarium (1695): kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi
sanikornoſt
Sacrum promptuarium (1695): nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu

zanikernost

Zlata Vas (1848):	bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi

zanikrnosti

sanikernoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léta do léta pri miru puſhajo— vſe is lenôbe in sanikernoſti — : tako ſe tudi ſadno drevje ne ſadí, ker ſe mora
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neſrezha bi ſe pazh lahko boshja kasen ali ſhtrafinga prevelike sanikernoſti teh ljudi imenovala, in ſkorej bi djal, de ga pogorélzi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga pa nima , moram usrok le v njegovi lenobi in sanikernoſti iſkati. — In do nekiga prav proſtorniga verta pridevſhi, saſliſhim nenadjama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugej iſkati, de niſta ſvoje dolshnoſti dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo

zanikernosti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): mogočnosti, s ktere jo je pahnil moj oče po svoji zanikernosti in zapravljivosti. Mislil sem, da ima tvoj oče, moj brat
ſanikernoste
Ta male katechismus (1768): utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo

▶ zanimiv pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najzanimivejšihpridevnik, splošni, presežnik
- najzanimiviših
  Kemija (1869): Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga

zanimivpridevnik, splošni, nedoločeno

zanimiv

Zoologija (1875):	telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako
Tiun - Lin (1891):	obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je

zanimivapridevnik, splošni, nedoločeno
- zanimiva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): di Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena

zanimivepridevnik, splošni, nedoločeno

zanimive

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v
Botanika (1875):	s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da

zanimivegapridevnik, splošni, nedoločeno

zanimivega

Blagomir puščavnik (1853):	zelo pokrepčal. Nadepolna tolažba, da bo kakor dans še veliko zanimivega od njega zvedila, pospeši njene korake. Večkrat ko so se
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Nek dobro rejen gospod je mnogo zanimivega pripovedaval o Répoštevu in pričkali so se o resničnosti teh

zanimivipridevnik, splošni, nedoločeno

zanimivi

Fizika (1869):	galvanoplastiki in pri telegrafiji. 209 Učinki električnega toka so neizmérno zanimivi in se pokazujejo 1) v prikaznih toplotnih in svetlobnih, 2
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vspehom. O tem govori tudi že Franc Schams v svojej zanimivi knjigi »Ungarns-Weinbau« (v Pešti, 1832). Ali še le od leta

zanimivihpridevnik, splošni, nedoločeno

zanimivih

Blagomir puščavnik (1853):	mi kako veselo novico povedati hotli. Blagomir! če le količkaj zanimivih novic veste, ne čakajte dalje mi tih naznaniti, o ne
Zoologija (1875):	skozi kožo. Razmnoževajo se večidel z jajci, nekateri v jako zanimivih preobrazbah, pa tudi brstjem in delitvijo. Črvi prebivajo v vodi

zanimivimpridevnik, splošni, nedoločeno
- zanimivim
  Zoologija (1875): je namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri

zanimivopridevnik, splošni, nedoločeno

zanimivo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda
Tiun - Lin (1891):	kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik

▶ zanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zankami

zanjkami

Revček Andrejček (1891):	zanjko zaide, ne pride nič več venkaj. (Odide z drugimi zanjkami dalje na desno. )
Revček Andrejček (1891):	ogljarske koče. Zora. Prvi prizor. Grešnik. Grešnik (pride s strunastimi zanjkami od leve). Ženitovanjsko pečenko si moram pa venderle še preskrbeti

zanke

zanjke

Valenštajn (1866):	Sasi boš ravnal? Uže vtrpeti več ne morejo, Ker vedno zanjke pleteš jim. Govôri! Kaj hočejo te krinke? Prijatelji So v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	škodljivo! Gospod „od Save”! kako se vjemate v svoje lastne zanjke! „Ich kenne Dir Spiegelberg”! Matična tiskarnica je zoper njena pravila
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pred kratkim, zaslediti mesto, kamor tatinski lovci shranjujejo orožje, pasti, zanjke in druge verste pripravo, — namreč neko votlo verbo v slepi
Revček Andrejček (1891):	zanjko nanja. ) Pri moji veri, če bi se kaj na zanjke zaslužiti dalo, bil bi Grešnik že zdavnaj imovit mož. — Tako
Revček Andrejček (1891):	sme nič več uiti. Pok (prinese puško in Grešnikove strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega

zanko

zanjko

Revček Andrejček (1891):	mož. — Tako! — Že se drži. (Stopi nekaj naprej. ) Kar v zanjko zaide, ne pride nič več venkaj. (Odide z drugimi zanjkami
Revček Andrejček (1891):	sam lovski zakupnik. (Potegne dva mala drevesna vrhova skupaj, priredi zanjko nanja. ) Pri moji veri, če bi se kaj na zanjke

▶ zanucati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP

zanucal

ſanuzal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se slabu pomujash, de be se te gnade k' dobremu ſanuzal. Ta ni nobene gnade vezh ureden, katire na nje pomiganje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od ſadnega vinarja rajtengo dati, koku, ali kam se njega ſanuzal. Tebi ima uſſe enu biti, zhe se wogat, ali uwog

▶ zanj zaimek ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zanj

s'ajn

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga boſh. Jeſt ti s' ajn dobra ſtojim — bo ſkorej priſhal ? Nęshka. Koker hitru gnadlivi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	On me je priſhal proſsit , de bi bla per njih s' ajn proſsila. Goſpá. Sakaj pak k' meni ni priſhal? — Al
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Eno podvęso, vaſha Gnada. Jeſt jim oblubim, de imá s' ajn eno poſębno mozh. (ſe ſmęja , Tonzhka od sad pahne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	perpęlal! kaj męnijo, kję je njih Goſpod ? Nęshka. Maram jeſt s' ajn! — povej mi — Matizh. (hitru. ) Inu Nęshka , moja nevęjſta , kaj

▶ za on predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

za jo

sanjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	papotriebi ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bei perpraulana use pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo: inv kader bo te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu

▶ zaostati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaostal
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): Lenarta je kar mraz obšel pri teh besedah, zaostal je nekoliko korakov in djal: „Tu čez se pa že
zaostalo
- saoſtalo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih

zaostane

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v zdravilo da, rado kaj v kervi alj v udah zaostane, kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha

zaostanejo
Občno vzgojeslovje (1887): se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar

zaostati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tudi Poljaki, Koperniku izmed Slovanov pervi rojaki, za drugimi narodi zaostati; hotéli so in so tudi djansko pokazali, kako Slovani svoje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	podlaga, na ktero jim je skrbno dalje zidati, ako nečejo zaostati i izabraziti, da jih kolo časa ne zatare, ktero se

▶ zapaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapali
Valenštajn (1866): prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga

zapalijo

Roza Jelodvorska (1855):	tako, da vsi še v gradu prostora niso imeli. Zvečer zapalijo sred dvoriša velik ogenj, pri kterim so kuhali, pili, jeli
Kemija (1869):	zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo »treskava
Gozdovnik (1898):	še nikdar nismo bili v nevarnosti. « Ko so bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla

zapalili
- zapalile
  Robinson mlajši (1849): ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker

zapaliti

Valenštajn (1866):	krdél Branila kdaj, varovála dežél ? Vojaško državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno igráti — Trobár. Molčite! Kdo
Gozdovnik (1898):	nočjo, sicer ne more ž njima govoriti, ker ne morejo zapaliti ognja. Črnotič, glavar Apačev, naj svojim vojakom zapove, da vračajoča

▶ zapasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapade

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	de je konj smèrkav, in bolezin kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa téče, večidel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Če kdo po draženju ali šuntanju psov v škodo pride, zapade draživec kazni, ktera je v §. 392 kazenskega zakonika postavljena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v oblast dobiti, bodi si kakor kolj pomaga, da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil obsojen begún, in bodi
Gozdovnik (1898):	možje na otoku ne spadajo k vojakom, ki tam na zapade netijo velik ogenj. Sovražni so jim in rdeči sinovi travane

zapadel

ſapadl

Kratkozhasne uganke (1788):	rezhy, koker nigdar poprej, ſapadli, she nòhzhé na take rezhy ſapadl ni, katire so ſhe v' drugeh shprahah na dan, inu
Kratkozhasne uganke (1788):	prishle, koku je tu: de en zhlovek je na tu ſapadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati

zapadli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj
Maria Stuart (1861):	Je štirdeset glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko leto: „Ko bi v kraljestvu
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	katerim po njihovi zunanjosti sicer ni poznati, da bi bili zapadli groznim nasledkom žganjepitja, a je pričakovati vsak hip najhujšega. In

zapadlo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): bi bila tudi počela doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me

▶ zapaziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapazi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja
Roza Jelodvorska (1855):	kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj, in
Valenštajn (1866):	v ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce
Botanika (1875):	lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah
Ferdinand (1884):	oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro

zapazijo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	psa paziti, in kedar se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak varen kraj zapreti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po
Viljem Tell (1862):	Valter Firšt — Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z

zapazil

Valenštajn (1866):	tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa nobenega ni na
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take
Tiun - Lin (1891):	se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi
Tiun - Lin (1891):	svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki

zapazila
- sapasila
  Sveta grofinja Genofefa (1857): ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti
- zapazila
  Ferdinand (1884): nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je trpela ž njim.

zapazili

Fizika (1869):	65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	X. Imenitno vprašanje, nič manj važenj odgovor. Zapazili smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav
Ferdinand (1884):	Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica
Tiun - Lin (1891):	bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri
Tiun - Lin (1891):	vrt. Pred hišo je stala množica Kitajcev. Pa niso naju zapazili, saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva

zapazim
Tiun - Lin (1891): V tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last

zapazimo

Astronomija (1869):	sovsema mirno. To spoznamo po nekih temnih mestih, ktere včasih zapazimo na svetlem površji solnca, to so tako imenovane solnčne pege
Astronomija (1869):	da se iznajdemo v prostorih nebeskih. Vsled tacega opazovanja kmalu zapazimo, da so ti roji zvezd sostavljeni prav po določenem načinu
Zoologija (1875):	in njihova opravila. (Anatomija in fizijologija). Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih veliko razliko, toliko gledé oblike kakor
Zoologija (1875):	Lobanjske oblike. Primerjamo li lobanje različnih ljudij in narodov, kmalu zapazimo dve poglaviti obliki, namreč dolgoglavce ali dolichocephale in kratkoglavce ali
Botanika (1875):	za 11 do 12°C veča od topline vnanjega zraku. Nadalje zapazimo, da se toplina močno poveča tam, kjer je mnogo kalečega
Botanika (1875):	povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum convolvulus); na brazdi a zapazimo veliko množino pelodovih zrnov b, kterih nitasti mešički rijejo skoz
Botanika (1875):	Kakor vsébino stanic zapazimo najpoprej primordijalni mešiček in protoplasmo; obe ste slizavi snovi, ki
Tiun - Lin (1891):	vedno v obližji obali. Nismo jadrili še dobro uro, kar zapazimo čoln, ki je odrinil od kraja, bržkone z namenom, da

zapaziš

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z

zapazita
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem
zapaziti
Fizika (1869): zrak tako popolnoma prozorno telo, da ni mogoče v njem zapaziti, ali je tu ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo

▶ zapečaten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapečatenih
- sapezhatenih
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam

zapečateno

sapezhatenu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	grosna ſila je bla vunder! (piſmu poględa) Sej ni prov sapezhatenu ; poglej, tukej grę vſe narasen. (mo piſmo ſupet nasaj da
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imaſh Nęshki neſti ? S'to jeglizo je blo enu piſmize sapezhatenu, kaj ne? Vidiſh, de vſe vęjm. Jęrza. Sakaj me pak

▶ zapečatiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapečatil
- sapezhatil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta
zapečatili
Oče naš (1885): da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera

▶ zapečerati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

zakleti; kontekst

zapečeram

sapezhieram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ro si ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sovrashnik kna mora gorei diati. Oh moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram

▶ zapeči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapeci

sapezi

Kuharske Bukve (1799):	na pleh, ga sapezi, pomashi obod inu pleh s' putram, vlì notri kuhanje, pezi
Kuharske Bukve (1799):	rakoviga maſla, ribaniga kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe od rajsha. Naredi
Kuharske Bukve (1799):	namashi, kuhanje notri deni, pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj
Kuharske Bukve (1799):	obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj

zapeci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les

zapeče

sapezhe

Kuharske Bukve (1799):	rumena poſtane, ona more popręd oſolena biti. Kader ſe rumeno sapezhe; perlì enmalo goveje shupe, inu ene kolęſza od lemone
Kuharske Bukve (1799):	enmalo zhebula, versi notri, inu puſti, de ſe rumeno sapezhe s'telęzhjim męſam vkup; po tim perlij goveje shupe kar
Kuharske Bukve (1799):	ręzh notri, pokrì, sgoraj inu ſpodaj sherjavzo, de ſe rumeno sapezhe; daj hitro na miso, de vkup nepade. Pa ſe sna
Kuharske Bukve (1799):	pokríj, na pokrov deni sherjavze, puſti, de ſe pozhaſi rumenu sapezhe. 5) Ras-ſekaj en malo mersle telęzhje pezhenke, kapar, inu govejiga
Kuharske Bukve (1799):	platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo sapezhe inu sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali

zapečejo

sapezhejo

Kuharske Bukve (1799):	jih naloshi ua pleh. deni v' pęzh, de ſe rumeno sapezhejo; potle jìh lępo vsdigni s' lopatzo, zhes valar sakrivi; takrat
Kuharske Bukve (1799):	v' koso, pokrij, puſti jih pezhi; obrazhaj, dokler ſe rumeno sapezhejo. Potle perlij goveje shupe, potręſi muſkat orę-

zapeči
- sapezhi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi
zapeklo
- sapeklo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker ſe ni kam vraſti imelo

▶ zapeljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapeljan

sapelan

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Jogar taku delezh v'hudobo perſhu? ja on je perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne ohernije- O kai ſturio! o
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	laſtne vole vyshou. Sam Boshji spomin je, katiri namore sapelan biti, inu nozhe obeniga sapelati, katirimu ſe shihreiſhi, koker pa

zapeljan

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil
Tine in Jerica (1852):	ne bil otrok po te poti v napuh in nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne razvadi, bi

ſapellan

Ta male katechismus (1768):	namorejo dolgu ſhiveti. Na kolkajn viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri: I. Skus noterdajanje, ali shuntanje. II. Skus reslushtanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njim terdobe terpy, ta same nabo od leſtne lubeſne ſapellan. Uſſellej sturè ti nakriſhem moj Syn! karkol tebi leta sovraſhnek

zapeljani

sapelani

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ko ſe bomo naſhim sheliam odpovedali, dalei bomo od navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo sa naſho potrebshno skerbeli
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih volo ta Boshia miſſu

zapeljani

Oče naš (1854):	potem Renata. „Tudi mi smo ga zlo razžalili, od kače zapeljani. Odpustil nam je in njegov Sin nas je odrešil. “ „Jezus
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pojdi z menoj, hladni jutranji zrak ti bo dobro storil. ” Zapeljani mladeneč je ubogal; pa komaj sta prišla na forum, ko

▶ zapeljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapeljal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se je z motjenjem vere očitno pohujšanje dalo, ali kdo zapeljal, ali če je z započetjem bila občna nevarnost združena, naj
Valenštajn (1866):	Ilo. Zapeljal tud je Polkovnike, da so pobegnoli Sinoči. Trčka Čuj! Ilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ne zamerite mi, da sem tako nepremišljeno govoril in vas zapeljal do nekih besed, ktere vas utegnejo v veliko nevarnost pripraviti

zapeljala

Stric Tomaž (1853):	in posebnih opravil, ako bi te ne bila tvoja terma zapeljala. Včasih bi ga bil še lahko tudi kako mervico zvernil
Maria Stuart (1861):	dostojnostjo. ) V mladosti pala sem v človeške zmote, Oblast me zapeljala je, skrivala Pod temnim plaščem nisem svôga pada, S hinavščino
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se bal, da bi te ne bila tvoja mlada kri zapeljala v kako le prederzno djanje, ktero bi bilo omadeževalo tvojo

ſapellalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash

zapeljali

sapelali

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Bedijo ponozhi ti nazhiſti, inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de bi mi enkret vezh naſho duſho, katiraje tvoja podoba

sapeljali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhí delali, de bi, ko bi bilo mogozhe, tudi isvoljene sapeljali. “ „Kedar boſte Jerusalem vídili s' vojſkami obdano, védite, de je
Genovefa (1841):	dali od hudiga posheljêna sapeljati 5 ali ſte tudi nedolshnoſt sapeljali? Kaj? Pokashite mi ſvôje roké, zhe ſe jih ne dershé

zapeljali
Sveti večer (1866): je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega

zapeljalo

Oče naš (1854):	da je moje sovražtvo do Naceta mojega sina k temu zapeljalo. Pa Bog je razsodil in pravično kaznoval. Tisti konj, ki
Viljem Tell (1862):	umoril ga njegov Bratranec je, vojvoda Ivan Švábski. Melhtal. Kaj zapeljalo ga je h kraljemoru?

zapeljati

sapelat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá. Al je mogozhe , Nęshka? Sapęlat te je otel ? Nęshka. Sapęlat raven ne; ſo me le otli kupit. Goſpá. Inu ta
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	niſim nizh satajila, vaſha Gnada. Goſpá. Al je mogozhe , Nęshka? Sapęlat te je otel ? Nęshka. Sapęlat raven ne; ſo me le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	shęnſkih rok tépen ! Nęshka. Sakaj ſi pak gnadlivo Goſpó otel sapelat, perlisneniz ? — Skorej bi ſe ti bla jeſt vdala — to ſe

sapelati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu proſſimo, zhes damo. Naſhe shelie, inu porſhne nas snajo sapelati, v' shkodo, inu pogubo spravit, nikar pa ta vola Boshja
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas naſhu meſsu v greh napeluje, kader nas ta ſveit sapelati ozhe, kader nas tu hudu nagneine na hudu opomina, kader
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	spomin je, katiri namore sapelan biti, inu nozhe obeniga sapelati, katirimu ſe shihreiſhi, koker pa ſami ſebi, zhes damo. Saturei

sapeljati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva
Genovefa (1841):	v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel

zapeljati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	veri zaničevanje skazuje; 3. kdor kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	jako zanimlje, tim bolje, ker sem uže sam dal se zapeljati v njih gnjezdo. Nemec. To je famozno! Podoba kaže, da

zapelje

sapelje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino je ne bo. “ „Varujte ſe, de vaſ kdo ne sapélje! Veliko jih bo, ki bodo s' mojim imenam ſlepili ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po leti veliko glav shivine na paſhi dershite, vaſ to sapelje, de hozhete zhes simo ravno toliko glav prerediti : tode kako

zapelje

Ferdinand (1884):	in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló
Občno vzgojeslovje (1887):	Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima

▶ zapeljevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zapeljevalec
- sapelavz
  Branja, inu evangeliumi (1777): inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej, kader je on bil ſhiv, je djal: Jeſt

▶ zapeljevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapeljevanjem

sapeluvanjam

Abecedika ali Plateltof (1789):	eno ſrezhno nuzh, obvari mene pred greham, inu pred uſſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze
Abecedika ali Plateltof (1789):	eno ſerzhno nuzh, obvari mene pred greham, inu pred vſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze

▶ zapeljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapeljevat
- zapeljavat
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano

▶ zapeljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapeljiva

sapeliva

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	golufija, obena kriviza, obena lash, obena naſramna, obena opravliva, obena sapeliva beſeda, inu obena kletviza snaiti. Tiſta nadoshna kry, katira s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	hzhyra je blagu skupſpravlalu : ti ſi pak zhes uſſe preſegla. Sapeliva je lubesnivoſt, inu nezhemerna je lepota; Shena, katira ſe Goſpuda

zapeljivi

sapeljivi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo ljudí ſpravil,“ ſo djali, „po vſi desheli tróſi ſvoj sapeljivi uk is Galilejſkiga do lèſem, do Jerusalema! “ Ko je Pilat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	germovje na vertu. Ljubi otrozi! ſ' ſlehernim greham je taka. Sapeljivi hudobneshi naſ motijo, ali pa naſ naſhe notranje hudo nagnjenje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nozhe biti kriv. Na to Bog ſodbo ſklene, ino rèzhe sapeljivi kazhi: „Ker ſi to ſtorila, bodi prekleta med vſi-

zapeljivi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj

zapeljivim
- sapeljivim
  Genovefa (1841): ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne

▶ zapeljivec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapeljivcu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si

zapeljivec

sapeliviz

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	is graſhine pobrati; de ſi ti en neſramni goluf, en sapeliviz ; de bom jeſt letó nedolshnoſt is tvojih parklov ręſhil, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpa — Shternf. Ja, jeſt ſim, vidiſh Srota , inu ta tvoj sapeliviz je moj oblubleni Shęnèn: Miz. (Se vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe

▶ zapeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapel

sapejl

Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu on je vonkej pred dvoriſhe ſhov, inu peteln je sapejl. Ti vikſhi Farji pak , inu Starejſhi, inu uſſa druſhba ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebi povęm, nezoj v' leti nozhi predn bo petelen dvakrat sapejl, boſh ti mene trikrat satajil. Petrus pak je ſhe vezh
Branja, inu evangeliumi (1777):	reſnizhnu jeſt tebi povęm Peter! petelen nabo nezoj poprej sapejl, predn ti mene trikrat satajiſh. Inu kader ſo bli to

sapel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jas ne! ſhe ne posnam ga! “ Ino petèlin je vpervizh sapel. Tode Peter veſ plàſhen tega ni zhutil. Kmal po tem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil to isrekel, ino Jesuſa vtretjizh satajil, je petèlin vdrugizh sapel. V' tiſtim trinku zhaſa perpéljejo vojaki Jesuſa k' ſmerti obſojeniga
Genovefa (1841):	zvetlize, ki jih je délala, kanila. Kadar je maſhni svônzhek sapél, je hitéla v grajſko kapélizo in pràv ſerzhno je sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem

sapeu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiro je on h' nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebi povem, sdei v' leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu

zapel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic

zapela
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): z njim, ino mu reče : „Čez tri dni, ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa
zapele
- sapele
  Genovefa (1841): Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo

zapeli

sapejli
Sacrum promptuarium (1695): ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum

sapeli

Genovefa (1841):	ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem ſo ſe ſhe ohilniſhi solsé vlile. Ljudſtvo je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vi ! — isgovoril, ſo uzhenzhki vſi naglo vſtali in ſerzhno prijetno sapeli naſledne rasdelke zeſarſke peſmi v kranjſkim jesiku, po v vſim

zapeli

Blagomir puščavnik (1853):	spomnim neke pesmice, ki so jo moj pobožni oče včasi zapeli, namreč: Taisti, ki zvezdam odločil je pot, Je velik, mogočen
Blagomir puščavnik (1853):	reče čuvaj, ”ako bi bili še en sam stavek pesmice zapeli, vaše življenje bi bilo šlo rakom žvižgat. Gotovo bi ne
Oče naš (1854):	vaših sovražnikov? Bog vam poverni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapéli k maši. Oberst je zdaj povedal patru Roderiku, da prosi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko pesem” in glasni „živijo” so doneli svobodoljubnemu ministru na
Oče naš (1885):	vaših sovražnikov? Bog Vam povrni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapeli k maši. Polkovnik je zdaj povedal očetu Roderiku, da prosi

zapoj

sapoj

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne marej , ſe ſi moj. Goſpá. Le sapoj ſhe , le sapoj. Tonz. Kar kuje, kar tôzhe , Preneſt' ni mogozhe , Pre ſilnu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	glave. Nęshka. Nizh ne marej , ſe ſi moj. Goſpá. Le sapoj ſhe , le sapoj. Tonz. Kar kuje, kar tôzhe , Preneſt' ni

zapoje

sapoje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom.

zapoje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po
Ferdinand (1884):	Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga

zapojejo

Divica Orleanska (1848):	koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje
Divica Orleanska (1848):	(Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka

zapojo
Gozdovnik (1898): veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih

zapojmo

sapojmo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſramujeſh, koker en kmęteſhka Nevęjſta ? (Godzi sagodejo. ) Matizhek poje. Sdej sapojmo , sdej vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bodi, jeſt bom tvoja , Le oſtani , le oſtani! Vſi. Sdej sapojmo, sdej vukajmo! Moshję. (Eden drugmo Shenę. (Ena drugi ogen dajmo

zapojmo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	K Sanktusu. 1. Povzdignimo, kristjani, Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo skúpej zbrani: Svet, svet na vekomaj! V nebesih in na
Sveti večer (1866):	odkrije podobo Jezusovega rojstva, ter se ozré proti nebu rekoč: „Zapojmo angeljsko pesem: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki

zapojte

sapojte

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Gnada, bo. Prut tim drugim. Ve deklizhi, Vi ſantizhi, Le sapojte sa mànó! Vſi. Zhaſt, in' hvala &c. &c. Dvę deklizhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	c. &c. Dve dekli- zhi. Ve deklizhi, Vi ſantizhi, Le sapojte, le sa njó.

zapojte
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo

▶ zapiknjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda)

pribit, zajamčen; Teodor Domej, e-korespondenca

zapiknjeno

sapiknjano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svo velko barte ferihtuali inu tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je saplentano! je skushano svo velko barti. TA 66. KAPITL. Sapiknjano an skushan mitel. Usemi jasenouje al per je odjasenovja noi

▶ zapirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapira

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni
Viljem Tell (1862):	pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na
Fizika (1869):	144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega, da

zapirajo
- zaperajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v
- zapirajo
  Zoologija (1875): Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in
zapirala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali
zapirata
- zapirate
  Zoologija (1875): zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni zobci in
zapirati
Maria Stuart (1861): praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni

▶ zapisan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapisan

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan. ”
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Še važnejši,“ pristavijo mati, „je pa nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko

zapisana
- sapiſana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna
zapisane
- sapiſsane
  Sacrum promptuarium (1695): enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka
- ſapiſſane
  Ta male katechismus (1768): je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti pervi le
zapisanega
- zapisaniga
  Zlata Vas (1848): ni, koliko de je dolžán bil, in ni imel nič zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli še le popraševati. Nekteri že tri

zapisani

sapiſani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prebivavzov moram rezhi — ſadaj vézhdél vſi v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani. Ako ſo ravno vſe bratovſhnje ſ. Florjana koriſtne , pa vender
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	palize obvaroval. Ştopite tadaj vſi hiſhni goſpodarji, kteri ſhe niſte sapiſani, v bratovſhnjo ſ. Florjana! K. Loker. De bodete pa ſposnali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in goſpoſka s ozhitnim klizanjem, de imajo kmétje v bratovſhnjo sapiſani ob ſvojim zhaſu plazhevati; de bi ne posabili, kar ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpodarji, ki ſo pogoreli, pa v kako bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani bili, ſvoje pohiſhtva veliko bolj varne, velike in proſtorne sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí bratovſhnji sapiſani, hititi k nji perſtopiti. Şliſhali ſte she vezhkrat, kako koriſtna

sapiſſani

Branja, inu evangeliumi (1777):	dellov na prizho ſvojeh Jogrov, katiri niſſo v' teh bukvah sapiſſani. Leti pak ſo sapiſſani, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jogrov, katiri niſſo v' teh bukvah sapiſſani. Leti pak ſo sapiſſani, de

zapisani

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	uni reči išejo, se berž in lahko najdejo, ker očividno zapisani stojé. — Vsak zapisnik se zaznamva od zunaj s številko, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	prostovoljni učijo, so vredni kot dobrotniki domovine v zlate bukve zapisani biti! Ljudoljub. Iz Ljubljane. Kakor smo mi z veseljem brali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je treba razhodke, kateri so v blagajniški knjigi pod »credit« zapisani, prejemniku v dolg zapisati, torej jih v njegov račun v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nego iz dnevnika. Dohodki so v blagajniški knjigi pod »debet« zapisani; a ker se morajo plačevalcu na korist zapisati, treba jih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računa, kakor so v dnevniku pod »debet« ali pod »credit« zapisani. Iz blagajniške knjige pa se prepišejo v dotične račune glavne

zapisanih
- sapiſanih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in
- zapisanih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in

zapisano

sapiſano
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ mu pa odgovorí: „Sapiſano je: Zhlovek ne shiví le od

sapiſanu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3. Qui amat periculum, in illo peribit. Katiri to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe ony, koker ima sapiſanu ſveti Lucas cap. 23. inu ſveti Matthæus cap. 27. Percutientes

sapiſsanu

Sacrum promptuarium (1695):	lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu
Sacrum promptuarium (1695):	ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje

sapiſſanu
Sacrum promptuarium (1695): conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ

zapisano

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa vender vé povedati kaj, kar je na kaki strani zapisano (kadar namreč bukve v roke vzame in jih nekoliko prebira
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je
Zlata Vas (1848):	donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	šel nek vojak z zastavo pred njim, na kteri je zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana
Viljem Tell (1862):	Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik

ſapisanu

Ta male katechismus (1768):	Zirquv virje, inu spoſna, nej bo potéem v' S. pismu ſapisanu, ali pak ne. Jogr. dijan. 12
Ta male katechismus (1768):	nam skus svojo Zirkuv naprej postavel viruvati, nej bo poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12. Katire je ta prave ſapopadek te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ranke imeè Bratovskemu Paterju noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve ſa

▶ zapisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapisal

sapiſal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Bog mnogoter dober nauk nam k’ pridu na posemeljſke rezhi sapiſal, ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro

sapiſsal

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mizka, ti tudi né — Glash. Tok bom jeſt obęh imęna sapiſsal, — vi dva bota krishe sraven naredila — Anshe inu Mizka kriſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę nar ſkerbnęjſhi matere podál, inu v' ſhtivilu tvojih ęrbov sapiſsal, on vaſs je kakor serklu ſvojga ozhęſsa lubil, inu varuval

zapisal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa
Zlata Vas (1848):	Planinec je mléko zmeril in je pod vsaciga imé zapisal, koliko de je prinesel. Tudi je znal vsak za‑se
Zlata Vas (1848):	Vse to je Ožbè od vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní

zapisala

Tine in Jerica (1852):	pomočkov? Kar je Jerica pri Marii slišala, si je marsikaj zapisala, de bi ne pozabila. Med drugimi rečmi si je zaznamvala
Maria Stuart (1861):	je težko — pripravljala Se mnogo let, premišljevala sem, Vse zvesto zapisala si v spomin, Kakó bi omečila ji sercé! In zdaj
Maria Stuart (1861):	da besede vaše so, Ki sta iz vaših ust jih zapisala. Marija.

zapisali

sapiſali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe

zapisali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mogoče, da bi se vsi pomenki od besede do besede zapisali, pa tega tudi treba ni, ker se mende v vsih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	abecedno urejen imenik vseh onih oseb, katerim so se računi zapisali in k vsakemu imenu se dostavi število folija, na katerem

zapisati

sapiſati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſak naj gre v' meſto ſvoje rodovine, de ſe da sapiſati. “ Joshef ino Marija ſta bila rodú kralja Davida. Toraj morata
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali zimpermane ſeboj perpeljati, de ſhkodo ſhazajo in v protokol sapiſati dajo. VI. Kako ſe pogorelſka ſhkoda obſhaza? 40. Kadar ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſati in nekterim krive miſli od teh bratovſhinj odvseti ker miſlijo

zapisati

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan. ”
Zlata Vas (1848):	koliko de je prinesel. Tudi je znal vsak za‑se zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer
Zlata Vas (1850):	kervjo podpišem, se mu hočem z dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare, sicer bi ne storil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v ta imenik treba precej, ko se je pismo prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. §

zapiše

sapiſhe
Sacrum promptuarium (1695): Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu

zapiše

Zlata Vas (1848):	pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše svoje imé in dar , ki ga bo v ta namén
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno

zapišejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slame mlati, — ali važniši mnenja naj se vunder ob kratkim zapišejo, ker je govorniku, naj že njegova misel obveljá ali ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	prijatle mile naše slovenščine in naroda našega, da se obilno zapišejo v to občekoristno narodno družtvo. Oglasiti se pa in plačati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ga je menda res luna trkala! — Naj si še to zapišejo „Novice” v svoje liste, da že dolgo dolgo nismo imeli
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa v onega, ki je s »credit« zaznamenovan. Najprej se zapišejo v dnevnik terjatve in dolgovi, navedeni v inventuri. V pojasnilo

zapišem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko

zapišemo
Aritmetika za učiteljišča (1885): z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp
zapišeš
Aritmetika za učiteljišča (1885): ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov

zapiši

sapiſhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter hitru doli ſedi , inu sapiſhi: petdeſſet. Potler je on k'temu drugemu djav: ti pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu k' temu je on rekuv: uſemi tvoje piſmu , ter sapiſhi oſemdeſſet. Inu ta Goſpud je hvalluv tega krivizhniga hiſhnika, de

zapiši
Aritmetika za učiteljišča (1885): koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa

zapišite

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi
Revček Andrejček (1891):	Franica. Jaz imam rajši kaj pisanega, kakor pa kaj priseženega. Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu
Revček Andrejček (1891):	Franica. O moj Bog, kako je to lepo! Prosim, gospod, zapišite še, da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se že

▶ zapisek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapiskom

zapiskam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše svoje imé in dar , ki

▶ zapisovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zapisovalca
- zapisovavca
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v

▶ zapisovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapisovanje
- zapisavanje
  Aritmetika za učiteljišča (1885): sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se je res vse prav

▶ zapisovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapisoval

sapiſoval

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takih neumnih rezhi vezh, je Tone vſe v ſvoje bukve sapiſoval, ktere bukve je bahovno moſbnjo imenoval. Kadar mu je dolgzhaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zéle bukve s njim napolnili. Nar rajſhi ſi je pa sapiſoval rezhí, ki kmelijſtvo in rokodélſtvo tizhejo in nar vezh ſi

zapisovati

zapisavati

Aritmetika za učiteljišča (1885):	poveča. Da bode môči poslovne dogodke v posamične knjige prav zapisavati, treba pred vsem natanko razločevati, kdo je dolžnik, kdo upnik
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dogodke, ki se tičejo njih trgovskega imenja in njegovih izprememb, zapisavati v knjige, v to odločen, in to zaradi tega, da

zapisuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa prišla
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi

zapisujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik

zapisujemo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo

▶ zapiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapijete
- sapyete
  Sacrum promptuarium (1695): oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis
zapila
- sapyla
  Sacrum promptuarium (1695): una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je
zapili
Zlata Vas (1848): navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali.

▶ zaplentan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda)

zaklet; Pleteršnik

zaplentano

saplentano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ORDINIBUS SIT SEMPITERNUM Amen. TA 65. KAPITL. Andrugi Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shenjo pokropi inu teſto perſt dei zhier je pozoprano al saplentano mora geniati usa zopernja noi saplentuenje mora gorei jeti alta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza zhier je saplentano! je skushano svo velko barti. TA 66. KAPITL. Sapiknjano an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an shtuk sa use zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku mora gorei jeti.

