Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 16 →

kakšnost kaktus kalcij kalcijev kali kalifornijski kalij kalijev kaliti kaljenje Kalvarija kam kamen kamenček kamenoslovje kamenje kamilica kamiličen kamižola kamižolica Kamna_gorica kamnit Kamnje kamor kamorkoli kanaanski Kanaansko kanalski kananejski kancelarija kancelj kancler kanclija kanček kaniti Kantipratan kapelica kapič kapitalizirati kapitan kapitel kaplan kaplja kapljajoč kapljevina kapljica kapra kaprn kapucin kapus kar karakter kar_biti kardinal Karel kar_hoteti kar_jaz karjola karkoli Karlovec karmenateljc kar_se karsibodi karta kar_ti kasa kasarna kasarniški kasen kasno kastrola kaša Kašmir katarinkin katekizem kateri katerikoli katerikrat katoliški katranov Katrca kavarna kavčukov kavkaški Kavkazija kazalec kazati kazen kaziti kaznovalen kaznovan kaznovati kažoč kdaj kdajkoli kdo kdo_li kdor kdorkoli kebček kebrček kebrov kegljišče kekljavec kelih kelnarica keltski kelžuh kemičarka kemija kemijski kemik k_en Kentucky kentuckyjski Kentukija ker kerubin kesati kevder ki ki_biti kibla kihniti kimavec Kimovec Kina kinčati ki_on kirurški kisanje kisati kisel kisikov kislec kisli kislica kisličen kislo kisloba Kissingen Kišinjev k_jaz kje kjer kjerkoli kladivo kladivov klagovanje klanec klas klasičen klasje klasovje klastje klati klavrn klavrno klečaje klečati klekljan klepetanje klešče kleščevje klet kletev kleti kletvica klicaje klicanje klicati klient klinec ključ ključar ključavnica kljukast kljun kljuse kljuvanje klobasa klobasica klobčič klofniti klopca klorov klorovodikov klošter Klotilda kmalu kmečki kmečko kmet kmetica kmetija kmetijski kmetijstvo

▶ kakšnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kakovost, sestava; Pleteršnik

kakšnost

kakſhinoſt

Pozhétki gramatike (1811):	Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe
Pozhétki gramatike (1811):	je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako

kakšnosti
- kakošnosti
  Fizika (1869): različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od

▶ kaktus samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kaktus
- kakt
  Botanika (1875): dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič

▶ kalcij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kalcij
- kalcijum
  Kemija (1869): Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli

▶ kalcijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kalcijev

kalcijumov

Kemija (1869):	476. Chinin sehwefelsaures, žveplenokisli kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata ocetna kislina, 457. Chlorid, klorec. Chlorkalk
Fizika (1869):	95. Cev zavita po kačje, Schlangenrohr; 117. Chemie, Kemija. Chlorcalcium, kalcijumov klorec. Chlornatrium, natrijumov klorec. Cifrenica, Zifferblatt. Cohäsion, zveznost.
Kemija (1869):	živosrebreni solitarnokisli, salpetersaures Quecksilberoxydul, 434. Okis etilov, Aethyloxyd, 473. Okis kalcijumov, Kalciumoxyd. 413. Okis kalijumov, Kaliumoxyd, 404.
Kemija (1869):	žveplec ali žvepleni vodenec; HgCl = živosrebreni klorec; kalijumov okis, CaO = kalcijumov okis ali apno itd. Ako ima spojina po več ekvivalentov

▶ kali prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menda; SSKJ

kali
- kali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí
- kalj
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji

▶ kalifornijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kalifornijsko
- kaliforniško
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo

▶ kalij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kalij

Kemija (1869):	essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij
Kemija (1869):	dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij
Kemija (1869):	463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404.
Kemija (1869):	ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum
Kemija (1869):	Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427.
Kemija (1869):	bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi
Kemija (1869):	solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404.
Kemija (1869):	kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3.
Kemija (1869):	Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev

kalijum

Kemija (1869):	Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404.
Kemija (1869):	globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline
Kemija (1869):	Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da

kalija

kalija
Kemija (1869): kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga

kalijuma

Kemija (1869):	V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko
Kemija (1869):	z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler

kalijem

Kemija (1869):	rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi
Kemija (1869):	okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji
Kemija (1869):	s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3.
Kemija (1869):	v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako

kalijumom
Kemija (1869): olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko

kaliju

kaliji

Mineralogija in geognozija (1871):	piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu
Mineralogija in geognozija (1871):	kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne

▶ kalijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kalijev

Kemija (1869):	kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures
Kemija (1869):	milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež

kalijumov

Kemija (1869):	406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov
Kemija (1869):	kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber
Kemija (1869):	sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki se v vodi raztopi.