▶ zaplentovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

zakletev; Pleteršnik

zaplentovanje

saplentuenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	70. KAPITL. Spet an shtuk sa use zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku mora gorei jeti.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhier je pozoprano al saplentano mora geniati usa zopernja noi saplentuenje mora gorei jeti alta kai sani resnizhni shtuki so utatnh

▶ zaplesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaplesti
- sapleſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in
zaplete
- saplete
  Sacrum promptuarium (1695): s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun; gleda okuli ſebe, de bi kateri

▶ zapljivek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

črviček, glista; izvirnik

zapljivke

zaplivke

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začne hirati, slabo raste in se redi. Torej je treba zaplivke, narprej ko je mogoče, takole odpraviti. Vsaka bula ima svojo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nji napravljati, ker muhe ne morejo do rane, da bi zaplivke vlegale. Ako ena goved drugi z rogom trebuh razpara, da

zapljivki

zaplivki

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vzdigujejo kožo, in toliko večje so tudi bule, v kterih zaplivki tičijo. Ako ima živina mnogo takih bul, začne hirati, slabo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz jajčkov, ktere so muhe v kožo nanesle. Kolikor večji zaplivki postajajo, toliko višeje vzdigujejo kožo, in toliko večje so tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov, ktere so muhe v kožo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je pa rana z mazilom že obvezana, se ne morejo zaplivki v nji napravljati, ker muhe ne morejo do rane, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	more izcejati. Pri živini, ktera na pašo hodi, se včasi zaplivki v rano vgnjezdijo. Lete moraš iztrebiti, preden rano z mazilom

zapljivkov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako živinče nima preveč teh zapljivkov, znamnja bolezni ne postajajo hujše in živinče se samo od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ozdravi, ker sčasoma vse zapljivke izkiha; ako je pa mnogo zapljivkov v glavi, se tudi znamnja bolezni množijo in hujšajo. Živinče

▶ zapljuvan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zapljuvan
- sapluvan
  Branja, inu evangeliumi (1777): on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili

zapljuvanega

sapluvaniga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſmo ga vidili pred Kajphasam inu pred Herodesham saſramuvaniga, saſhpotuvaniga, sapluvaniga, s'peſtmy, inu shlaſernizami v' lize tolzheniga, s'eno beſsędo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	my naſhiga Odreſhenika pred ſodnimi ſtoli deshęlſkih oblaſtnikov saględali, saſramuvaniga, sapluvaniga, inu od shlakov nevſmilenu ràstepeniga.

▶ zaploditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaplodijo

zaplode

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem
Zoologija (1875):	čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali

zaplodila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je tudi v naše kraje nismo dobili iz Laškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj

zaplodile

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril, ker je znano, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja

zaplodili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki

▶ zapoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapodi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	so obeti, Če srečo Bog derží nazaj. Nebeški Oče ! Ti zapodi Oblak nesreče v daljno tmó, Prijazno solnce sreče vodi Sušit
Blagomir puščavnik (1853):	vitezu Miroslavu dosti zdelo. Te spravi svoje ljudji skup, in zapodi divje roparje dalječ čez mejo. Nekaj časa je pred temi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	priskače razdivjan bik, bučo sklone k tlam in se perhaje zapodí prot mladenču; pa na enkrat obstoji, kakor bi bil z
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	verjame, ga ostro kaznuje in naposled še celó od hiše zapodí.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ki je ostal pri njem, begunu nasproti. Do skrajnega prignan zapodi se Tone nad hlapca in ga v svoji obupnosti, ki

zapodijo
- zapode
  Ferdinand (1884): se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj

zapodil

Kelmorajn (1864):	ki je tlako, roboto, kazen, veršnik, lokno, desetino, koplevnik itd. zapodil, namesto teh pa vendar ne manj štiber prinesel, rekel je
Nemški valpet (1867):	ga nisem mogel nikdar dobiti, da bi ga bil malo zapodil. Neko nedeljo popoldne sem ga našel v krčmi pri sosedu
Razne dela (1870):	ni bilo po godi, Zasramoval ga je on, serdito psovaje zapodil. Žalostno čuje možak, se vpoti, pa Fojbos Apolon Sliši prosečiga
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	ali dolgo ni trajalo, da jih je prevaril in se zapodil méd-nje in planili so zopet vsi ob jednem v vodo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ga ni vsak otrok izpulil, kadar sem je v deblo zapodil, a sem še zmerom molil in mislil, da mi o
Gostačeva hči (1891):	ki je bil najbolj trezen. — »Kaj drugega? Proč ga bo zapodil; zakaj pa je tak norec, da vse verjame! « odgovori mu
Roman starega samca (1895):	bi ga strmeči svet slavil in kadil njegovemu imenu. A zapodil je kakor nadležnega psa sramežljivega gosposkega prosjaka, ki je trkal
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	vodni mitničarski urad prvo pot kaznoval, v drugič ga pa zapodil iz fakinske družbe. Plačilo za njih delo je bilo natanko
Zadnji gospod Kamenski (1898):	bežali so Turki kar po strugi. Hrabri Jakop se je zapodil v nizko strugo za njimi. Toda nesreča je hotela, da

zapodili

Blagomir puščavnik (1853):	OGNIŠČI. „Bog je našo molitev vslišal, reče vitez, sovražnika smo zapodili, gotovo ne bo več želel, nas tako precej nadlegovati. ” Potem
Najdenček (1860):	in njeni nasledniki so pséta kot nepotrebno stvar iz grada zapodili. — Ko sim šel iz pokopališa, je šel Mignon z mano
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	le izmed druščine, ampak tudi iz Rima ste me pregnali; zapodili ste me po svetu, da bodem ko ptujec okoli taval
Zoologija (1875):	da so ga otroci s krikom in palicami v beg zapodili. Ves drugačen je pa volk, kedar lakota pritiska, takrat se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	dolgem terpljenji zopet zadovoljno živela. Mladega vertnarja so že davno zapodili, ker se je bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost

▶ zapopadek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapopadek

sapopadek
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro

zapopadek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih kazalo ali zapopadek vsih rečí, ktere so bile v pervimu in drugimu tečaju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih kazalo ali zapopadek vsih rečí, ktere so bile v pervimu in drugimu tečaju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	današnjem listu smo na strani 4. podali svojim bravcom kratek zapopadek o nji; z natisom cele postave bomo začeli morebiti v
Ferdinand (1884):	šop listov. Grof hitro pregleda napise; kajti je znal večinoma zapopadek vže iz napisov. Pri nekaterih se je tako razsrdil, da

zapopadik
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti obstojí

ſapopadek

Ta male katechismus (1768):	poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12. Katire je ta prave ſapopadek te Vire, ali uſſeh shtukov, katiri se morejo viruvati? Je
Ta male katechismus (1768):	tu ſadnu je nashe dushe, inu teleſſa ſhivesh. Tu je ſapopadek teh shtireh perveh proshná. Kaj je pak teh drugeh proshnâ
Ta male katechismus (1768):	odpustekov, katire je Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske duſhelle Pomozhnikov. Mohor
Ta male katechismus (1768):	teh shtireh perveh proshná. Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli
Ta male katechismus (1768):	njegovu blagu amtizhe. Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega bliſhnega ſen ſapopadek? Leta: Kar notshesh, de be se te, bi ſgodilu, tu
Ta male katechismus (1768):	perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V' zhim obstojy ta ſapopadek teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	usakebart posebej is Rimske Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne Bratovshne S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	LISTROM Ali ſapopadek teh Bukuvz, inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je

zapopadka

sapopadka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi

zapopadka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	za resnico, pravico, krepost navdušuje. Kar se tiče pesmi ljubovnega zapopadka, to so neke vmes, kterih besedna obleka je po nesreči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	da izraz in njih obleka nista srečna. Med pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost, kakor je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	pesmi peti iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno

zapopadkov

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili

▶ zapopaden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapopaden
Kmetijske in rokodelske novice (1848): menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi ga
zapopadeni
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za

zapopadeno

sapopadano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	molitve inu shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad vso shkodo varvati

▶ zapopasti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumeti, dojeti; SSKJ

zapopade

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	davno zaveržena biti, in to toliko bolj, ker se lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo

zapopadejo

sapopadejo

Pozhétki gramatike (1811):	de svémo, zhe sapopádejo te navuke. Sa svéditi, ako mladenzhi sapopadejo to malo gramatiko, je narbolſhi vséti ene ſranzoske bukve in
Pozhétki gramatike (1811):	en neſklad. Skuſhnnja in vada. sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te navuke. Sa svéditi, ako mladenzhi sapopadejo to malo gramatiko

zapopadel

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iztréb, ker zlasti v tistim imenitnim delu živinozdravništva, ki bo zapopadel poduk: kako o porodih živine pomagati, bomo potrebovali po slovenski
Najdenček (1860):	rad sim mu ga dal. — Mignonov žalostni stan sim lahko zapopadel. Tudi gospa, njegova žlahtna gospodinja, je umerla in njeni nasledniki

zapopadem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in jih na to vižo pokončati. Pod potrebno steljo pa zapopadem jez toliko stelje, da živinske ognjuske (gnoj in scavnico) va-se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne sprevidim — torej čudovite resnice od odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši učeniki bi vas morali

zapopadi
- sapopadi
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi

zapopasti

sapopaſti

Branja, inu evangeliumi (1777):	sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi

zapopasti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sedaj 1 gold. in 6 krajc. veljá, kar je lahko zapopasti iz tega, da od tistiga časa, kar je železnica iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	očitne, da jih vsak lahko z roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da

ſapopaſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku

▶ zapopasti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zajemati, vključevati; Pleteršnik

zapopade

sapopade
Sacrum promptuarium (1695): vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga

ſapopade

Ta male katechismus (1768):	Kristiane, katiri so, so bli, inu kadej bodo, v' sebi ſapopade. Zhetertezh, inu naposled: De v' ti Zirkvi je ena gmajna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'porednemu ushezhnoſt zhute, kar en velik strah v'sebi ſapopade. Taiſte ima enu preprizhanje prave obstanovitnoſte, katire se napuſty ne

zapopadejo

ſapopadejo

Ta male katechismus (1768):	Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli ſhelleti odresheni biti, kakershni
Ta male katechismus (1768):	ter bres navoshlivoste, klubuvanja, ali poſhellenja per myru ſhiveti. Kaj ſapopadejo boſhje ſapovde v' sebi? Tu: de se ima Buh, inu

▶ zapored prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapored

sapored
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa
saporedi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): hoſto gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti

zapored

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	najstarje drevje stoji, ter ga z ostrim in umnim očesom zapored ogleduje. Zdaj zagleda pripravno drevo. Urno se zaleti, in se
Marjetica (1877):	tudi o tem. Toraj se jej je sanjalo zadnje dni zapored, da se jej je razbilo ženitvovanje. In več potov je
Marjetica (1877):	mora biti tako ali ka-li. " Tri večera ga ni potem zapored v fantovski družbi na vasi ali pri žganju v krčmi
Marjetica (1877):	tem pogledu in Srakar jo mora opominjati kaka dva pota zapored, naj urno hodi, da se mudi. A odslej je kakor
Marjetica (1877):	moliva; ali ne čuješ? cerkovnik v vasi "klebeštra" in pozvanja zapored z vsemi zvonovi hudi uri, in oče župan streljajo v
Luteranci (1883):	prej obirali svojega voditelja in mojstra, pretresel je vendar vse zapored njegov prihod tako močno; da so vstali . kakor na povelje
Zvezdana (1883):	nekdo drug korakal isti večer po gozdnej poti proti Pasjaku. Zapored je postal, dlan na čelo položil, v nebo pogledal, obraz
Postillion d'amour (1887):	ob vodi za njim, nameri z revolverjem in strelí šestkrat zapóred. Vesláči se stisnejo k tlom, krogle pa frčé po zraku
Gospa s pristave (1894):	ker so mu pomagali nekateri domači furlanski plemiči, zmagoval je zapored v vseh bitkah in naposled pripravil patrijarha, da se mu

ſapored

Kratkozhasne uganke (1788):	na bradi, ali na roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny ſapored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize
Kratkozhasne uganke (1788):	ſaſtopesh, tok uſami en ſlat ſa tem drugem, ter njeh ſapored ob robu per kraju doli, notri v' glash spushaj; tedej
Kratkozhasne uganke (1788):	de se tega drugega nadatika. V' lete lukne poſtavi jajza ſapored (ne na ta okrogle, ampak na ta shpizaſte konz toku
Kratkozhasne uganke (1788):	si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh 21. qvart ſapored v' 3. kupzheke toku, de na usak kupzhek 7, qvart

▶ zaporedoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaporedoma

poredoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857

saporedama

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potam sazbni tu rotenje katiere bo sdei shribano 3 barti saporedama? Jas N. N. tabe sarothim O Duh da menei ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ri 3 barti Saporedama taku prida ta Sveta Koroni: upervei alpa udrujei alpa utrezhiei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an Kral tah judov? inu potam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako naſtopi deſetéro ſtiſk saporedama, ena hujſhi ko druga. Kralj pa oſtáne le ſhe terdovraten
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe niſo popkov pognali, ino jih na ſvojo gredo lepo saporedama rasſadi, kakor je mater druge selenjave ſaditi vidila. Semlja je
Genovefa (1841):	je djala in vſim je ſhe roko podala in vſi saporédama ſo ji mogli to v roko obljubiti. Sakonze in ſtarſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svédeni vertnarji povejo. De pa kmetam kaj od té rezhi saporedama na snanje damo, bomo ſhkodljive goſenze tukaj po vèrſti imenovali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sernje sa prihodno ſetev. Zhe boſh 3 ali 4 leta saporedama takó ravnal, si boſh takó shlahtniga shita pridelal, de ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	2 zhevlja ſhiroke, 6 dolge, ter dvoje, de ſe lahko saporedama pozhedijo , ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po

zaporedama

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te

zaporedoma

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz krave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba
Valenštajn (1866):	po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop
Mineralogija in geognozija (1871):	Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih
Ferdinand (1884):	pa, ki so stegali svoje roke proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Iz druge jednačbe izvira tudi: Kadar je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto
Gozdovnik (1898):	se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj

za poredoma(združena oblika)
Botanika (1875): le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še

▶ za potreba predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

za potrebo
- sapotriebo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili

▶ zapoved samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapoved

sapovd
Branja, inu evangeliumi (1777): kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker

sapoved

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	odgovóril, inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„To je moja sapoved, de ſe ljubíte med ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil

sapuvid

Biblia (1584):	odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta
Biblia (1584):	ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je

zapoved

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane
Občno vzgojeslovje (1887):	načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni

ſapovd

Ta male katechismus (1768):	perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe, inu ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje, Bogovanje, pobaranje skrivneh rezhy
Ta male katechismus (1768):	20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe
Ta male katechismus (1768):	uſſe sluſhbe, inu zhasty ſuper Boga; nasproti pak otshe ta ſapovd, de Be imelli na enega samega Boga, koker to narvezhe
Ta male katechismus (1768):	Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe jeſizhne
Ta male katechismus (1768):	enu kmetushku teshku oppravilu pred se uſeti, bo skus to ſapovd zol prepovedanu. Kaj nam ta zheterta naloſhy: Ti imash Ozheta
Ta male katechismus (1768):	Niso pak obraſki Kristusovi, inu teh boſhjeh svetnikov zhes to ſapovd? Kajshe: ſakaj v' ti ſapovdi: ti se nimash kako podobo

zapovedi

sapovde

Branja, inu evangeliumi (1777):	hodite, de boſte zheſs dalej obilneſhe. Sakaj vi vęſte, kakerſhne sapovde ſim vam jeſt dav ſkus Goſpuda JEsuſa. Sakaj tu je
Abecedika ali Plateltof (1789):	ne dekle, ne shivine, ne uſsega, kar je njegovega. Dve Sapovde Chriſtianske Lubesni. Ta perva je: Kar notſhesh, de be ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	ne dekle, ne shivine, ne vſsiga, kar je njegoviga. Dvę Sapovde Kriſtianſke Lubesni. Ta perva je: Kar nozheſh , de bi ſe

sapovdi

Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre
Branja, inu evangeliumi (1777):	ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem

sapovedi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi

sapuvidi

Biblia (1584):	ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je
Sacrum promptuarium (1695):	implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S.

zapovdi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo

zapoved
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus

zapovedi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je

ſapoud

Ta male katechismus (1768):	ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn? Lubeſn je ena od Boga zhloveku noterulita
Ta male katechismus (1768):	vezhe ſapoud. Ta druga pak je ti podobna: Ti imash tvojega bliſhnega
Ta male katechismus (1768):	ſavol sam sebe, ta bliſhne pak ſavol Boga lube. Kolkajn ſapoud je od lubeſne? Susebnu so dve: Ti imash Boga tvojega

ſapovd

Ta male katechismus (1768):	Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet zhastiteh. Od boſhjeh, inu Zirkovneh ſapovd? Kedu je boſhje ſapovde dal? Sam Buh.
Ta male katechismus (1768):	tu so postava, inu Preroki. So pak ſraven teh boſhjeh ſapovd she katire druge ſapovde? So, inu szer takershne, katire se
Ta male katechismus (1768):	otrozi uſſe taiste poshlushati, inu njenu povellu wugat. Kolkajn je ſapovd S. Katholshke Kristianske Zirkve? Posehnu pet: I. Ti imash te
Ta male katechismus (1768):	obderſhán, inu pohválen sturjen; ſatorej se tudi skus derſhanje teh ſapovd na eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh ludy, koker strah boſhje. Skorej bosh ti od boſhjeh ſapovd od-

ſapovde

Ta male katechismus (1768):	sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko
Ta male katechismus (1768):	Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti pervi

ſapovdi

Ta male katechismus (1768):	teh boſhjeh svetnikov zhes to ſapovd? Kajshe: ſakaj v' ti ſapovdi: ti se nimash kako podobo isreſati, hb ſdajzi ſraven postavlenu
Ta male katechismus (1768):	Kaj je Post? Je ob goripostavleneh dneh po navadi, inu ſapovdi te Zirkve od meſſeneh jedy se ſderſhati, masnu ſhiveti, inu
Ta male katechismus (1768):	ali na ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu, serditost, najovòlla, inu uſſe hudu nagnenje, ali

zapovedih

sapovedih

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nI. Vſa poſtava ino vſi preroki ſo v' tih dveh sapóvedih. “

▶ zapovedan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapovedan
- sapovedan
  Branja, inu evangeliumi (1777): Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt

zapovedane

sapovedane
Branja, inu evangeliumi (1777): ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne

zapovedane

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	s spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	in serčnost. Ob petih: Pet cerkvenih zapoved imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih

zapovedani
Kmetijske in rokodelske novice (1848): teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni

zapovedanih

Pastirski list (1852):	ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto naredbu dopuščeno od mesenega
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti

zapovedano

sapovedano

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dopovedati! Tudi dvoje golobov, kakor je bilo sa uboge shene sapovedano, je v' dar opravila, ker jagnjeta savoljo uboſhtva ni mògla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po z. k. dvornimu ukasu od od 3. Kosaperſka 1814 sapovedano bilo. Potem Je bilo vſe brano, kar ſo ſe svunanje