kalijeva

kalijeva
Kemija (1869): Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa

kalijevnata

Botanika (1875):	leto, tedaj vsakega petega leta: Prvo leto: Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje leto: Detelja (apnenata
Botanika (1875):	na pšenično strnišče pozna repa (prva je kremenata, druga pa kalijevnata rastlina); peto leto: Oves, rž ali ječmen (kremenate in apnenate

kalijevega
- kalijumovega
  Kemija (1869): si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne

kalijevih

Mineralogija in geognozija (1871):	imajo v sebi kalijum, spada v red silikatov. Izmed druzih kalijevih soli navedemo: Solitar, ki kristalizuje v rombiških stebričkih, navadno pa
Botanika (1875):	kar se pa dogodi, če dodamo onemu pesku apnenih ali kalijevih soli. 104 Ogljenčeve kisline, vode in amonijaka, ki dajó rastlinam

kalijevo

Kemija (1869):	kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo
Kemija (1869):	Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav
Kemija (1869):	sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas
Kemija (1869):	žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo

▶ kaliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kali

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v kervi alj v udah zaostane, kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” —
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	če se tudi dobé, so takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške
Sveti večer (1866):	mi je na tem, da se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas pozdravim in Vam

kalijo
- kale
  Botanika (1875): 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar

kalil

Botanika (1875):	zdaj spet tedaj najden, je vsejan v zemljo vendar še kalil. Tudi je kalil še tisti ječmen, ki so ga vzeli
Botanika (1875):	najden, je vsejan v zemljo vendar še kalil. Tudi je kalil še tisti ječmen, ki so ga vzeli iz grobov Egiptovskih

kalila
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako
kalili
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere

kaliti

Kemija (1869):	Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo
Kemija (1869):	kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515

▶ kaljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaljenja

kalenja

Botanika (1875):	krajev se številom dni, ktere potrebuje kakova rastlina od svojega kalenja do popolne zrelosti svojega semena, se pa dobe kakor pomnožek
Botanika (1875):	doba rastlinske rasti, namreč število dni, ktere potrebuje rastlina od kalénja do popolnega dozorenja plodú. To število je v toplih pokrajinah

▶ Kalvarija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Kalvarije
- Caluarie
  Sacrum promptuarium (1695): Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu

Kalvariji

Kalvari

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zakramente prejemati. Ob treh zjutrej je pater Aleksander na hribu Kalvari, na mestu, kjer je bil s. križ postavljen, s. mašo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	redu ispeljano, kér sa nektéri sveti razdelki kakor postavim hrib Kalvari, visoki, — veliko jih je pa podzemeljskih ; nekteri verniki imajo razločne

Kalvarji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu

▶ kam prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kam

Branja, inu evangeliumi (1777):	med ſabo lubesen imeli. Rezhe k' njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bolj zmanjkuje, takó de dvajsetic skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski
Roza Jelodvorska (1855):	v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih
Valenštajn (1866):	čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na
Fizika (1869):	v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ni bila več v nevarnosti. Vendar tukaj ji ni ostati. Kam naj se oberne? Zavila je poleg Rena v Švico, a
Revček Andrejček (1891):	ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti! S čim se bodo pa

kamo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu vedili povedati, kje bi bila, in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila

▶ kamen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamena

Kemija (1869):	Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo
Kemija (1869):	Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna
Kemija (1869):	369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall.
Kemija (1869):	r, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj

kamenem
Kemija (1869): s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S

kamenim

Robinson mlajši (1849):	nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je
Robinson mlajši (1849):	očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad
Rudninoslovje (1867):	se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski

kameno

Robinson mlajši (1849):	do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to
Rudninoslovje (1867):	1•2) skoro kot voda. Te zvrsti se posebno imenujejo: kaméno olje (Steinöl, Erdöl) je tekočno, i če je prav čisto
Rudninoslovje (1867):	Tirolskem, v Galiciji i na Hrvatskem. Na Slovenskem se dobíva kaméno olje i kaména smola pri Rablji na Koroškem. Rabi se
Rudninoslovje (1867):	rezati, i če ga malo ugreješ , tudi gnjesti. Ako je kameno olje čisto, dá se popolnoma vsparíti (destilovati) , jako se lehko
Rudninoslovje (1867):	2. Kaméno olje i kaména smola (Erdöl und Erdpech) se nikdar ne
Mineralogija in geognozija (1871):	igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier, glodalka. Nagnjen, geneigt. Naplav

kamna
- kamne
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar
kamni
- kameni
  Občno vzgojeslovje (1887): voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste

▶ kamen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamen

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA
Roza Jelodvorska (1855):	Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce
Maria Stuart (1861):	Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko
Rudninoslovje (1867):	pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati
Kemija (1869):	dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se
Kemija (1869):	Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510.
Mineralogija in geognozija (1871):	45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni
Zoologija (1875):	v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali
Zlatorog (1886):	Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne

kamna

kamena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo
Zlatorog (1886):	Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató

kamna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je v zrak vzdignil in zopet na zemljo

kamne

kamene

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl, je
Robinson mlajši (1849):	orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da
Zoologija (1875):	pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz

kamne

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli
Stric Tomaž (1853):	„Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če

kamni

kamenami
Branja, inu evangeliumi (1777): prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim

kaminami

Branja, inu evangeliumi (1777):	tu ſhe tudi sveſe , inu jezhe : eni ſo bli s'kaminami poſuti; resſekani , ſkuſhani, v' morieniu tega mezha ſo ony umerli
Branja, inu evangeliumi (1777):	leta rod pridti. Jerusalem, Jerusalem, katiru Preroke moriſh, inu is kaminami poſſiplujesh te, katiri ſo k' tebi poſlani, kulkukrat

kamni
Genovefa (1841): neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli

kamnih

kamenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je

kamnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje

kamnom

kamenom
Kemija (1869): trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz

kamnam

Branja, inu evangeliumi (1777):	rokah noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ mu pa odgovorí: „Sapiſano

kamnov

kamenov

Valenštajn (1866):	njegovo čut je moj krotilo, I strašil sem se dragih kamenov, Ki vas krilaho liki zvezdni venec, Zakaj je precej, ko
Valenštajn (1866):	Brez straha gledam jej. Al zjutraj nejsem Le-tega mogel. Dragih kamenov Bliskota zakrivala mi je ljubo. Tekla. Tedaj me gledalo je
Ferdinand (1884):	kupca k sebi, ker bi bil rad kupil nekaj dragih kamenov. Ker je Ferdinand dobro umel češki in nemški, pošlje kupec
Gozdovnik (1898):	in zdajci je tabor sredi viharja in toče krogel, pušic, kamenov, napaden od nerazvrščene množice vojakov s plapolečimi lasmi, obdan od
Gozdovnik (1898):	temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali

kamnov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí iz ne-

kamnu

kamenu

Sveti večer (1866):	zaraščenim. Kako zelen in živ je nježni mahec na tem kamenu! Človek misli, da ga zamore odskubsti. Kako ponosno se dvigajo
Mineralogija in geognozija (1871):	zakaj raven je ali neraven, ali školjkast kakor pri kresilnem kamenu. Tudi trskast je, repinast ali rogljast in naposled je dostikrat
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Na splavu sta gospoda Flint in Bil. Jon stoji na kamenu ob bregu“, je rekel Bôb in hitel je naprej v

kamnu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču
Mineralogija in geognozija (1871):	baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

▶ kamenček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamenček

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ko bi jaz imel to navado, vergel bi vsikdar bel kamenček v verč, kedar bi bil tako srečen, da bi ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ter iz njega prinese biser ali v zlato vdelan drag kamenček, da je všije v tkanino, kakor zahteva podoba na njej

kamenčki
- kamenčki
  Rudninoslovje (1867): delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki
- kamenzi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe
- kamnički
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri

kamenčkov

kamenčkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica

kamenzov

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji

▶ kamenoslovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

litologija; Pleteršnik

kamenoslovje

kamnoslovje

Mineralogija in geognozija (1871):	premišljevanje se bo tedaj takole vrstilo: 1. Nauk o kamenji. (kamnoslovje), posebno, 2. Oblikoslovje, 3. Skladoslovje, 4. Nauk o okamninah. To
Mineralogija in geognozija (1871):	in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija. ) Ako se trudimo spoznavati

▶ kamenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamenja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh
Mineralogija in geognozija (1871):	kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je
Mineralogija in geognozija (1871):	tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba
Mineralogija in geognozija (1871):	znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj
Mineralogija in geognozija (1871):	in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega
Mineralogija in geognozija (1871):	sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti
Mineralogija in geognozija (1871):	sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in
Stelja in gnoj (1875):	bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako
Stelja in gnoj (1875):	zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim

kamnja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere
Blagomir puščavnik (1853):	pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden se ni ganil. »Ti si iz našega kraja? « je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali

kamenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali
Kemija (1869):	rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž
Mineralogija in geognozija (1871):	stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi
Mineralogija in geognozija (1871):	stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno
Mineralogija in geognozija (1871):	Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil
Mineralogija in geognozija (1871):	kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo
Mineralogija in geognozija (1871):	drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je

kamnje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna

kamenjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička
Mineralogija in geognozija (1871):	poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v

kamnjam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti
kamnjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj

kamenju

kamenji
Mineralogija in geognozija (1871): v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih

kamenju

Mineralogija in geognozija (1871):	s kristali prepredene votline v kamenji. Še moramo omeniti slučajno kamenju primešanih delov; včasi se namreč nahajajo v kamenji posamni kristali
Mineralogija in geognozija (1871):	tacemu delu, da je nadomestiveni del onega. Dostikrat to pripomore kamenju, da se premeni v drugo ali kakor pravimo, da skalovje