▶ zapovedati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapove

sapove

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je dékliza mertva. Pa Jesuſ ſe jim ſpraviti ojſtro sapové. Ko ſo vſi odſhli, gré Jesuſ v' ſtanizo, ki je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Egipt. Kedar Joshef své, de je Benjamin per njih, sapové ſvojimu hiſhniku jim dobro obédo napraviti. Ta mosh jih pélje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	in morje, ſo bili ſtudenzi, potoki ino réke. Sdaj Bog sapové: „Semlja naj rodí travo, seli ino rodne dreveſa! “ Tudi to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové: „Napolni moshém vrézhe s' shitam, kar ga gré va-nje. Dèni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njuno pokorſhino poſkuſiti. Zhlovek je dolshan Bogu pokoren biti, naj sapove kaj ali prepove Bog. Eniga dne je ſhla Eva zelo
Genovefa (1841):	veſ napravljen, sbudí vojáke, pomaga ſam konje, napaſti in oſédlati, sapové neprenéhama dírjati, ſam kônja saſéde in ſe s ſvôjimi vojaki

sapovei

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bo. 2. Debi svetu vſelei shiveli, Tak Bog ozhe , no sapovei, Sa Nebeſe mi skerb imeli O Bog ! h'temu nam
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ima. Prasnike prasnuvati, v'Tistih Bogu zhast dati Ta perva sapovei, Inu piſhe naprei. 2. Ta druga ta naloshi, Nikar biti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Letu mormo vervat vſelei , Kir nam sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	se super stavi, Dobru pa , kadir opravi, Kar nemu Bog sapovei. Oſma Peiſem. Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	to s'belim kruham, Zhe bomo pa shiveli, Kokar on sapovei , Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki

sapovej

Sacrum promptuarium (1695):	dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex
Sacrum promptuarium (1695):	vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia
Sacrum promptuarium (1695):	v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in
Sacrum promptuarium (1695):	dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt
Sacrum promptuarium (1695):	postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu
Sacrum promptuarium (1695):	en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu
Sacrum promptuarium (1695):	dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus
Sacrum promptuarium (1695):	inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge

zapove

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še
Gozdovnik (1898):	puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti

ſapovee

Ta male katechismus (1768):	Kaj ta treta: Spomini se, de boſhje praſnek praſnujesh? Ta ſapovèe, de se ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi
Ta male katechismus (1768):	kje szer karkol dobrega te nature, boſhja, inu Zirkvena postava ſapovèe, inu ſaukaſhe: posebej pak more en sleherne po svojemu poklizu

ſapovej
Sacrum promptuarium (1695): ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj

zapovedal

sapovedal

Biblia (1584):	vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu
Biblia (1584):	tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'
Sacrum promptuarium (1695):	Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim ſhlu, inu je vſe osdravil. 16. Inu je njim sapovędal, de bi njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih
Genovefa (1841):	Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane

sapovedov
Branja, inu evangeliumi (1777): Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe mordej

zapovedal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj
Divica Orleanska (1848):	zdaj še ne morem znati, Kaj mi storiti duh bo zapovedal; Ko pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Tudi je dal kralj v Kejševem krasno cerkev sozidati, in zapovedal, da se ima vsako leto v postu spomin te zmage
Sveti večer (1866):	je ž njim knez govoril in kaj mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je knez
Gozdovnik (1898):	spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi

ſapovedal

Ta male katechismus (1768):	inu k' tega Oblastnika ſlobnusti se le smejal, je njega ſapovedal na peſo obesit, inu is ſhelesnemi grebenami perse restergat. Natu
Ta male katechismus (1768):	njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10. shtetvi ſapovedal: Nekár napoſabi na taiste besede, katire so tvoje ozhy videle
Ta male katechismus (1768):	viruvati? Uſſe, kar je Buh skus S. M. Katholshko Zirkuv ſapovedal viruvati, nej potem v' S. pismu ſapiſſanu stojy, ali ne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	podal, de tebe iſlezhe na wreg te ovarnoſte. On bo ſapovędal vetram, inu murju, inu v' tvojemu serzu bo uſſe zel

zapovedali

sapovedali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po-

zapovedali

Maria Stuart (1861):	tabo — Elizabeta. Nič več, nič več ga nočem viditi! Ste zapovedali, da pred oči, Ko pride, mi ne sme? Burleigh. Ukazal
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sebe posadili, ko je ravno veliko kmetov na cesti bilo. Zapovedali so mu, tiho in lepo sedéti. Kaj pa storí ubogljivo

zapovedati

sapovedat

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Lenoba v'to Zirku prit', Inu tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit, al tudi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Bom mogel, vaſha Gnada. Oni snajo vſim sapovędat, le ſami ſebi nizh. Baron, (s' nasaj dersháno jęso. ) Sam

zapovedo

sapovedo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ampak viſoke zeſarſke poſtave ſlehernimu, kdor ſvojo shivino paſe, ojſtro sapovedo, de naj paſhno shivino v ograji savarje; sraven tega pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de ſe ne ſmé shivina nikoli po ſenoshetih in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogla vſelej prezej na pervo beſedo to ſtoriti, kar ji sapovedo; in ko bi ji nikoli nizh ne sapovedali, kar ſtoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naj paſhno shivino v ograji savarje; sraven tega pa tudi sapovedo, de ſhkoda, karkoli jo paſhna shivina na polju ſtori, mora

zapovejte

Oče naš (1854):	Dimet. „Stotnik,“ je rekel španiolsk korporal, „šternajst jih že visi; zapovejte, kteri téh dvéh Francozov nej umerje? “
Čas je zlato (1864):	Pes ni vstani tega, tode, če Vam morem pomagati, le zapovejte, jest sim že več kot enkrat tukej notri plezal. « Kraljevič

zapovem

sapouiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi

sapoviem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	h' svetomi reshnomi telesu spraberniano grata, skues tu jas vam sapoviem permoimu inu vashemu buegi jeshushu Krishtushu! da vi mojo volo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	strahu noi shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi van skriven krei noi pershijo! inu rezi jas tabe sapoviem ujemeni Boga Ozhetha † inu Sina † inu Bog Svetiga Duha † Dati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu ta korenina davida Aleluja Aleluja. Jas N. N. tabe sapoviem o Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom

zapoveste
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v

zapoveš

sapovesh

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tebi vſhezhu blo , Debi mi vſe dershali, Kar ti nam sapovesh, No vſiga ſe varvali, Kar ti nam prepovesh. 3. Mi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ti tudi blishniga lubi ti Sapovesh , kokar mi samy Sebe lubmo , inu sturiti, Kar kol sebi

zapoveš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o

▶ zapovedljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapovedljivim
- zapovedovavnim
  Maria Stuart (1861): premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice

▶ zapovedovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zapovedovalcem
- zapovedovavcem
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga

▶ zapovedovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapovedoval
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril
zapovedovati
Zlata Vas (1848): Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od

zapoveduje

sapoveduje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet ſinóve v' Egipt. Juda pa právi: „Moshu, ki ondi sapoveduje, ſe ne ſmémo bres ſvojiga naj manjſhiga brata pred ozhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gerdo djanje. — Ni doſti, zhe le ne kradeſh; Jesuſ gladko sapoveduje: „Daj mu, kdor te proſi, ino kdor na poſodbo iſhe

zapoveduje
Občno vzgojeslovje (1887): strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar

▶ zaprašiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapraše
- sapraſhe
  Genovefa (1841): ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa

▶ za prav predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

za prav

saprou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na jemei obena

▶ zapraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapravi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim

zapravil

sapravil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen

zapravil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tolikrat po časnikih bere. Večidel je tak že svoj denar zapravil, zdaj hoče ravno tako s premoženjem druziga storiti. Gotov je
Stric Tomaž (1853):	keršanskem nauku podučene bile. Toda edini sin je vse premoženje zapravil in nazadnje na boben prišel. Zato je bila očitna dražba
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sprejet. Tudi je po žganji že marsikdo dom in dvor zapravil. Enega večera gré Pavliha iz nekega mesta nazaj v svoje
Lohengrin (1898):	bó mu odgovoril? Lohengrin. Na té, ki čast si bil zapravil, Ozirati se ni dolžnost! Kdo z dvomom zlobnih bi se

zapravila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi, pritlikovka Pred ženo vstopi se nakràt: »Ker srečo si zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota
Tine in Jerica (1852):	prihraniti, sej že veliko let služi. Na oblačila ni dosti zapravila; kar jo poznam, še nisim pri nje drage obleke videl

zapraviti
Tine in Jerica (1852): zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se

▶ zapresti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapredejo

sapredejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V 3. In pol dnéh ſe zhervi popolnama v shido sapredejo. Narprej narede okoli, kakor kako mrésho pajzhevni podobno, ki jo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s njimi do vpredenja godí. Preden ſe zhervi v shido sapredejo, ſe petkrat ſpreminjajo, saſpé, in ſtaro kosho ſlezhejo ali ſe

▶ zapreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapre

sapre

Genovefa (1841):	obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá

zapre

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v
Mlinar in njegova hči (1867):	gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí ga Kromacij
Fizika (1869):	potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na

zaprejo
- sapro
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam

zapremo

Fizika (1869):	zapremo ali pa pogledamo proti belemu stropu sobe. Če oči zapremo, pride nam na videz gledanemu predmetu primerna papodoba; če pa
Kemija (1869):	dopolnimo z vrelo vodo, jo potem s privarjenim (prilotanim) pokrovom zapremo ter jo naposled nekoliko ur pustimo v vrelej vodi, ostanejo
Fizika (1869):	časa gledamo z vprtimi očmi in ako potem ali oči zapremo ali pa pogledamo proti belemu stropu sobe. Če oči zapremo

zapreti

sapreti
Genovefa (1841): ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf

zapreti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se lese vun in noter devajo, pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka
Divica Orleanska (1848):	Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub
Robinson mlajši (1849):	dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj se smejo spet odpreti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in kdor ne bo šel s časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat
Oče naš (1885):	dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri

zapri
- sapri
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim

zaprl

saperl
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene
zaperl
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč

zaprl

Viljem Tell (1862):	rekel: Jaz sem, Gospod namestnik. Ali njemu je Besedo strah zaprl. — Le z roko mi Pomignol je, naj idem svojo pot
Ferdinand (1884):	kjer je imel svojo pisarno. Tu sem se je tudi zaprl, kedar je bil slabe volje. Stopivši v sobo brzo odpre

zaprla

saperla

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Moja lępa , svęjſta sheniza ! — Tukej v' to utizo ſta ſe saperla. Jeſt bom ludy poklizal , jim bom puſtil sagoſti, inu poſvętit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	OSMI NASTOP. Tonzhęk , Goſpà , Baron. Baron, (ſunej. ) Sakaj ſi ſe saperla? Goſpà. (ſe vſtraſhi , inu vſtane. ) Moj moſh ! — sa boshjo volo

zaperla

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	več budíl. Zanaprej ga bom zvečér vselej v njegovo hišico zaperla, de zjutrej ne bo vùn môgel“. „Tega pa saj ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	zbor (konvent) v Peštu napraviti. Ker jim je policija cerkev zaperla, so se hotli v šoli siliti; al preden so šolo
Najdenček (1860):	kar se je navadno trikrat v tédnu zgodílo — me je zaperla in starega Parizeljna pustila, da me je varoval in mi

zaprla
Zeleni listi (1896): ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše

zaprle
- saperle
  Genovefa (1841): ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta

zaprli

saperli

Sacrum promptuarium (1695):	shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne

zaperli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in

zaprli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Italijan zapazivši svinjak blizo mlina, reče: Medveda bodemo v svinjak zaprli, ako je prazen. ” Mlinar: „Ni prazen, pa prav imaš, zjutraj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič

zaprlo
Gozdovnik (1898): zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je

zapro

Mlinar in njegova hči (1867):	in ko zadnji par stopi v cerkev, pa se zopet zapró; potem sede v cerkvi eno uro ter molijo; toda nič
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na samem nekaj govoril. Oče ga peljejo v utico in zapró vrata. Hitro skoči Tine in nastavi ušesa na luknjico, ki
Deborah (1883):	O Jožef! (Ona pride do vrat prav takrat, ko se zapró, Jožef in njegovi zginó. ) Deborah (potrtim glasom). O Jožef! (Zgrudi
Ferdinand (1884):	po krivem začrnili. Bil je v velikej nevarnosti, da ga zapró za vse žive dni v temno ječo ali pa v
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	počiti zbog žalosti in sramote. Ko ga pripeljejo v mesto, zapró ga kot največega zločinca v najtemnejšo ječo. Nij še dolgo

▶ zapričati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pričevati; kontekst, Dalmatin

zapričal

saprizhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	is njega pyli: inu JEsus je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojeęa Isdajavza roka je s'mano per
Branja, inu evangeliumi (1777):	is njega pyli: inu JEsus je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojega Isdajavza roka je s'mano per

▶ zaprt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaprt

sapert

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	moje otroke me boſte perpravili. Joshefa vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete ſhe Benjamina vseti! Ne bo hodil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtrope. — S brinovim léſam po hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga

zapert

Robinson mlajši (1849):	pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti
Blagomir puščavnik (1853):	ste med toljko ječami tisto najdli, v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris Gorjanskega grada nazaj, ter mu
Sveti večer (1866):	vendar hočem; pa če ga še enkrat dobimo, bo gotovo zapert, in lahko razumete, da si ne morem jetnika zbrati za

zaprt

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	Isti dan 21. marca, ko je bil v Gradci Tatenbah zaprt, dobil je Frankopan od Zrinjskega pismo, v katerem ga že
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	ubiti, da je Tatenbah samo zavoljo svojega razsajanja v pijanstvu zaprt bil. To je trpelo tako dolgo, dokler nij med tem
Kobiljekar (1878):	in prebrodili glavo. Potem pa so rekli, da bo Kobiljekar zaprt, in ukazali so mu, naj Gregi poplača toliko in toliko
Kobiljekar (1878):	vpregel konjička in se peljal v mesto, da bi bil zaprt. In presedel je mesec in še nekaj dni. — Potem pa
Pomladanski vetrovi (1881):	ga korporal. „Nič žalega se ti ne bode zgodilo. Samo zaprt bodeš tako dolgo, da se vojska konča. " Dolgo po noči
Šaljivi Slovenec (1884):	da si more izbrati kazen sam, in sicer: ali bode zaprt 20 dni, ali bode plačal 100 gl. globe, ali jih
Na krivih potih (1893):	mogel zamolčati. Povedal je, da je bil Ivan po nedolžnem zaprt, ker je bil on jedini, ki je rudarje svaril ter
Očetov greh (1894):	res, kar izpregovoriš! Ako se zlažeš, pridemo ti na sled, zaprt bodeš kot slepar in sleparski oče bodeš tega otroka, Bog
Slučaji usode (1897):	odkrival samega sebe; v družbi drugih je bil malobeseden in zaprt, da ga nihče ni mogel pregledati. Ni zabavljal, ni grajal

zaprta

saperta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Grob je bila jama v' ſkalo, ino je ſ' kamnam saperta, Jesuſ rezhe: „Odvalíte kamen! “ Marta brani to is zhaſti do
Genovefa (1841):	In nar sdolej v tém ſtolpu je sdaj ôna ſarna saperta bila! Njena jézha je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna

zaperta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun

zaprta

Fizika (1869):	mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku
Fizika (1869):	se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno

zaprte

saperte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres

zaperte

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	priči pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj

zaprte

Kemija (1869):	ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i
Zoologija (1875):	namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in

ſaperte

Kratkozhasne uganke (1788):	namore nekamer pridti. So lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure
Kratkozhasne uganke (1788):	inu v' rokah. Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe

zaprtega

zapertega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	in so poslali nektere svojih tovaršev k policii, naj spusti zapertega. Policijni vodja jim je prigovarjal, naj le mirni grejo domú
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Vitez sam mi je naročil, naj imam golobčeka perve dni zapertega, sicer bi všel, in se — kakor je daleč. — na Sokolovo

zaprtem
Kemija (1869): pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko

zaprti

saperti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa

zaperti
Sveti večer (1866): streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je
zaprtej
Fizika (1869): ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja

zaprti

Valenštajn (1866):	Jaz prevrnem mizo, Potem planite na oba tér ja Probodite. Zaprti grad čuvala Bo straža, da ne zve ničesar knez. Zdaj
Kemija (1869):	v enoj peči. (V našej podobi so spodnji trije r zaprti, gornja dva pa sta odprta. ) Vali se napolnijo s suhim
Fizika (1869):	Pod. 107.). Lahko se vidi, da se v prostoru A zaprti zrak razširi dva-, tri- in štirikratno, ako se páh do
Botanika (1875):	čez noč kakova rastlina se steklénim zvonom, ima s tem zaprti zrak zjutraj več ogljenčeve kisline v sebi, kakor poprej. Deloma

zaprtih

zapertih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi

zaprtih

Fizika (1869):	gost. 107 Širivost ali razpenjavost zrakú daje nam pripomoček, v zaprtih prostorih zrak tako izredno zredčiti, da si jih smemo misliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	gotovo je to, da je bilo 26 lóž in veliko zaprtih klopí v partêru praznih. (Pri nas se klopi posebej plačujejo

zaprtim
- zapertim
  Divica Orleanska (1848): sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka
zaprtimi
- zapertimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó jesti ne

zaprto

sapertu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſkritiga, kar bi ti dinarji na neſhli, ni nezh taku sapertu, kar bi en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	derveſa odbit, besgove, inu leshenkove ſhibize noter potikniti; per vrôzhini sapertu, ponozhi odpertu dershati: vſe vkupej usęti, pomaga gvishnu. Dihurje pregnati

zaperto
Blagomir puščavnik (1853): lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je

zaprto

Fizika (1869):	tlak enakošno na vse strani. V posodo, od vseh strani zaprto, izrežem zgorej in na strani luknjo, vsako kvadratni palec veliko
Zoologija (1875):	imenovana meča, zlasti meso ima polno tekočine v sebi. Za zaprto tekočino imamo primer v krvi, ki se pretaka po cevkastih
Zoologija (1875):	nemajo niti glave, niti oči, niti tipalnic. Njihovo telo je zaprto v apneno lupino, kakor na pr. školjka, ter se ne
Botanika (1875):	grlo je ali golo ali kosmato, in s kosmatinami časih zaprto. Pravilna se imenuje čaša, če so si vsi njeni posamni
Zlatorog (1886):	prstih, »Toda vzrèm jo v trdnem spanji. »Okno tudi vzrèm zaprto. »In takó si torej mislim: »Kar si zrla, bil je
Revček Andrejček (1891):	sobo vrzi. Matija (poskuša na okno). Okno je od znotraj zaprto. Grešnik. Strela! (Pomišlja. ) Nič ne de — le pritisni! Matija (pritisne