▶ kamilica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamilic
- gamilc
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču
kamilica
Botanika (1875): sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči
kamilice
- kamilze
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene

▶ kamiličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamiličnih
- gamilčnih
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa

▶ kamižola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamižolo
- kamžolo
  Spisi Krištofa Šmida (1883): spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen

▶ kamižolica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kamižola; [sskj]

kamižolici
- kamsholzi
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko

▶ Kamna gorica samostalnik, lastno_ime, ženski + samostalnik, lastno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k

Kamni gorici

Kamnigorici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se je tudi nam v Kropi en
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu

▶ kamnit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kamnit

kamenit
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni

kamnit

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	glino in močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit in peščen apnenec; zlasti ob cestah rastejo čversto, od kodar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	hočem par besed govoriti. Znano je, da murba ljubi suh, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet

kamniten

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Terſtu in v Réki ſo te dni potreſ zhutili. (Kamniten desh. ) Na ˛Shpanjólſkim v vaſi Tores je 2. kimovza po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko konzhalo , vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh! — to je zopernija! '' bóde marſikdo rékel. — „Ta je prasna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber) poſtavila v vedni ſpomin, ki je na polji oral

kamnita

Mineralogija in geognozija (1871):	tega nastanejo iz sprhnenega granita prav čudne podobe, tako imenovana kamnita morja, začarani mlini i. d., med kterimi je tako zvani
Mineralogija in geognozija (1871):	po kamenji, iz kterega so sestavljeni. Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem sta bila postavljena kamnita kipa slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi med stebrovjem

kamnite
Genovefa (1841): drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda

kamnite

kamnitne

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači, deni sok v kamnitne posode in ga na solnce postavi. Čez osem dni ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de še nekoliko časa skupej vre, deni jih potem v kamnitne verče in se bodo dolgo ohranile. Višnje v medu hranjene

kamnitem
- kamnitim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo
kamniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od
kamnitih
- kamniteh
  Ta male katechismus (1768): taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti pervi le tri te perve
- kamnitih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan
- kamnitnih
  Genovefa (1841): miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój
kamnitimi
- kamnatimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po

kamnito

kamenito

Roza Jelodvorska (1855):	ljubiga očeta. Omedlevica jo napade, in mogla je na bližnjo kamenito klop sesti. Kar zatrobijo lovci v svoje zvoneče rogove, in
Zlatorog (1886):	Rúševje na steno kameníto. Čudne lovcu pač očí so: Mile Kot otroku, bistre kot
Zlatorog (1886):	Toda kaj li zrè takó osupel? Mari to je morje kameníto, Koje onstran je uzréti ménil? Ní! Položje se pred njim

kamenitu
Biblia (1584): ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'
kaminitu
Biblia (1584): priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu

kamnito

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod

▶ Kamnje samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Kamnjem
- Kamnjim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de

▶ kamor veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamor

kamar
Sacrum promptuarium (1695): oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S.

kamer

Sacrum promptuarium (1695):	pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe
Branja, inu evangeliumi (1777):	Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem

kamor

Genovefa (1841):	mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo
Robinson mlajši (1849):	bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo
Zoologija (1875):	je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo
Gozdovnik (1898):	pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani

kamur

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Po velikih in shivih tolashbah ſmo ga ſtariſhem nasaj poſlali, kamur je ſhel prav veſel; tode réſ ni dolgo vshival tega
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe ſposna, de gré kmetijſtvo rakovo pot. Povſod ſe vidi, kamur ſe le zhlovek osre, narodnoſti dovelj, in vſe ſe narobe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ona pa ſéme sazhne lezhi na popir ali na platno , kamur je djana, podobno makovimu ſemenu, in pervih 36 — 40 ur
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami in rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj; poiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga, kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga na tiſti kraj, kamur peſhke ſejati miſliſh po pedi na debelo rasſtelji, in ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſprejema, kir ſi miſli: Gotovo tiſti ſad nar ſlabji ni, Kamur ſerſhen vſeſkosi rad letí! Tiſtimu pa, kdor ſi nad vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih nimajo perjatlov dovelj. — Taki sabavljivzi ſo, ko polétne muhe, kamur ſe ta marzheſ le vſéde, vſelej sapuſti zherne pike sa

▶ kamor prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamor
- kamer
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher.