▶ zaprtje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaprtje

zapertje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kašlja. Trebuh je terd in včasi napihnjen. Večdel je vnetju zapertje pridruženo, in blato, kar ga od psa gre, je suho
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	blatu kri primešana, kedar je suho ali clo zastaja in zapertje napravlja: je gotovo združena z ritnikovim čermom, kterega ozdravljanje se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim zoper zapertje nasvetoval, in živinče vsakih 6 ur enkrat brizgljati, tudi se

▶ zapustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapuste
- sapuſte
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6

zapusti

sapuſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle

sapuſtj
Sacrum promptuarium (1695): dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v'
sapuſty
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave

zapusti

Zlata Vas (1848):	je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá; težko ga je spraviti
Blagomir puščavnik (1853):	pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga
Blagomir puščavnik (1853):	priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni si globoko v serce, kar sim ti
Blagomir puščavnik (1853):	je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem
Stric Tomaž (1853):	vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe
Maria Stuart (1861):	Davison (stopi ji na pot). Nikar, kraljica! ne zapusti me, Dokler mi nisi razodela volje. Je treba tu modrosti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in

zapustijo

sapuſtijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo. Sakai ta zhloveshki ſpomin je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je tu shalaſtnu Nebu, de je biu Chriſtus v'

zapuste
Zoologija (1875): je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko

zapustil

sapuſtil

Sacrum promptuarium (1695):	kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim

sapuſtiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na nega savupamo? sakai ſe toshimo, de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe nezh sa nas vedet? kyr je naſh Ozhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	namrezh to trumo teh meſtnih ludy, nyh ſmoto, inu napokoi sapuſtiu, inu je ſhou na ta olski hrib v' ta vert

sapuſtov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen

sapvſtov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja na pravei strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na pravei strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri

zapustil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v sercu
Blagomir puščavnik (1853):	pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko Je človeško življenje; — in terpljenje, ki mi
Oče naš (1854):	naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali najti. Kakor je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že tudi moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja

zapustila

sapuſtila

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla
Genovefa (1841):	ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na

zapustila

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo. Glej! sim sam per
Divica Orleanska (1848):	tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me
Divica Orleanska (1848):	Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več
Ferdinand (1884):	bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze
Ferdinand (1884):	bled; govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se
Zeleni listi (1896):	Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala

zapustile

Oče naš (1854):	z Emilio zgodilo? “ Pa misli na Martona so ju kmalo zapustile. Dalječ so se vidile strehe visoko ležečega Bezinskega grada. Nacetu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Veliko se je poslednji čas govorilo, da bojo francozke ladije zapustile Gaeto; vendar se to dosihmal še ni zgodilo, ker nek
Fizika (1869):	prišli so v Evropo burni časi. Neizmerne so trume narodov zapustile svoje domóve, in, novih prebivališč iskaje, prinesle so vojsko in
Oče naš (1885):	z Emilijo zgodilo? “ Pa misli na Martona so ju kmalo zapustile. Dalječ so se vidile strehe visoko ležečega Bezinškega gradu. Nacetu

zapustili

sapuſtili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je

zapustili

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem

zapustilo

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Gleda svoj'ga Sina milo, Ki je vse ga zapustilo, Kadar je nagnil glavo. Mati! zgled ljubezni prave! Daj mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	te zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahú in groze brez konca in kraja”, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je pripravljen umreti za svojo vero. Kar tiho je zapustilo vse dvorano in bežalo od kristijana, kakor od žive kuge

zapustim

sapuſtim

Branja, inu evangeliumi (1777):	noterdajav uſſe, kar vam bom jeſt govoruv. Jeſt vam myr sapuſtim, moj myr vam jeſt dam, ne, koker njega ta ſvejt
Branja, inu evangeliumi (1777):	od Ozheta vonkejſhov, ter ſim perſhov na ta ſvejt: supet sapuſtim jeſt ta ſvejt, inu grem k' Ozhetu. Reko njegovi Jogri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imate vęjditi, Goſpód, de ſim moje premoshenje ohranil, jeſt ne sapuſtím obenih dolgov, moj teſtament je narejen, sa vbóge je ena
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ta bo per vaſ, ino vaſ bo vſe uzhil. Ne sapuſtím vaſ ſirót. “ „Ako me ljúbite, ſpolnujte moje sapóvedi. Kdor mene
Genovefa (1841):	oblizhjem priſéshem in na mêji vézhnoſti. Verjemi mi, de ne sapuſtim ſvetá s tako lashjó. ” Oh najbóljſhi mósh! le po têbi

zapustim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval

zapustiš

Valenštajn (1866):	še si častnik carjev. Maks. Tedaj je res, da vojsko zapustiš? Valenštajn. Odrekel sem cesarjevej se službi. Maks. I misliš vojsko
Valenštajn (1866):	Britko! Zakaj? Grofinja. Zelo bojim se, da to noč Ne zapustiš nanagloma te hiše, Da te ne najdemo, ko vstanemo. Valenštajn

zapustita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na

zapustite

Blagomir puščavnik (1853):	srečne nazaj pripelja. — Zastran matere naj vas nič ne skerbi. Zapustite jih pri dobrih ljudeh. Manjkalo jim ne bo nič, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imela, ko vi pete odnesete. Ali zapovedani vam še enkrat: zapustite mojo hišo, če ne se bom drugače iznebila vase sitnosti

zapustiti

sapuſtiti
Genovefa (1841): kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in

zapustiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me
Divica Orleanska (1848):	pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon. Zapustiti! Alj jez? Sedaj! In kdo Vam družba bode? Jovana. O
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jo Rikard, ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti
Valenštajn (1866):	sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne
Oče naš (1885):	Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se
Oče naš (1885):	za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in Barba

▶ zapuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapuščen

sapuſhen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je biu Chriſtus v' ſvojim s' ſmertjo rineinam od vſih sapuſhen, videlu je druge negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jih ſovrashnikov, nag, saſhpotuván, sapuſhen, rasmeſsarjen, nizh drugiga kriv, kakôr, de je vſakimu dobru ſturil

zapuščen

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	prebivati, ki za mene skerbé; otrok sem še, ubog in zapuščen. Zdaj je omolčal. Pa vnovič se mu je pri sercu
Ferdinand (1884):	zarudele in otekle. »Jaz uboga sirota bi bil drugače čisto zapuščen! Ali kaj ti je, da si tako bled in prepaden
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus, od Judov vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencev zapuščen, Jezus, pred Ana in Kajfa peljan, Jezus, za uho udarjen
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Marija se tudi usmili zapuščenih, saj še nikdo ni ostal zapuščen, kdor je pod njeno varstvo pribežal. Ravno takó prosijo vsi

zapušen

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bogaboječi Daniel sedi v levnjaku, zapušen od ljudi, med levi; pa Bog ga ni zapustil, tudi
Najdenček (1860):	ne živi koza s svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one

zapuščena

sapuſhena

Branja, inu evangeliumi (1777):	narodiſh ! prederi naprej , inu upy , katira niſſi noshezha : Sakaj ta sapuſhena ima velikuvezh otrok, koker ta, katira mosha ima. Mi pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obedèn oſtati ne moré. Taku ny ena od ſvętiga Duha sapuſhena duſha drusiga, kakôr ena nagnuſsoba pred boshjimi ozhmy. Ena s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je on miſlil, de ti sdaj bres njega ſama inu sapuſhena oſtansſh, je tebe meni zhęs dal, inu mi je sveſtú

sapuſhene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): poropal. Tako je priſhlo veliko ljudſtva nasaj na Kananſko v' sapuſhene meſta. Potlej ſe v' Jerusalemu ſnidejo. Duhovni ſo v' trobente

zapuščena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke

zapušena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in

zapuščene

sapuſhene
Kmetijske in rokodelske novice (1844): shivinſke bolesni ſe sazhnejo v zhredi, sató, kér ſo paſhnje sapuſhene in preſlabe; tudi ſlabo vreme pod milim nebam shivino vezhkrat
zapuščene
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da

zapušene

Zlata Vas (1848):	oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave
Roza Jelodvorska (1855):	je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde

ſapuſhene
Sacrum promptuarium (1695): crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite

zapuščenega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapuščenega, kakor je ona sama. Táka sirotica sem jaz. Glejte! ta
Ferdinand (1884):	pa je dal na znanje, naj se vendar kupec usmili zapuščenega Ferdinanda. Kupec mu tudi obljubi, in v znamnje poljubi in

zapuščeni

sapuſheni
Sacrum promptuarium (1695): ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka

zapuščeni

Blagomir puščavnik (1853):	omrežja neke luknje slišim žalostni glas, in britko zdihovanje po zapuščeni, revni materi. To je glas mojega sinčka, — tvoj glas je
Viljem Tell (1862):	Vesele, lepe nade! — Plemeniti Gospod! Umirite srcé! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še zgubljeni. Atinghausen. Kdo vas otmè? Valter Firšt. Samí
Izidor, pobožni kmet (1887):	Vas delali in mi Vas bodemo živili. Nikdar ne bodete zapuščeni! « Ivan prinese sedaj očetu vošilo, ktero je bil poprej jako
Izidor, pobožni kmet (1887):	sv. zakramente. Tako se je ta ubogi in od ljudi zapuščeni mož, kterega so hudobni povrh vsega še preganjali, pripravil na

zapušeni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti

zapuščenih

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Mati, saj nisi na nje pozabila? « In mati se spomni, zapuščenih. Bilo je je groza, strmela je pred se in memo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pribežališče grešnikov, naše življenje, naše upanje. Marija se tudi usmili zapuščenih, saj še nikdo ni ostal zapuščen, kdor je pod njeno

zapuščenim
- zapušenim
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro
zapuščenimi
- sapushzhanomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas rabe prosim Amen. 5.

zapuščeno

sapuſheno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Glejte, bogata in oblagodarjena ſim priſhla k' ram, ubogo ino sapuſheno me Bog nasaj pelje. “ ˛She vezhi jók ſpuſtite obé. Orſa
Genovefa (1841):	je bil tvoj naj bolj poſhtèn ſlushabnik. Skerbi sa njegovo sapuſhêno vdovo in bódi ôzhe njegovim ſirótkam. To ſi mu dolshán

zapuščeno

Oče naš (1885):	k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila.
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je

zapušeno

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Glejte, bogata ino blagodarjena sim prišla k vam, ubogo ino zapušeno me Bog nazaj pelje. “ Še veči jok spustite obé. Orfa
Najdenček (1860):	višavi nasiti in cvetlice na polju oblači, tudi za mene, zapušeno siroto, skerbel. Serčno sim šel naprej in pridem do lepega

ſapusheno
Sacrum promptuarium (1695): kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei

▶ zapuščenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zapuščenje

sapuſheine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tudi terpimo supernoſti, inu teshave na naſhimu shivotu, ali obzhutimo sapuſheine na naſhi duſhi, na puſtimo ſe premagat, na yſhimo to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vun isgnau: terpeu je tu saversheine od ludy, inu tu sapuſheine od ſvoiga nebeſhkiga Ozheta. Terpeu je tudi na ſvoji zhaſti

ſapuſhenje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj

▶ zaradi predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaradi

radi

Ferdinand (1884):	Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega, ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga
Ferdinand (1884):	so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla
Ferdinand (1884):	grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot
Revček Andrejček (1891):	pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu
Revček Andrejček (1891):	hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa
Zeleni listi (1896):	Vsi so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči

zarad

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe
Robinson mlajši (1849):	raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum
Kemija (1869):	olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško
Kemija (1869):	se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon
Zoologija (1875):	meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica
Deborah (1883):	kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo

zaradi

Ferdinand (1884):	bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje
Ferdinand (1884):	bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. "
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. "
Občno vzgojeslovje (1887):	blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo
Občno vzgojeslovje (1887):	nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo
Občno vzgojeslovje (1887):	razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut
Tiun - Lin (1891):	kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete
Gozdovnik (1898):	se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

▶ zarasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarase
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): omenjene dobre lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk
zaraste
Botanika (1875): nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in
zarastejo
- zarasejo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in

zarasti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da ozdraviti ker se raztergana kita ktera člen veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj revmatizma, ali v ledicah šanta. Zoper
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gotovo zveš, ne moreš pomagati; zakaj raztergana kita se noče zarasti. Ako je kost iz svoje ponve stopila, ošlataš zraven člena

▶ zaraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaraščene

zarašene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje; prišli so mende brez živeža in orodja, znabiti brez
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kurjega jajca podobne so, kervovidne in pod kožo z mesom zarašene. Takošne je treba z nožom čisto izlušiti, rano je treba

zaraščeni

saraſheni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	grad, ki je bil unkraj viſokih, koſhatih, hribov, v' veliki saraſheni dobrovi. „Hudo me bo na tim poti imelo, ſo ozhe
Genovefa (1841):	ozhéta priſhel; sakáj pot tjekaj ſkosi grosovito puſhavo, ſkosi goſti, saraſheni, tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi
Genovefa (1841):	lé môje déte mi réſhi. ” „Ne délaj marnj,” je djal saraſheni mósh. ”Kar mora biti, mora biti! Daj ga ſim! ” Pa

zaraščeno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Pod. 1 in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je

▶ zardel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zardelimi
- zarudelimi
  Ferdinand (1884): soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki

▶ zardeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zardi

Sosedov sin (1868):	govori! " Fránica pogleda tudi skozi okno, pa se hitro obrne; zardi se v lice ter upogne k šivanju. V snegu zunaj
Sosedov sin (1868):	kedaj. Ko vidi fajmoštra po kamenénih stopnicah proti pokopališču stopati, zardi se, zažari se jej oko in obrne se v stran
Ivan Slavelj (1876):	dekle, potem skrije svoj obraz na njegovih prsih. In močno zardi, ko ji prime z rokama glavico in ji poljubi mokro
Naši vaščanje (1891):	in nekaj premišljal. Ko pride Anica, vzpogleda málinar in se zardí, česar pa Anica ne vidi, ker je povesila očí. Vréčico
Lisjakova hči (1892):	obsore ne bodemo zibali. « Klotilda sramežljivo povesi oči in se zardi do ušes. »Ne zamerite, milostiva gospa,« povzame izkušeni zdravnik iz
Očetov greh (1894):	oni zbadljivi opomnji, ki je letela na nje najiskrenejšega častilca, zardi se v lice in se obrne na pol nejevoljno, na
Obljuba (1894):	vpraša Cilka dobre volje. Jurijček se ji približa in se zardí kakor piruh, še predno ji odgovorí. »Ptičje petje je ljubko
Svatba na Selih (1894):	je pravila, da si hodil za Dragarjevo punico. « Egidij se zardí, drugi pa utihnejo, ker so radovedni, kaj bode povedal Opalek
Gojko Knafeljc (1899):	priobčiš? Ali v »Slovencu« ali v »Narodu«? « vpraša Gojko. Korliček zardi in odgovori elegiški, patetiški, a vendar naglo in hlastno: »O

zarudi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna
Gozdovnik (1898):	Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik

▶ zarediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarede

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	trije voli zastran kamnička poginili, — ali kamnje in kamnički se zaredé v mnogoverstnih delih trupla; treba je tedaj, da nam naznanite
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu od unega kaj pridene, ker se živalice v njem zarede. Če je pa mleko od kake krave višnjevo, se mora
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živalic barvarno, ki se v neizrečeni veliki množici v mleku zarede? Če je mleko od živalic višnjevo, zgubi leto barvo, kedar

zaredi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji

zaredil

saredil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pregreſhke poterpeshljivo preterpi. Noetovih mlajſhev ſe je ſzhaſama velik narod saredil; smiraj bolj ſe je rasſhirjal po semlji. De bi ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bizhnatim jerbaſzhku. Is Jakopovih otrók ſe je ſzhaſama velik narod sarédil. Po njih ozhetu Jakopu, ki mu je bilo tudi Israel

zarediti

sarediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi

zarediti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se
Botanika (1875):	neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na
Stelja in gnoj (1875):	zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara

▶ zares prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zares

sares

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſterdí zhbele imajo, vſaki panj pred ogrebanjem tehtaj, in toliko sares na njemu napravi, kolikor funtov tehta. Şterd od pregnaniga panja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	treba smerej preſlavljati. ” 7) „Per perutnizah bi ne bilo treba sarés, kér hitreji bi bila nit premaknjena, ako bi perutniza palzhnik

sareſ

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	per z. k. kmetijſki drushbi, ktera nam, kakor ſmo preprizhani, sareſ dobro shelí, naj ſe pogajnajo sato, de bi goſpóſke zhuvaje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſénzhni salegi nevtrudeni obérajo, in veliko ſhkode ſadju odvrazhujejo. In saréſ per tem ſposnanju ne bodo nikoli zhes zeſarſke goſpoſke godernjali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor de bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je vunder
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſta pa mosh in shena, taka, kakorſhne okoli Şmlednika vidimo. Sarèſ, vſe podóbe, ki ſmo jih do sdaj dobili, ſo prav

sa reſ(združena oblika)
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro-

sa reſs(združena oblika)

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo

zares

Stric Tomaž (1853):	da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da bi vidil, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njem piše, — posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno
Čas je zlato (1864):	Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti. « Čudno je bilo pa zares, de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim
Stelja in gnoj (1875):	lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja
Revček Andrejček (1891):	je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares!

za res(združena oblika)
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ino kmalo se ona z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20

ſares

Ta male katechismus (1768):	otrokam be nothli v' S. Raj pomagat? sizer se imamo ſares boſhje shtrafenge bati, de vas Buh uſſegamogozhne tem krivovirnem sovraſhnekam
Ta male katechismus (1768):	kader je ſhe bil zhloveshko naturo na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je
Ta male katechismus (1768):	Po nobeni zeni ne; temuzh se more neli naprejuſeti, ampak ſares tu odneſſenu blagu, ali oduſetu dobru ime naſajdati.
Ta male katechismus (1768):	Tu: de Kristus prave ſhive Buh, inu zhlovek je tudi ſares, inu zel v' temu ſakramentu na prizho, inu per nas
Ta male katechismus (1768):	prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja.
Ta male katechismus (1768):	nashega Gospuda, inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi, koker se spodohe ta ſakrament
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lira nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de zhednoſt lube, inu nazhednoſte se ana. Hodi ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash ſares nobenega urſhoha, de be se imel teh hudobneh sodba bati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek. 2. Tehiſteh stan je ſares objokanja uredn, katireh serze se k'lubeſni teh stvary malupridnu

▶ zareza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarez
Botanika (1875): se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali
zareza
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 6 tednov staro, se mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero
zarezami
Fizika (1869): se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava

zareze

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki
Botanika (1875):	trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi do velike

zarezo

narezo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je

zarezo

Fizika (1869):	Spirala, ki jo držé kleščice C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom.