▶ kamorkoli prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamorkoli

kamer koli(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike

kamorkoli

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom
Zeleni listi (1896):	komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko je

▶ kanaanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kanaanska
- chananæjſka
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' tę kraje Tyra inu Şydóna. 22. Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa

kanaanske

kananſke

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perpeljati. “ Sdaj ſe vsdigne na pot v' Egipt. Na meji Kananſke deshele je ſhe Jakop Bogu dar opravil. Juda gre naprej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jim vſelej pomaga. Kedar Jakop do réke Jordana na mèjo Kanánſke deshele pride, ga sazhne Esav, njegov brat, ſkerbéti. Poſlal je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nogo. Jerihunſhkiga meſta sidovi ſe na glaſ trobent ſoſujejo. Prebivavze Kananſke deshele, ki ſo bili s' gerdimi hudobijami mero ſvojih grehov

kanaansko
- kananſko
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je Bog perkásal, ino mu je snad nje raskasal vſo Kananſko deshelo. „Glej jo,“ je rékel; „to je deshèla, ktero ſim

▶ Kanaansko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Kanaanskem

Kananſkim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je

Kanaansko

Kanansko
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko jih

Kananſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is tempeljna poropal. Tako je priſhlo veliko ljudſtva nasaj na Kananſko v' sapuſhene meſta. Potlej ſe v' Jerusalemu ſnidejo. Duhovni ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hlapzi ino deklami ino ſ' ſvojimi zhedami na pot. Na Kananſko pride. Ta deshela je bila nar lepſhih deshel na semlji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deshèlo, ki ſe mleko ino méd po njej zedi; na Kananſko jih popeljem. Toraj idi, ino ispelji moje ljudſtvo is Egipta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kraj, hvali Boga is zeliga ſerza, ino pride ſpet na Kanánſko k' Isaku, ſvojimu ſtarimu ozhetu, kteri je ſhe to veſèlje

▶ kanalski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kanalska
- kanaljska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega, kakor tukaj, je mogel

▶ kananejski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kananejska
- kananejſka
  Biblia (1584): vganil v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa

▶ kancelarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dvorna pisarna; [sskj]

kancelarijo
- kancelijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal

▶ kancelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ

prižnica; [sskj]

kanceljnu
- kanzelni
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o

▶ kancler samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kancler

kancelir
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih

kanzlir

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	G-Gnada! Baron. Poklizhte Matizhka. Naj k'malu ſèm pride. Budalo. Kanzlir tudi, inu Sme — Smeſhnava? Baron. She ne. Şam Matizhek. (Budalo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj

▶ kanclija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kanclije

kancelije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se pa drugač doseči ne more, kakor s tem, da kancelije, ki imajo z ljudstvom opraviti, ž njim govoré v njegovem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	pravi gosp. minister v tem razpisu — je, da si cesarske kancelije prizadevajo, zaupanje ljudstva vživati. To se pa drugač doseči ne

kanclijo
- kanzlijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka

▶ kanček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kanček
- kanzhik
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino

▶ kaniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kane

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz

kaneš

kaneſh

Kuharske Bukve (1799):	kuhat, dokler je kapla, katiro sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze grenke, ſe
Kuharske Bukve (1799):	ſe kapla na zinaſtim okroshneki sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu ohladíſh. Ohladi, deni smersovat.

▶ Kantipratan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kantipratan
- Cantipratanus
  Sacrum promptuarium (1695): Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila

▶ kapelica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kapelica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih

kapelice

Blagomir puščavnik (1853):	moje velo truplo v skalnati grob, ki je tukaj poleg kapelice pripravljen. ” — Zdaj umolkne sivček. Oči mu v solzah plavajo. Nikolaj
Blagomir puščavnik (1853):	V sred kapelice je podoba žalostne matere Marie, ki je svojega mertvega sina

kapelici
- kapelici
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico; na
- kapelizi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na

kapelico

Blagomir puščavnik (1853):	tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu
Blagomir puščavnik (1853):	tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico; na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv.
Spisi Krištofa Šmida (1883):	verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za

kapelizo
Genovefa (1841): Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb

▶ kapič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riba glavoč; Pleteršnik

kapiči

kapči

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. Zelenova župa. Moknati cmočki na mleku
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s

▶ kapitalizirati glagol, glavni, dvovidski ↘ IMP ↗ SSKJ

kapitalizirajo

kapitalizujejo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	5800 gl. čez 20 let, ako se 3% obresti celoletno kapitalizujejo? 2.) Na koliko narase kapital 1234 gl. v 7 letih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 4 % na obrestne obresti naložen in se obresti poluletno kapitalizujejo? Tu treba vzeti 14 poluletij in procente za pol leta

▶ kapitan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kapitan
- kapitan
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj
- kapiten
  Tiun - Lin (1891): zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je
- kopiten
  Tiun - Lin (1891): straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili

▶ kapitel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poglavje; [sskj]

kapitel

kapitl

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab nosi te je shiher pred hvdemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moje perbishalshzhe sedei inu na smertno uro Amen. TA 52. KAPITL. Tu je an resnizhen Mitel? sa pikniano ventuati Bodi perzhoveku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 54. KAPITL. Tu jeshe h' tamenjei pani potrieba da rezi da stiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega

kapitelu
- kapitolu
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to

▶ kaplan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaplan

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan, de bi se Jim po Novicah na znanje dalo, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in
Zlatorog (1886):	poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar;

kaplanom
- kaplanam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič
kaplanov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in

▶ kaplja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaplja

kapla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na uſſe viſhe. Tudi ta narmajnshe greh je koker ena kapla vojla, katira se na beli vovni irozhnu nareſen reſlye, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	premishluvanje bila; ſakaj una plava le gori ſgur koker ena kapla vojla na vodi, ta pak gre kmalu na dnu koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bode ena svesdiza tu ſonze resvetlila? ali bode ena maihina kapla vode tu zelu murje mokru ſturila? ali bo en Angel
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama nar mainſhi kapla, je pa stekou en zeli potok. Inu kai ozhmo tvoji
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu nar dobrotliviſhi Odreſhenik! mi vemo, de je ena ſama kapla tvoje nar zhaſtitiſhi krivy ene takſhne naisrezhene vreidnoſti, inu dragote
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas
Kratkozhasne uganke (1788):	glash polovizo vode, inu polovizo vina s' tikama, de nobena kapla vezh notri nagrę; al vonder ne zel toku is verham
Kuharske Bukve (1799):	tiga jábelzhnika vsami eno unzho zukra, kuhaj ſkup, dokler ſe kapla na zinaſtim okroshneki sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu
Kuharske Bukve (1799):	zinaſti okroshnik, kader ſe kapla ſterdi, je sholza dobra; deni jo hladít. 175. Pomoranzhe v'

kaplja

Genovefa (1841):	tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo

kaplje

kaple
Branja, inu evangeliumi (1777): njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem

kaplje

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor
Robinson mlajši (1849):	da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sito v cuker ter jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak
Tiun - Lin (1891):	mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego

kapljo

Maria Stuart (1861):	Marija. In Druri, Paulet, ječarja moja? O, raji dasta zadnjo kapljo kervi — Mortimer. Najperva padeta pod mojim nožem! Marija. Kaj strica
Valenštajn (1866):	smo njegovi dušoj i telesom, Da zanj krvi poslednjo damo kapljo, Dolžnostij ne krateči, ktere do Cesarja imamo. Le pazite! Izrečno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Oh”, djala je, „rada dam svoje življenje, rada dam zadnjo kapljo kervi, samo da mi je moč otroka rešiti roparskih rok

kaplo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa en dim, inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke, je tulkain ſvete krivy v' timu vertu
Kuharske Bukve (1799):	ſe zuker ſtaja; potle puſti pomalim vręti, inu ſkuſhaj eno kaplo kánit na

▶ kapljajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kapljajočimi
- kapljajozhimi
  Genovefa (1841): nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak'

▶ kapljevina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kapljevin

kapljin

Fizika (1869):	bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej
Fizika (1869):	B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da
Fizika (1869):	od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni
Fizika (1869):	vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane
Fizika (1869):	zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo
Botanika (1875):	je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere
Botanika (1875):	da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh stranéh napravila enako
Botanika (1875):	raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa

kapljevina

kapljina

Fizika (1869):	pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako
Fizika (1869):	v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi
Fizika (1869):	tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri
Fizika (1869):	tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini
Fizika (1869):	tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine
Botanika (1875):	napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja.
Botanika (1875):	j. da bi se na obeh stranéh napravila enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in
Botanika (1875):	mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v
Botanika (1875):	se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od

kapljevinah

kapljinah

Fizika (1869):	na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je širji kakor
Botanika (1875):	rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih

kapljevine

kapljine

Fizika (1869):	pravokotno proti meri teže. In res ako se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle
Fizika (1869):	enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako, in
Fizika (1869):	kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko
Fizika (1869):	drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več
Fizika (1869):	v podobščinah 86., 87., 88. in 89., da je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh
Fizika (1869):	je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87. Pod.
Fizika (1869):	Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé
Botanika (1875):	posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z
Botanika (1875):	s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi

kapljevini

kapljini

Fizika (1869):	hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli
Botanika (1875):	se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni

kapljevino

kapljino

Fizika (1869):	tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje
Botanika (1875):	ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne
Botanika (1875):	40 čevljev, iz česar se vidi, da stanice dalje vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére
Botanika (1875):	Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje

▶ kapljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kapljic

kapliz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji

kapljic

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	steklenice, ktero so poprej dobro pretresli, so zopet vlili 10 kapljic v tretjo steklenico napolnjeno s 100 kapljicami vinskega cveta. In
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmešali z 99 deli vinskega cveta (Weingeist) v tinkturo. Deset kapljic te tinkture so primešali 100 kapljicam vinskega cveta v drugi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzeli in v vodi topili; pri bolnikih je zadosti nekaj kapljic — ne več, kakor je v tej-le posodici. ” Ko bolnik pogleda
Kemija (1869):	leta in leta ne spromeni. Ako vročemu mleku priliješ nekoliko kapljic kakave kisline, tekoj se mleko usiri, to je vsa sirnina
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu je zdravnik ukazal. Tako je tedaj vsaki dan nekoliko kapljic manj žganja poserkal, brez da bi bil to opazil. Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sem mu košček sladkorja, na katerega sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je bolezen napadla. Imel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebensessenz), kar se je oboje, na sladkor nakapljano, potrdilo kot
Deborah (1883):	krščen je vendar le bil. Tržinar. E, kaj krščen! Par kapljic zamurca ne umije. Učil je naše otroke, učil sveto evangelije

kapljica
- kaplica
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega
kapljicami
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je

kapljice

kapelze
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor

kaplice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	merzli vodi zmijete in na tanjko očedite, de ne bo kaplice mleka v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so

kaplize
Kmetijske in rokodelske novice (1843): veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa
kapljice
Botanika (1875): še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se

kapljize

Genovefa (1841):	mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi

kapljici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postane, potem permešaj pretlačene marelce po žlici, deni kaki dve kapljici tega vkuhanja na cinast taljar; če se kaplje sterdijo in
Fizika (1869):	raztopi v kupici vode, je potem nekaj soli v vsakej kapljici osoljene vode, ki jo z iglo zajamemo. Dokler je košček

kapljico

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki

▶ kapra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kaper

kapar

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana

kapre

kapare

Kuharske Bukve (1799):	sręsaniga rosmarína, lorber pęrja, en zęl zhebul s' nagelshbizami nataknen, kapare, inu ribo karpa gori; kakor ſi pod ribo djal, take
Kuharske Bukve (1799):	ga dobro. Kader je rumenu, perlì goveje shupe, jęſiha, inu kapare; tako naj ſe tri ure kuha. Daj vſe ſkup na
Kuharske Bukve (1799):	lupek od lemone, zukra, kapare, inu goveje shupe. Poſtavi nad sherjavzo, męſhaj tako dolgo med

▶ kaprn pridevnik, splošni, nedoločeno

kaprno

kaparno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik nad rošem pečen. Višnjevo kuhanje. 53. Pemska župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim

▶ kapucin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kapucin
- capvzinar
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar oni so te dnarje vgore nashli ani taku? ani takv

▶ kapus samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kapus

kapuſ

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko

▶ kar zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čemer

čem
Botanika (1875): listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da se ne razvijajo

čemer

Občno vzgojeslovje (1887):	mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri
Občno vzgojeslovje (1887):	taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut

čemur

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje.

česar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da
Robinson mlajši (1849):	zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega
Tine in Jerica (1852):	delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili
Fizika (1869):	denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti
Botanika (1875):	ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu
Botanika (1875):	v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé

zheſar

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lo, ino ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni

zheſser
Biblia (1584): Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru

čimer

čem
Botanika (1875): v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži

čemur

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so me tudi nekteri prijatli že naprej strašili), de bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po

čimur
Fizika (1869): ko se je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje
komur
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je, de človek kaj bere in se kaj uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To
zhimur
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud'

kar

Biblia (1584):	viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne spal, ampak vedno bo imel oči odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa
Zlatorog (1886):	Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in

▶ karakter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

figura, podoba; kontekst

karakter

karaktar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te karaktar more neto biti taku storjan. † Konu nu et hon † Ampleaon
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla

karakterja
- karaktara
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier

▶ kar biti zaimek + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

kar bodi
- karbodi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga

kar je

karje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bei perpraulana use pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu venzhno shiulenje inu dnarje is an skriti shaza inu karje boshja vola dora svata al srabro Kader bo te Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsi S. S Katieri soshe natam sviere inv vse karje pertam drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga lvbiga moiſtra vse tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno: vidish ti vierni Kriſtian? Ti se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dukatou prou dora svata odte uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries dau! sakai jas sim uresnizi svo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sklora pn pershje tu serze h' kandohti on kna faira karje unja ohvaſti da resodie noi se perkashe kader ga ti

kar ni
- karkni
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo

▶ kardinal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kardinal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so bili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	kterem arhivu skritega, morebiti celò v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov bukve oglejskih škofov Niceta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ne bo razderl, ampak Ie za nektere dní zakasnil, — da kardinal Antonelli pride v zbor, in da angležka, ruska, pruska, švedska
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Predgovor. Ko so spisali to knjigo Wiseman, kardinal in nadškof vestminsterski, niso iméli namena svetu podati učene preiskave
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo tudi pri nas želja spolnila, s ktero so spisali kardinal to povest. Bog pomozi! V Ljubljani meseca vinotoka 1866. A.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	take, ki zavračajo na vire, iz kterih so zajemali slavni kardinal. Tako se je knjiga za nekoliko zmanjšala pa slehernemu razumljiva

kardinalom
- kardinalam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo
kardinalu
Valenštajn (1866): sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica

▶ Karel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Karel
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres

Karla

Divica Orleanska (1848):	beseda Kraljeva moja perva bodi – milost! Ljudstvo. Bog živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki
Divica Orleanska (1848):	večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno

Karlna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pozneje pa je patriarh Nikolaj s privoljenjem svojega polbrata cesarja Karlna IV. ravno v tistem mestu v l. 1354 višjo šolo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Solo je pa za Oglejsko okrajno že talianski kralj Lotar, Karlna velicega vnuk, v Starem meslu (Forum Julii, Cividale) ustanovil v

▶ kar hoteti zaimek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

kar hočeš

karozhash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Spet Anna Dora riezh da ti use morash videti karozhash bei karti sheIiesh je tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana

▶ kar jaz zaimek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

kar jaz

karjas

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti bras use shkode na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. noi noter umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg

▶ karjola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

karjola
- karola
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh živí

▶ karkoli zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

karkoli

carkoli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi na 13 ferse carkoli bota vi moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo vam

karkol

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala

karkoli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo
Zlata Vas (1848):	več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava

kar koli(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da

▶ Karlovec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Karlovec
- Karlovec
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): naprej. — Sliši se, da je naprava telegrafa iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se
- Karlovic
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo

▶ karmenateljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda)

zarebrnica; [sskj]

karmenateljci

karmenadelzi

Kuharske Bukve (1799):	nad sharjavzo en dober zhaſ vręti. 297. Telezhje herbtnerebriza, ali karmenadelzi na sele. Tolzi bershole po navadi s' noshovim robam, puſti
Kuharske Bukve (1799):	296. Kiſlo sele prav kuhati. 297. Telęzhje herbtne rębriza, ali karmenadelzi na sęle. 298. Piſheta v' maſli ozręti s' peterſhilam. 299.

▶ kar se zaimek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

kar se

karse

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene

▶ karsibodi zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

karsibodi

kar si_bodi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt

▶ karta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kart

qvart

Kratkozhasne uganke (1788):	ſapored v' 3. kupzheke toku, de na usak kupzhek 7, qvart pride. Na
Kratkozhasne uganke (1788):	bo glash vodo na se gori potegnil. IV. Is 21. Qvart eno uganiti, katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi
Kratkozhasne uganke (1788):	katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh 21. qvart ſapored v' 3. kupzheke toku, de na usak kupzhek 7
Kratkozhasne uganke (1788):	Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej pomóli pushl
Kratkozhasne uganke (1788):	32. qvartame eno kunsht narediti, ke si kedu is 20. qvart, katire se goriudarjajo, eno v' mislah ſamirka, koken poſtavera to
Kratkozhasne uganke (1788):	Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v' svojeh rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto ravnu

kartam
- kvartam
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal

karte

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravo piſánje imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe. Ta karta krajnſke deshele, — perva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mala fara (pfarrvikariat), kaplanija, podfara, poddrúshniza (Filialkirche). Ena zola te karte ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe nobene ni. V tém obrasu ſo vſe laſtnoſti dobre karte, reſnizhnoſt, raslozhnoſt, pravo piſánje imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava karte pa je ſhtir zhevlje ſheſt zol, in viſozhina tri zhevlje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plazhati, in per prejétji perviga, drúsiga in trétjiga poſlánja te karte ſta vſak pot dva goldinarja doplázhati, ali sa zelo ſkupaj

kvarte
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti
quarte
Sacrum promptuarium (1695): dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu

qvarte

Kratkozhasne uganke (1788):	noter da 32. Na tu ſazhni ti shteti 2. ter qvarte ene verh drugeh deni; inu shtej noter da taiſtega shtivila
Kratkozhasne uganke (1788):	notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta druge otshe; potem pak, ke qvarte prebirash, bosh
Kratkozhasne uganke (1788):	Ti premejshaj qvarte, doklej ta druge otshe; potem pak, ke qvarte prebirash, bosh kmalu videl, katira po konzu ſtojy, je rajmno

karto

qvarto

Kratkozhasne uganke (1788):	sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le
Kratkozhasne uganke (1788):	pushl qvart v' svojeh rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti
Kratkozhasne uganke (1788):	tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v' svojeh rokah narobe

▶ kar ti zaimek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

kar te
- karte
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo

kar ti

karti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Anna Dora riezh da ti use morash videti karozhash bei karti sheIiesh je