▶ zarezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarezano
- saresanu
  Sacrum promptuarium (1695): vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po

▶ zarezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarezala
- ſareſala
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala
zarezali
Botanika (1875): da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali pa s tem, da se gleda, koliko

zareži

sareshi

Kuharske Bukve (1799):	notri do sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu
Kuharske Bukve (1799):	I) Saręshi dęſno ſtegno od obęh krajov notri do sgorniga ſklepa, inu

zareži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo vodo vred

▶ zarezgetati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarezgetal
- zarestal
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v

▶ zarisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zariše
- sariſhe
  Sveta grofinja Genofefa (1857): kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa

▶ zarja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarja

sarja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa Bog ga je milo poſvaril. Drugi dan, preden je sarja napozhila, je dal Bog zherva v' klòſhzhevino. ˛Spodjedel jo je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Gotovo, Bog je tù vprizho, pa niſim vedil! “ Ko ſe sarja napózhi, vsame Jakop kamen, ga v' snamnje poſtavi po konzu
Genovefa (1841):	moshá v veliki shaloſti na ſvôjim gradu shivéla. Kadar je sarja zhes ſmerézhje saſijala, je shé pri délu ſedéla in marſîktéra
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſêbi, Kak gléda v tlà, kak tréſe ſe beſéda! Ko sarja, ki pót sjútraj déla Fébi, Şpreminja ſe sdaj njé podóba

zarja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kar Novice imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Vida in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so
Deborah (1883):	Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam
Deborah (1883):	sneg so nje ročice, Ki v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa

zarje
Divica Orleanska (1848): ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata

zarjo

Blagomir puščavnik (1853):	skalovje, in vesla domu. Blagomir pa obstoji in gleda večerno zarjo. „Ali bi ne bilo morebiti več mogoče, da bi mi
Viljem Tell (1862):	se, počasi noč doline Zapušča. (Odkrijejo se vsi in gledajo zarjo v tihej pobožnosti. ) Reselman. Pri tej luči, ki pozdravlja Najprve

▶ zarjoveti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarjove

zarujove

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje zarujove: „Voda, voda! Proč ž njo! Ne potrebujem je! — In hudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko je človek prerojen v vodi in svetem duhu. ” „Kaj? ” zarujove bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje

▶ zarjuti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarjul
- sarjul
  Genovefa (1841): na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi

▶ zarobljeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarobljeno
- ſaroblenu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj

▶ zaročiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaročil
- sarozhil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga

▶ zaročnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaročenka; [sskj]

zaročnico
- sarozhnizo
  Genovefa (1841): prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé
- zaročnico
  Blagomir puščavnik (1853): so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni

▶ zarod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarod

sarod

Pozhétki gramatike (1811):	race de Cain se fut multipliée, kader ſe je kainov sarod namnóshil. Vidiſh, de padesh, ktir deleshje vpravla in predhaja je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nèe. Nov sarod je podráſtel. Sgoli mladi ljudje ſo bili sdaj, per ſhtirdeſetih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi. Drushba bo uzhila in ſvetovala, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od kraja ſekajo, bres de bi glédali, lepo mladino v sarod puſtíti; drugi ſhe bres potrébe ſvoje hoſte ptujim v poſekanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi plevélno seljſhe, ki le v mokroti rado raſte. 5. Saród plevéla pokonzhaſh tudi s shivim apnam, in s laporjem. 6.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje, in vſo drugo

zarod
Viljem Tell (1862): oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo

▶ zaroden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarodni

sarodni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sarájati, ſe prikashe na ſamzhikih prah, k ſe zvetni ali sárodni prah imenúje. Ko zvetézho léſko, ali zvetezho turſhizhno ſteblo dregneſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nobene druge zvetlizhize ne vidila ; sna biti, de bi ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na

▶ zarohneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarohni
- sarohni
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril

▶ zaropotati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaropota
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje

zaropotalo

saropotalu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu paſti. Goſpà. Jeſt niſim nizh ſliſhala
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek en ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu paſti. Goſpà. Jeſt niſim

zaropotalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu

▶ zarota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarota

Maria Stuart (1861):	pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega izročam vašim rokam, Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem kraljici vse oznanit
Valenštajn (1866):	razodeti. Mnogo let V slepoti neumljivej živel si. Prokleta se zarota plete pred Očesom tvojim, moč peklenska tvoje Menit ve jasni

zarotba

Valenštajn (1866):	priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj
Valenštajn (1866):	gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo.

▶ zarotenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

zarotenje

sarotenie

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skus boga svetiga duha kateri je mena posvetov? Ta drvje SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim noi s'bodram ti peklenſka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Zitatijo jima I. N. R. I. ta prveve SAROTENIE Jas N. N. raba sarotim k'sazhetki: skues boga ta

sarotenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 51. KAPITL. Anu kraftnu Sarotenje al Shebranje od svete korone. Perpraulenje kaku se ima ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uzelouzi. TA 48. KAPITL. Te ie tapravi Ziprianshi Zbong al sarotenje tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon: pertam shivam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi

zarotenjem
- sarotenjam
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi

▶ zarotiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarotim

sarothim

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu bodi ti dobri Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei te skrite dnarje skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo sdei shribano 3 barti saporedama? Jas N. N. tabe sarothim O Duh da menei ti ofenporei al resodei te skriti

sarotim

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shitro kaker tv rotenje: kaker shitro ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. taba zerzerellus sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	v'sah S. S. svetnihou: 3. Jas N. N. tabe sarotim skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa. 5. Jas N. N. tabe sarotim noi s' bodram skues mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	5. Jas N. ta be sarotim noi permoram skues use kervave kaple: katere je Kriſtus nash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vezhi pano al Mitel noi rezi. O struep jas tabe sarotim da poidi nate Kruh noi skues te Kruh mash jeti

zarotim

Blagomir puščavnik (1853):	in moji duši, naj se večno veseli. ” ”Še enkrat te zarotim pri živem Bogu, ohrani svojo nedolžnost , bodi zvest Bogu in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	povedala, tako gotovo ne, kot je Bog gotovo v nebesih. Zarotim te, da nij resnica! "

▶ zarumeneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarumeneti

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zarumeneti, potem jo potresi s kakima žlicama moke, pusti jo zarumeneti in s polivko jo zali. Zdaj olupi kumare, zreži jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se iz nje vzame, polivko od zelenjave odcedi, pusti jo zarumeneti, potem jo potresi s kakima žlicama moke, pusti jo zarumeneti

zarumeni

sarumeni

Kuharske Bukve (1799):	na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo sapezhe inu sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi
Kuharske Bukve (1799):	kuhati. V' ponvi raspuſti en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s'
Kuharske Bukve (1799):	malo perlì, s' ribanim ſiram potręſi, v' pęzh poſtavi, inu saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. Srove, ali pa poſuſhene kukmake
Kuharske Bukve (1799):	inu enmalo poſtavio v' pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s'

zarumeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli

zarumeniš

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	masla nanj vli. Tudi lahko malo moke v srovim maslu zarumeniš in perdaš. Če se tak grah z grahovo vodo, kolikor
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	četertino ure hudo vreti pusti. Tudi lahko moke v putru zarumeniš, v juho deneš, ktero, ko v skledo devaš, s kervjo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vodo s tim zasukaš, in tudi žemljeve koleščike v njim zarumeniš. Župa iz lepe moke. V perstenim loncu žgi moko tako

▶ zarumeniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zarumeni

sarumeni
Kuharske Bukve (1799): maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè

zarumeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo

zarumenijo
- zarumene
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na eni strani rumeni, de se tudi na drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi

▶ zarumenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

zarumenjena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje. Zarumenjena močnata župa. Naredi iz dveh pesti moke in iz dveh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krompirjevim hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi

zarumenjeno

sarumeneno

Kuharske Bukve (1799):	moke, de bo polivka goſtlata; kader je shę enmalo sarumenéno, poſtavi notri golobe al piſheta, perlì enkolko shupe, na katiri
Kuharske Bukve (1799):	potręſi s' ribanim kruham, inu ob lij s' na maſli sarumenéno moko. 20. Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga

▶ zasačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasačijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem

zasačil

saſazhil

Sveta grofinja Genofefa (1857):	greſhila bila, ali pa ſhe le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tem zhaſam in kako ju je Golo ſama v isbi saſazhil. Ker niſta tadej hotla popuſtiti tega napzhnega snanja, zheravno ſta

zasačili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri

▶ zasaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasade
Lohengrin (1898): zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč

zasadi

saſadi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mejo saſaditi, kir ſo mozharni travniki, toku na to visho saſadi: Jagnedove sa en dober pauz debele, inu tri lahte douge
Kuharske Bukve (1799):	inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni
Kuharske Bukve (1799):	249. Ribo rasresati. Glavo ribjo proti tvoji lęvi roki oberni, saſadi vilze sa vrat med glavo inu herbtam, de riba na
Kuharske Bukve (1799):	9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe, inu pojdi s' nosham sapored sdaj
Kuharske Bukve (1799):	to je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta v' preſizhha, inu odręshi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vezh ſadeshov na ſenosheti iskople, s' njimi zelo ſvojo gredo saſadi, ter jim prav ſkerbno ſtreshe. Ino ſpet ſe je na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj pred premrasenjem varvaj. — Shivino na paſho ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti bodo hitrejſhi ſpet pogajnale. Kmali po mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadovne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe dobro srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe, salate, ſhpinazhe, graha. Zheſen dobro svéshi, zhebulo, de v

zasadil
- saſadil
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi
- saſsadil
  Biblia (1584): inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce
- zasadil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije

zasadili

saſadili
Kmetijske in rokodelske novice (1843): gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera

zasadili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta

zasadite

saſsadite

Biblia (1584):	nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu
Biblia (1584):	Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe

zasaditi
- saſaditi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal
- zasaditi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z

▶ zasajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasajajo
- saſajajo
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v'
- zasajajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete

▶ zasajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasajenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje z vinom, kar

zasajeno

saſajeno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njih ime, s' lepo belimi, ino belo rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno zvetelo. Sa roko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje na polji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſiti, ſvariti, de bi ne paſli, kodar je s ſadjem saſajeno. Kràvarji terdijo smerej ſvojo prasno, de imajo pravizo po vſih

▶ zasajenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sadika; kontekst

zasajenje
- saſajenje
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu
- saſsajenje
  Biblia (1584): beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite

▶ zase zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zase

sase

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi

saſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d.

sa ſe(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v

sa-ſe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tempeljnino dvakrat plazha. Vsemi ga, ter jo opravi sa-me ino sa-ſe. “ Peter je tako ſtoril. S' velikim zhudam najde v' ríbinih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tudi sa jutriſhnji dan ne ſkerbite; on bo she ſam sa-ſe ſkerbel. — Proſíte, ino ſe vam bo dalo; iſhite, ino boſte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo she ljudi, kteri ſo priſhli k' popiſovanju. Joshef iſhe sa-ſe ino sa devizo, ſvojo sheno, kake hiſhe, de bi prenozhila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe to bitev sa-ſe ino sa ſinu. ˛She to bova pojedla, preden umerjeva. “ Gotovo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tenzhizo povila, ino na vert neſla, kjer je bíl Josheſ sa-ſe grob v' ſkali isſekal. V' ta novi grob ga deneta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe, sato kér je ſkuſhnja uzhila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kdo slo veliko shide ni perdelal, de bi bilo vredno, sa-ſe poſebno ſnovavnizo imeti. De je velíko leshezhe, lepo, gladko in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo

zase

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar
Mineralogija in geognozija (1871):	mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse
Revček Andrejček (1891):	bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom
Revček Andrejček (1891):	tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne
Revček Andrejček (1891):	grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra
Revček Andrejček (1891):	kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno
Revček Andrejček (1891):	Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan
Revček Andrejček (1891):	Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem
Revček Andrejček (1891):	Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala

za se(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vi djali mu, ki bi nam rekel: Jez že sam za se svojo domovino ljubim, de sim perpravljen vse za - njo
Čas je zlato (1864):	vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset
Čas je zlato (1864):	on je razumel, de je čas zlató in de se za se učí kar se učí.
Čas je zlato (1864):	se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor
Čas je zlato (1864):	postane. Dobro mu je znano, de, kar se učí, se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po
Valenštajn (1866):	dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov
Fizika (1869):	Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari
Zoologija (1875):	imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta.

za-se

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan
Zlata Vas (1848):	ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in
Viljem Tell (1862):	Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da prav
Spisi Krištofa Šmida (1883):	sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič brigal, kar se po svetu
Tiun - Lin (1891):	nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je

▶ zasebnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasebniki
- osebniki
  Zlata Vas (1848): léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje

▶ zasejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasejan

saſejan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je saſejan plevél satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga. De plevél njiv
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval in potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti

zasejanega
- saſejaniga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo svelizhani. Per kterih ser-

▶ zasejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasejal
Zlata Vas (1850): vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih
zasejala
- zasela
  Robinson mlajši (1849): bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar

zaseje

saſeje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velika bila, ſi pa vſak v pravim zhaſu lahko drevja saſêje. 6. „Prevêzhkrat ſlabe létinje pridejo in zhlovek ob vſe veſelje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po njivah saſejála. 2. Zhe ſe po letnih njivah plevél saſéje , preoraj in prekopaj jih ob ſuhim zhaſu, in ob prahi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	raſtlo ; ſamo to raslozhimo : de ſe mnokoverſtèn plevél is ſémena saſeje, — drugi pa is korenin saredí. Po tih dvéh raslozhkih ſe

▶ zasijati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasijala

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se

zasije

saſije

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prídeſh k mêni v méſta ſvéte. “ Ismèd oblákov ſólnze sdàj saſíje , In mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ki jim je ſtárſhov véra bla tak drága. Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze

▶ zaskeleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaskeli
- zaskli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na

▶ zaslec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavihek; [sskj]

zaslec
- zaslic
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar

▶ zasledovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

zasledovalci

zasledovavci

Najdenček (1860):	vso moč letela. Kakor če bi se bil s svojimi zasledovavci v hitrosti skušal, sim letel čez planoto, ki je začela
Najdenček (1860):	bi njegova moč v teku večja prihajala. Pa tudi moji zasledovavci so iméli dobre konje. Niso odjenjali. Slišal sim jih dostikrat

▶ zaslišati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaslišal

saſliſhal

Genovefa (1841):	priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo
Genovefa (1841):	tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet

zaslišal

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in se hitro splazi v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi zdelo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom

zaslišala

saſhliſhala

Branja, inu evangeliumi (1777):	hitru ſim jeſt ta glaſs tvojga posdravlenia s'mojimi usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu pergodilu ſe je, de, kader je Elisabeth MArienu posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu: inu

saſliſhala

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nikar naj ſe ne jesę, Goſpod shlahtni. Smeſhn. Se bova saſliſhala per goſpodſki, inu ſhe dones! inu ſhe dones ! (ozhe jiti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jęsa ſhkodvala. (gręſta obá. ) ZHETERTI NASTOP. Nęshka ſama. Se bova saſliſhala , per goſpodſki , inu ſhe dones ! inn ſhe dones! — Kaj to

zaslišala

Roza Jelodvorska (1855):	dalječ okoli po gojzdu razlegalo. Roza je vesela njegov glas zaslišala in še bolj letela. Dobrovoljni Jakob, ko Rozo od delječ
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	O'Neilovi, ko jo je prebudil napol majhen šum ob glavi; zaslišala je h krati tihe besede: „Mati! mati! “ Še pod vplivom

zaslišali

saſliſhali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga

saſliſheli

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar poprei od joka nehati, koker de bomo od tebe saſliſheli tiſte miloſtlive beſede: Remittuntur tibi peccata tua. Vam ſo vaſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vi negovu preklineine saſliſheli, kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni eſſe reum
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	jes ga ozhem vam isdati. Inu kader ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku

zaslišali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez
Tiun - Lin (1891):	udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti

zaslišalo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se

zaslišat
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): podal, in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči

zaslišati

saſliſhati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred

zaslišati

Stric Tomaž (1853):	takim psom potuho dajete in jih lenobo pasti vadite! “ Juri, zaslišati iz ust svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor
Gozdovnik (1898):	ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald te hoče zaslišati! « Stražnik se prebudi. »Zdolaj pri mrtvecu. Ali slišiš, Pepo, povej

zasliši

saſliſhi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot

zasliši

Zlata Vas (1848):	za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in
Zeleni listi (1896):	čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem

zaslišimo

saſliſhimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	molitu, obene miſli na Boga, obene ponishnoſti v' molitvi. Saturei saſliſhimo, kai govory ſveti Duh od te molitve Eccleſ. 25. Oratio

zaslišita

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	pomoč. Obadva vstaneta in ideta gledat, kaj da je? Spet zaslišita glas — iz svinjaka: pomagaj , kdor je živ! o pomagaj, kdor
Zeleni listi (1896):	vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas: »Milan, pridi gor k meni

zaslišite

saſliſhite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen inu ſerdaman. Saſliſhite vſe leto s'enim isvelizhanſkim ſtraham, inu s'poterplęnjam. I.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de nję vęrni otrozi ravnu letó premiſhluvanje pred ſę vsamejo. Saſliſhite tèdaj vſe moje napręjvsetje od tega, kar ſim k' vaſhimu

▶ zasloveti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaslovelo
- saſlovelo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata

▶ zasluga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaslug

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga
Astronomija (1869):	pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna

zasluga

Botanika (1875):	ali se časih celó res spremeni v prave liste. Göethe-ova zasluga je, da je dokazal edinstvo v teh premembah ali metamorfozah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Da ste se pa rodili ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje

zasluge

saſluge

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno

zasluge

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to

▶ zaslužek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaslužek

saſlushek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo

saſlushik

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prejoj dobim, tega ſo slo potrebni. Zhe je ravno majhen saſlushik, vender bi ga pogréſhati mogli, ker ſi ſami malo vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Loki. Vezh tkavzov in bljavzov ſtaroloſhke fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani

zaslužek

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je
Deborah (1883):	po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo

zaslužka

saſlushka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de

zaslužka

Zlata Vas (1850):	in vse vanje zapisal, kar mu je vsak od svojiga zaslužka v tednu spraviti dal. Potém je šel v mesto, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ženi tržnega krčmarja, katera bi že ravno v interesu svojega zaslužka morala biti bolj ponižna in potrpljiva. Žalostna majka Slava! Če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ljudi hodi tukaj tudi na Hrvaško in celó na Ogersko zaslužka si iskat; eni pa doma bukove in javorove žlice delajo
Občno vzgojeslovje (1887):	Francoz Marbeau za matere, katere si morajo zunaj doma iskati zaslužka in ki torej ne morejo same vzrejati svojih otrok. Imenoval
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	povprečno nad 40 gold. ali nekako 1 desetino povprečnega letnega zaslužka; ti izdajki so 30krat večji kakor oni, katere žrtvujejo država

zaslužke
Kmetijske in rokodelske novice (1845): revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet

zaslužkom

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vpraša ga njegov sosed kolár. Mizar odgovorí: „Jaz s svojim zaslužkom izplačujem dolgove, pa denar tudi na obresti posojujem. “ „Kaj še
Zeleni listi (1896):	oče umrl, ga mati ni mogla preživiti s svojim pičlim zaslužkom. Kaj mu je bilo storiti? Vzeti je moral v roko

▶ zaslužen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaslužen
- saſlushen
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa

zaslužena

saſlushena
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je

zaslužena

Oče naš (1854):	podobo ogledovala. Večno terpljenje, brez rešenja! “ „To je strašna, pa zaslužena kazin zaverženih. To je plačilo grešnikov, da so večno od
Gozdovnik (1898):	dobro, a ne boj se nikogar. Morilca pa bo dohitela zaslužena kazen. « Na to ženica leže, od govorjenja utrujena, ter zapre

zasluženo

Ferdinand (1884):	Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti
Zeleni listi (1896):	še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri

zaslužne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	gosp. Dolenčeva knjiga gotovo tudi o tem govorila. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	z moštom in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. — Špitalič, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. — Književstvo slovansko

▶ zasluženje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasluženja

zasluženja
Izidor, pobožni kmet (1887): srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač

ſasluſhenja

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje

zasluženje

sasushenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko-

sasvshenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja inv

saſlushenje

Pozhétki gramatike (1811):	quel que soit votre mérite, kakorſhno kol bodi tvoje (:vaſhe:) saſlushenje: quelle que soit votre naissance, bodi ſi (:bodite ſi:) ktirga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri vaſ ljubijo; kakoſhno saſlushenje imate od tega? Kaj ne ſtore tega tudi zolnarji, (ne

zasluženje

Divica Orleanska (1848):	Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se
Tine in Jerica (1852):	Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je v božjo voljo vdan.

zasluženju

saſlushenji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uſmiljene ſerza ino poſtreshne roke naſhel. Bog, kteri vſakimu po saſlushenji povrazhuje, bo s' njim ravnàl, kakor on s' drugimi, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi mogla taziga hinavza ſhe goſpoſki srozhiti, de ga po saſlushenji ſhtrafa. 35. Drushba plazha tudi take pohiſhtva, ktere ſo savolj

zasluženji
Oče naš (1885): ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno
zasluženju
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar

▶ zaslužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasluži

saſlushi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino

zasluži

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa
Roza Jelodvorska (1855):	naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali

zaslužijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V Švajci takó le molzejo in vsim kmetovávcam izgled biti zaslužijo : Kravje vime pred molzenjem z mlačno vodo vmijejo; nekaj zavoljo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Dolu, in pa Matija Šimenca, maliga župana iz Zaboršta, zaslužijo v zlate bukve zapisane biti, ki sta se po vsi
Zlata Vas (1850):	kar koli morejo in vse denarje, kar jih imajo in zaslužijo, v cunje vtaknejo. Takrat so lepe in polikane, de se
Zlata Vas (1850):	bo do dobriga na noge spravila. Zakaj kar pošteni ljudjé zaslužijo, s tem se postopači redé. Ti zmeraj premoženje druzih molzejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	solzica se je svetila v očeh pridnih mladenčev, kteri res zaslužijo, da se jih spominja mila roka. Navadna večerna molitev in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	po sebi ali pa popolnoma dognane, le da si krajcar zaslužijo. Zlasti takrat, ko imajo cesarske gosposke s občinami (srenjami) in
Mineralogija in geognozija (1871):	debelo. Zovemo jih zmešane minerale ali. kamenje, skalovje, in ker zaslužijo, da jih ogledamo ne le same na sebi, ampak tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Zdaj naj pa še kdo reče, da oni gospodje ne zaslužijo spominjkov bolj neminljivih kot bron! — Uže samo zarad tega posojila

zaslužil

saſlushil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo

zaslužil

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dobil, ker si je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti
Ferdinand (1884):	smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila

ſashluſhil
Ta male katechismus (1768): tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha.
ſasluſhil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is

zaslužila

saslužila
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja
saſlushila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi

zaslužila

Mlinar in njegova hči (1867):	Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v mesto k rodbini naj me nikar ne dadé
Oče naš (1885):	krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva vse to zaslužila! “
Gozdovnik (1898):	nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji

ſasluſhila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu

zaslužili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke
Oče naš (1854):	kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo
Oče naš (1885):	kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo

zaslužim

saſlushim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ktere moji ljudje pijejo. “ Ruta odgovorí lepo ponishno: „˛S' zhem saſlushim doſezhi tako miloſt per vaſ, jàs ptujka? “ Bóz rezhe: „Shé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	brata, kteri mi gré ſ' ſhtiri ſto moshmi napróti. Ne saſlushim ſizer tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim tvoje velike dobróte

zaslužim

Zlata Vas (1850):	mu zabavljivo odgovori: »Jez si vsakdanji kruh že s tem zaslužim, če s pasjim bičem domá ostanem in berače od hiše
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ktere moji ljudje pijejo. “ Ruta odgovori lepo ponižno: „S čem zaslužim doseči tako milost per vas, jaz ptujka? “ Boc reče: „Že
Ferdinand (1884):	v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo kazen zaslužim jaz. Onega svetnika so deli po nedolžnem ob glavo. Če

zaslužita
- zaslužite
  Zoologija (1875): Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost
zaslužite
- sashlushite
  Sacrum promptuarium (1695): ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi

zaslužiti

saſlushiti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vender bi ga pogréſhati mogli, ker ſi ſami malo vezh saſlúshiti morejo. ” „Blagi ſin ſi ti,” kralj prijasno rezhejo, „tvoja otroſhka
Genovefa (1841):	bilo ubósiga, ktérimu bi ne bila delati in ſi kaj saſlushiti dala, in kjér koli je kaki bolnik bil, ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na Şlovénſkim rasſhirila ; naj premoshni prasnim rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj kashejo pót, kjer samorejo po nji hoditi; popravili

zaslužiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama

ſashlushit
Sacrum promptuarium (1695): Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku

▶ zasmehovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zasmehovalci
- saſmehovavzi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal

▶ zasmehovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasmehovali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de imamo

zasmehovati

saſmehovati

Pozhétki gramatike (1811):	puits' assurer de etre toujours bereux; réveshe ne ſmémo nikol saſmehováti; kdo ſi je pazh ſvéſt, de bo védno ſrézhen? 4.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rèzhe: „Kdo je ta, de ſe predersne boshje ljudſtvo tako saſmehovati? Jàs grem, ino ſe ſkúſim s' njim. “ Kralj, to govorjenje

zasmehuje
Ljubite svoje sovražnike! (1899): vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten
zasmehujejo
Gozdovnik (1898): svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene

▶ zasmiliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasmilili
- vſmilili
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): to veliko mnóshizo vidil, inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike.

▶ zasopel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zasopel
- zasopen
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa

▶ zaspati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaspal

Blagomir puščavnik (1853):	vami. Predenj bo solnce za gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati

zaspala

saſpala
Genovefa (1841): pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne

zaspala

Roza Jelodvorska (1855):	pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na
Mlinar in njegova hči (1867):	To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide. )

zaspale

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	srečo prihodno Vas Bog! De v novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	srečo prihodno Vas Bog! De v novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog

zaspali
- saſpali
  Genovefa (1841): polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe
- saſpalli
  Branja, inu evangeliumi (1777): je she sdej doſti per shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na

zaspati

saſpati
Sacrum promptuarium (1695): pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum

zaspati

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zlató deli med nas. « In zlo neprav je, ta čas zaspati. 4. Premenljivost človeške sréče.
Blagomir puščavnik (1853):	povedat, da imam opravilo, zakaj do jutri bi zavoljo skerbi zaspati ne mogla, kje da sva s Jurčikom ostala. ” Med tim
Zeleni listi (1896):	naučila tako. In predno se to ne zgodi, ne more zaspati, tako se je že temu privadil. Mati poklekne k nizki

zaspi

saspi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krei noi meſto pokashate noi jemnujata: natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ba doto † noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti duhovi use kar ozliash ti vedeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te karaktar more
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli-

saſpi

Sacrum promptuarium (1695):	eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati
Sacrum promptuarium (1695):	nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena

zaspi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vzame bukve v roke, jih oveseljen pogleda, — klenkne nazaj — in zaspi, da se več ne prebudi. Njegovo truplo počiva v Frauenburški
Stric Tomaž (1853):	je vendar dalo kmalo potolažiti, ter materi mirno v naročju zaspí. Ko dan napoči, pride na veliko cesto, ki pelje v
Stric Tomaž (1853):	zdihuje. — Spodej je tudi potihnil šum. Legre, pijan ko čep zaspi, nna dva se pa spod nog spravita. Od Legreta se
Čas je zlato (1864):	V tem zaspi. Lenče je pa tudi nikoli tako vesele ni vidil, kot
Pripovedke za mladino (1887):	slednjič k sreči najde svojo sobo ter trdno pri ognji zaspi. Drugo jutro pride kralj ter ga vpraša: „Sedaj morda vendar
Pripovedke za mladino (1887):	ter odmoli, položi svojo glavico na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela srnica človeško postavo, bilo bi to
Revček Andrejček (1891):	Andrejček. Franica, ti preveč govoriš — zaspi malo, in zacitral ti bodem kaj. (Sklene roki. ) Lepo te

zaspijo

saſpe

Abecedika ali Plateltof (1789):	pred vſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet sjutraj
Abecedika ali Plateltof (1789):	pred uſſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet sajtru
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	godí. Preden ſe zhervi v shido sapredejo, ſe petkrat ſpreminjajo, saſpé, in ſtaro kosho ſlezhejo ali ſe leve, in takó pet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manjſhi do 17 ſtopinj nasaj; jim ſapo vezhkrat ſpreminjati; kadar saſpé, jim okna sapreti, de ſo v tami, in pa sdravo

zaspita

Pripovedke za mladino (1887):	mačeha pravi: ,,Obsedita, otroka, in če postaneta trudna, lahko malo zaspita; midva greva v gojzd drva sekat, in kadar bodeva gotova
Pripovedke za mladino (1887):	ker je ta svoj kos po poti razdrobil; potem pa zaspita, in ko razprostre noč svoja črna krila, ne pride nikdo
Pripovedke za mladino (1887):	dolgega pota trudna, da se v votlo drevo vsedeta in zaspita.
Pripovedke za mladino (1887):	ju nočejo noge več nositi, se uležeta pod drevo ter zaspita.

▶ zasramovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasramovanega

saſramuvaniga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſpręmili, my ſmo ga vidili pred Kajphasam inu pred Herodesham saſramuvaniga, saſhpotuvaniga, sapluvaniga, s'peſtmy, inu shlaſernizami v' lize tolzheniga, s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bómo my naſhiga Odreſhenika pred ſodnimi ſtoli deshęlſkih oblaſtnikov saględali, saſramuvaniga, sapluvaniga, inu od shlakov nevſmilenu ràstepeniga.

zasramovani
- zasromovani
  Zlata Vas (1848): potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali

▶ zasramovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasramoval

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so jenjali napadati — »vidil sim te zamižati pred mojim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kuhinjo ter reče : „Poslušaj me Pavliha, zakaj si mojo deklo zasramoval? Dobro vidim, de je samo en piščanec na ražnji, kam
Valenštajn (1866):	nemških Armado vodil, bičem pokoril Dežele vse, držav zakone vse Zasramoval, surovej le pravici, Oblasti vgajal, vsacega vladarja Teptal nogami, da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odpustiti? Prosim vas v imenu Križanega, katerega sem oni dan zasramoval in na katerega zdaj mislite! „Odpustite mu, oče“, sta prosila

zasramovali

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ljudje so vkup derli, se smejali in krohotali, in krajače zasramovali.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po ulicah vlačili pa kamenje v té lučali in te zasramovali, kakor druge vernike; ko sem videl, da so te zato
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	sem v svoji revščini iskal pri njih tolažbe in pomoči, zasramovali so me, zaničevali in ošabno od sebe pahnili. — Tukaj stanuje

zasramvali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z

zasramuje

saſramuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasusdanim otrokam pa ſtraſhno shuga. Bog pravi: „Kdor ſvojiga ozheta saſramuje, in ſvojo mater sanizhuje, naj mu krokarji oko ſpod zhela
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vòde, vsél ſrázho, ino ták gre velikánu naproti. Filiſhzhan ga saſramuje rekozh: „˛Sim mar peſ, de prideſh ſ' palizo nad-me? Pa

zasramuje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	razuzdanim otrokam pa strašno žuga. Bog pravi: „Kdor svojiga očeta zasramuje, ino svojo mater zaničuje, naj mu krokarji oko spod čela
Revček Andrejček (1891):	Ali sem začaran? Kaj pa čujem? Jeklen (proti. Franičinemu oknu zasramuje). Veter ti je okno odprl? Vihar menda! Kaj pak! (Grozeč

zasramujemo
Robinson mlajši (1849): mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se

▶ zastaran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastarana
- saſtarana
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S'
- zastarana
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo
zastarane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse

zastarano

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	luknje rezati, da se do gnoja pride. Ako je zakovanje zastarano, in gnoj se je že močno razširil, alj clo na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezin konja le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat

▶ zastava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastava

saſtava

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vemo, de je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi nar vezhi skerb imeli tiſto vkuppobrati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vękſhi saſtavo dal, kakôr je to poſojenu, inu ſhe leta saſtava more tebi vſaj polovizo tę poſojene ſhume vſaku lęjtu vręzhi

zastava
Divica Orleanska (1848): so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler

zastavami

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni

zastave

Zlata Vas (1848):	vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko

zastavi
Divica Orleanska (1848): denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré

zastavo

saſtavo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe

zastavo

Divica Orleanska (1848):	ne po kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na kteri je zapisano bilo: „Vkljub temu, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic
Tiun - Lin (1891):	Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se

▶ zastavica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uganka; SSKJ

zastavica
- saſtaviza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji

▶ zastaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastavi

Divica Orleanska (1848):	Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo

zastavil
Zlata Vas (1848): sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil? “
zastavim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju
zastavite
Divica Orleanska (1848): Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume

zastaviti

saſtaviti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj

zastaviti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem
Tine in Jerica (1852):	posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja pri

▶ zastojn prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zastojn
- sapſtojn
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi

▶ zastonj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastonj

sabſtoin
Sacrum promptuarium (1695): nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene

sabſtojn

Biblia (1584):	ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej
Biblia (1584):	gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra
Biblia (1584):	Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de

sastoin

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den je sastoin? 1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smert mena knvzi priti daknabo vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv daknabom nadv-

saſtoin
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni.
saſtojn
Kmetijske in rokodelske novice (1844): S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne

saſtonj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino
Genovefa (1841):	je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil

zastojn

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi
Divica Orleanska (1848):	naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči
Divica Orleanska (1848):	Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele

zastonj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo
Stric Tomaž (1853):	rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil
Čas je zlato (1864):	prijazno, »Nikomur ga ne smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	treba mi jih je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vendar še ne odjenjam. Toda moj trud bi bil zdaj zastonj, kajti senica ne bo šla več v tičnico, v katero
Spisi Krištofa Šmida (1883):	v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po Karolu poslali

ſabstojn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira bo ſa en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nezh ſa njeh ſdihuvanje, katiri to hudobno pot naſapuſtę , ter ſabstojn na mene klizhejo, ke od stefe te pregrehe naodstopejo. 3.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn zhasneh rezhy dobru dishalla, kjer v'

ſabſtoin
Sacrum promptuarium (1695): ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh

ſabſtojn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	premishluvanje bres molitve je skorej bres uſſega fruhta, inu ſgol ſabſtojn. Aku ti eno roſhezo s' tvojega verta zel dan v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gledash, inu na nezhemerno zhaſt, sè ſhe uſſe ſgubil, inu ſabſtojn se mujal. Nezh ni bel perprostega , koker od ludy ſhelleti

▶ zastopen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastopnapridevnik, splošni, nedoločeno
- saſtopna
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe

zastopnepridevnik, splošni, nedoločeno

saſtopne

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lępe, bęle, inu prov glihovne ludí, dobriga ſerzá, inu ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim djainu, inu ſrezhne; pomęni offert, bogaſtvu, hvalo, otroke
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę pravize inu kerſhauſke lubęsni, ſe obèrne per zviblih na saſtópne vuzhenike, ſtury po njih ſvetí, inu taku ohrani eno poſhteno
Kuharske Bukve (1799):	desheli sunaj męſta, tam ga ni zhlovęka, kir bi ſkrivno saſtopne beſede rasloshil nevá enem ſlovęnkam. Torej ſim ſi persadel sazhetik

zastopnejšipridevnik, splošni, primernik

saſtopniſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na vſamejo zhaſs, inu nimajo vole. Kdu je beſedniſhi, inu saſtopniſhi, koker ta vuzhenik te reſsnize Chriſtus? on je Verbum Patris
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	trebuh, kir je nar bol napęt: al ſhe saſtopniſhi: ſe vsamęta dva leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh

zastopnipridevnik, splošni, nedoločeno

saſtopni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo

zastopnimipridevnik, splošni, nedoločeno

saſtopnimi

Biblia (1584):	inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj

▶ zastopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastopi

sastopi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi al bota
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard

saſtopi

Biblia (1584):	v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak
Sacrum promptuarium (1695):	nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k'
Sacrum promptuarium (1695):	Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti kakor Livia
Sacrum promptuarium (1695):	shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v'
Sacrum promptuarium (1695):	on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe

zastopi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi, kakor mi, jih ne več kakor kakih 20 govorí, vsi
Zeleni listi (1896):	v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi

ſastope
Ta male katechismus (1768): je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni

zastopijo

sastopio
Sacrum promptuarium (1695): shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale
saſtopijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar.

saſtopio

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim

zastopil

saſtopil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	blę latinſke — jih niſim prov saſtopil. Baron. Jih niſi prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom po krajnſki povędal. Poſluſhej tedej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Gnada? — Te sadne beſsęde ſo blę latinſke — jih niſim prov saſtopil. Baron. Jih niſi prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom

zastopil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji

zastopila

saſtopila

Branja, inu evangeliumi (1777):	biti, kar je mojga Ozheta? Inu ona niſta te beſſede saſtopila, katiro je on k' njima govoruv. Inu on je s'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozhy k'tlam. ) Meni ſe sdy, de ſim jih prov saſtopila. Baron. Ja ! zhe ti tudi mene saſtopiſh. Nęshka. (ozhy k'

ſaſtopila
Sacrum promptuarium (1695): kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga

zastopili

saſtopili

Biblia (1584):	ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred
Biblia (1584):	Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu
Branja, inu evangeliumi (1777):	bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je djal k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno

zastopilo
- saſtopilo
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je

zastopim

sastopem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi

saſtopim

Sacrum promptuarium (1695):	inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu

zastopimo

saſtopimo

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſe rezhy ſturiti zhes uſſo vezhi obilnoſt, koker proſſimo, ali saſtopimo, po ti mozhi, katira noter v naſs dela: Njemu bodi
Abecedika ali Plateltof (1789):	reſnizo vuzhy; naſho pamet resſvetli, de to, kar je prov saſtopimo. Poderti naſh ſpomin, de to dobru, kar ſe sdej vuzhimo
Abecedika ali Plateltof (1789):	vuzhil; daj: de v' tęmuiſtimu Duhu letu, kar je prov , saſtopimo, inu v'njega troſhtu ſe vſelej veſelmo. Amen. Goſpod nebęſhki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	samóremo v' njemu inu s' njim zèlu veliku. De letó saſtópimo, moremo premiſliti, kaj sa eno mózh je ſvęti Duh pèr

zastopiš

saſtopiſh

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter

zastopite

saſtopite

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	17. Ali ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę

zastopiti

saſtopit
Sacrum promptuarium (1695): nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je

saſtopiti

Branja, inu evangeliumi (1777):	katira je meni dana, uſſakimu med vami: ne vezh ſe saſtopiti, koker kar ſe ſpodobi , saſtopiti , temuzh de uſſe per maſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	med vami: ne vezh ſe saſtopiti, koker kar ſe ſpodobi , saſtopiti , temuzh de uſſe per maſi saſtope : inu koker je Bog
Kuharske Bukve (1799):	de nam dan danaſhni ſkoro ni mogozhe unajne kuharſke bukve, saſtopiti. Krajníze ſe kuhanja teshkô uzhę, kęr nesaſtopio pomęnik ſranzoskeh, anglejſkeh

ſastopit
Ta male katechismus (1768): dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh

ſastopiti

Ta male katechismus (1768):	Ozha ſastope? Mi ſnamo tudi Boga Synú, inu S. Duha ſastopiti. Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade
Ta male katechismus (1768):	Koku se imajo te dve ſadne ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe

▶ zastopljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zastopljivimi
- saſtoplivemi
  Kuharske Bukve (1799): umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno

▶ zastopnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastopnost

saſtopnoſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj

ſastopnost
Ta male katechismus (1768): imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.
ſastopnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej

ſaſtopnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku

zastopnosti

saſtopnoſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory S. Paul I. Cor. 8. Scientia inflat. De tiſta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſa naſha samoshnoſt, inu mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſs tvoje ſtvary po tvoji mogozhnoſti shiviſh, inu po tvoji saſtopnoſti vishaſh, inu po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus
Branja, inu evangeliumi (1777):	odperla , inu bo njega napovnila is duham te modruſti, inu saſtopnoſti, inu bo njega oblekla is oblazhilam te zhaſty. Veſſelle, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	mate. Ona bo njega pitala is kruham tega shivlenja , inu saſtopnoſti, inu bo njega napoyla is vodo sdrave modruſti. Inu ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſamaſvojne, je rojen ſkus oblubo: kar je pak po duhovni saſtopnoſti rezhenu. Sakaj tu ſta dva teſtamenta. Edn ſzer od te
Abecedika ali Plateltof (1789):	o Bog! v'tęmu vtęknoſt sanaprej. Sturi de ſejme te saſtopnoſti katęru nam je sdej naſh vuzhęnik v' ſerza poſejal, sdajzi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de bomo tó hudu od tiga dobriga lozhili, dar tę sàſtopnoſti, de bomo tę ſvęte reſnize saſtopili, dar tiga ſvętuvanja, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhaze tę v' Jęsuſu Chriſtuſu ſ kri te modróſti, inu saſtopnoſti pokasati. Zhe ſe ſpęt nasaj is tę lęjpe pôti tę

zastopnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je

ſaſtopnoſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri ſaſtopnoſti ſhiveti. 3. Po
Kratkozhasne uganke (1788):	napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti: enkrat na ſemli, drugezh na rokah. Kader per fari v'
Kratkozhasne uganke (1788):	v' sami besedi: druge v' govorjenju , inu ſrekanju, ali v' ſaſtopnoſti te besede: inu ſupet druge sorte uganke v' obojemu skupej

zastopnostjo

saſtopnoſtjo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Scientia inflat. De tiſta napihuje. Naſpametnu pa je s' ſvojo saſtopnoſtjo ſe napihuvati, kyr supet S. Paul 1. Cor. 3. taku
Branja, inu evangeliumi (1777):	Katiri ſo pak njega ſhliſhali , ſo ſe savselli nad njegovo saſtopnoſtjo, inu njegovimi odgovarami. Inu kader ſta ona dva njega ugledala

▶ zastran predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastran

saſtran

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ravno tako je valanje dobro na lahki obilno rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malo pomagalo. Naj bodo tukej nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vedno naprej , bres de bi po navadnim „Dalje ſledi” prejenjal. Saſtran tega ſe bo more biti vezhkrat na konzu eniga liſta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izbor, ) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran* reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto in pazh po

zastran

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se prav
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prej storiti. Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri
Oče naš (1885):	poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim

ſtran
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák

▶ zasukati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasuče

saſuzhe

Sveta grofinja Genofefa (1857):	laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov
Sveta grofinja Genofefa (1857):	trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori.

zasuče
Kitica Andersenovih pravljic (1863): bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu

zasučete

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	materi: „Sami gredò! Gotovo so! “ Mati in hči se urno zasúčete, in tečete z gore jim malo naproti. Vitez Teobald, njegova
Deborah (1883):	je zmolila. Tržinar. Nu, mati Liza, se tudi vi malo zasučete? Liza. O ljubi moj Bog! kde so časi! Bila, sem

zasučimo
- saſuzhimo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele
zasukati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka

▶ zasuti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasuje
- zaspe
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho

zasujem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri rokah) korenine, ki jih z roko lepo razprostim, skerbno zasujem, in sicer takó, da nič prazniga in votliga med koreninami
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nič prazniga in votliga med koreninami ne ostane. Na to zasujem jamo poverh s tisto zemljo, ki sim jo nazadnje iz

zasul
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet

zasuli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko
Viljem Tell (1862):	pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v

zasuti
- saſuti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras

▶ zasužnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zasužnjeni
- vsužnjeni
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun

▶ zašepetati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zašepeče

Marjetica (1877):	stopi tihe, počasne stopinje teta Barba k njemu in mu zašepeče: "Kar v Boga zaupaj in njegovo sveto voljo! Marjetici je
Viženčar (1881):	na usta položi, roko dvigne in nekaj gospodarju na uho zašepeče, kar pa neki ni bilo prijetno, kajti Viženčar zoper biričevo
Arabela (1885):	Skozi zaprta vrata čuli so se lahki koraki. »Arabela gre,« zašepeče žid svojej ženi. Potem jo neuljudno prime za roko in
Arabela (1885):	v naročje, ko kuharica po prstih k njej pristopi in zašepeče: »Milostljiva gospa, žid Karpeles je prišel. « »Kaj praviš, Julija? Karpeles
Najgotovejša dota (1892):	Ona je rahlo dremala. — »Rešil sem vas, uboga moja mati,« zašepeče polglasno, »trdosrčne, neprijazne snahe, ki bi vas bila spravila prerano
Spletke (1894):	bi toliko pazila —», pokara sama sebe. Ko zopet razpostavi piskre, zašepeče ji Maruša Klepetčeva bolj potihoma in skrivnostno: »Veste, mati, katera
Slučaji usode (1897):	k sočutstvovanju! — Kako lep, kako presunljiv je ta nočni prizor, zašepeče Otmar z neko pobožnostjo. — Ali tudi vi to občutite? A
Slučaji usode (1897):	tem bi pa jaz šel pogledat, kaj je uzrok streljanju, zašepeče Otmar. — To je nemožno, Otmar, odvrne ona baš tako tiho
Slučaji usode (1897):	osebnosti? zakliče on navdušen. — Nimam več čara, temveč samo čustvo, zašepeče ona skoro bolestno, a samo iskrenost tega čustva je mojega

zašepetal
Ljubite svoje sovražnike! (1899): so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in
zašepetala
- zašeptala
  Oče naš (1854): hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in

▶ zašepetavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

zašepetavši
- zašeptavši
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite

▶ zašiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zašij

saſhi

Kuharske Bukve (1799):	ſkus vęho v' ſodzhek. De pa nebode per verhi ſtal, saſhi notri sraven en lęp kreſálni kamen ali kremenz is potôka
Kuharske Bukve (1799):	enmalo isgręto. To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno

▶ zašpotovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zašpotovan
- saſhpotuvan
  Branja, inu evangeliumi (1777): Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she

▶ zašpotovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP

zašpotovanje

saſhpotuvanje

Branja, inu evangeliumi (1777):	othli goriuseti. de bi bulſhi goriuſtajanje neſhli. Eni pak ſo saſhpotuvanje, inu shlake preterpeli, zhes tu ſhe tudi sveſe , inu jezhe
Branja, inu evangeliumi (1777):	leti, katiri ſo okuli naſs, ſo zhes naſs ſmeh, inu saſhpotuvanje dershali. O Goſpud! koku dougu ſe boſh zhes naſs ſerdil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti ſvoje

▶ zašribati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zapisati; nemško-slovenski slovar

zašribaj

sashribei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti

▶ za ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

za tega
- satega
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine

za to

zato

Zlata Vas (1848):	rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi vi radi imélí
Zlata Vas (1848):	že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle deni.

▶ zatajiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zataji

sataji

Biblia (1584):	k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi
Biblia (1584):	jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe sa mano priti, tá sataji ſam ſebe, inu vsàmi ſvój krish, inu hodi sa mano

zatajil

satajil

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite

satajiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam bodo odperte te duri peklenskiga terpleina. Katiri bo mene satajiu pred ludmy, govory Chriſtus Matth. 10., tiſtiga ozhem tudi jes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3. Qui amat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote

zatajil

Oče naš (1854):	so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jez bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, terpel in umerl? Za
Oče naš (1885):	so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za

zatajiti

satajiti
Biblia (1584): kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt

zatajiti

Stric Tomaž (1853):	on že dobro ve, zakaj da ne, vender ga nočem zatajiti. Zakaj v njega zaupati je dobro. “ „Oh, neumneža, da mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	druzih močno hvaljene brošure, ktere dosihmal cesar Napoleon še ni zatajiti dal, tedaj on še zmiraj za njenega očeta veljá. Berž
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako bosta kdaj sterpela pogled onega Gospoda, kterega hočeta sedaj zatajiti pred ljudmi, ko bo tudi On vaji zatajal pred svojimi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	resnica. Ko bi tudi moral za te umreti, nočem te zatajiti. Verujem, da moj Odrešenik živi in bom poslednji dan vstal

▶ zateči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zateče
- satezhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah
zatekel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji
zatekla
Mineralogija in geognozija (1871): f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč

zateklo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	upira , in ako je zraven tega tudi gèrlo po prisadu zatêklo, clo ne more požirati ne kerme ne pijače. Če prisad
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	trupla; zunajni vzroki so silovitno poškodovanje očesa. Kedar jo oko zateklo, pogostne solze izceja, je vedno zatisnjeno, in silovitnega poškodovanja na

▶ zategadelj veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zategadelj

zategadel
Ferdinand (1884): zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo

zategadelj

Kemija (1869):	papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se
Kemija (1869):	° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2
Kemija (1869):	hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127
Zoologija (1875):	do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj
Zoologija (1875):	manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu

▶ zategadelj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zato; [sskj]

zategadelj

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi
Zoologija (1875):	tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti
Občno vzgojeslovje (1887):	pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja

zatoga delo(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj

▶ zategavoljo veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zategavoljo

sa tega_voljo(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo

sategavolo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Sategavólo je on njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v'

satega volo(združena oblika)

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nima, od tęga bó tudi tó vsętu, kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu

za tega_voljo(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi

zatega voljo(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro

za tegavoljo(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od
ſategavolo
Ta male katechismus (1768): prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo

▶ zategavoljo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zato; [sskj]

zategavoljo

satega volo(združena oblika)
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je

za tega_voljo(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak
Mlinar in njegova hči (1867):	Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka

zategavoljo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker

zatega voljo(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje

▶ zatekališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zatekališču
- satekaliſhi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena

▶ zatekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatekali
- zatekovali
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih

▶ zatem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatem

zatem
Zoologija (1875): čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled

za tem(združena oblika)

Divica Orleanska (1848):	s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva
Stric Tomaž (1853):	pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni
Fizika (1869):	pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem
Mineralogija in geognozija (1871):	delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri

zatim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje, zatim skoz gojzd k mlinu „Teufelsmühl” i tam da poprašam, kde
Botanika (1875):	dobro rastó, je pa potrebno, da imajo dovoljnega živeža, in zatim, da zamorejo ta živež v sebe tako sprejemati, kakor velja

▶ zatemniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatemni
- zatemne
  Botanika (1875): Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da solnce zatemné in da človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi

zatemnil

zatamnil

Zlata Vas (1848):	Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in
Zlata Vas (1850):	Zakaj serca teh ljudi so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oni hotli šolo v mar vzéti in

▶ zatemnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatemnjuje

satemnuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu

▶ zatilnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatilnik

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me že zijaš! Derži tvojega pantra — derži ga, derži — na zatilnik mi hoče planiti! Se že vzdiguje — o joj! ” — In pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ni — se ve da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo in vrat Mozetič-a

zatilnikom
- zatilkam
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne

▶ Zatilnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Zatilnik

Satilnik

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	im Dorſe Globoko ”ſeßhaft ge = eweſener Unterthan — contra ”Mathija S — Satilnik wegen Vergütung ”der Meliora = azionen. ” Shush. Jeſt jim bom sapopadek
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	damu gredó. Shush. (glaſno k' hlapzu. ) Juri Kopriva , inu Matija Satilnik imata dones tęden priti; (na ſtran. ) Jurja ne puſti is
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu trideſsęt ranſh pobolſhal. On pravi tedej, de je Matija Satilnik dolshan , ta dnar njemu nasaj povernit. Baron. Tęga bi imel

Zatilniku

Satilniku

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	povernit. Sakaj semla je meni nasaj padla , jeſt ſim jo Satilniku predal — is hiſho vred. Shush. Kaj ſhe ! kdur na mojim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gruntni Goſpodſki nasaj padla , inu je bla potler predána Matiju Satilniku sa devęjt inu ſhędeſset ranſh. Sdej Juri Kopriva naprej pernéſse

▶ zatiralec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zatiralci
- zatiravci
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico

▶ zatiranec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatirance

satiranze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 58 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 58 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —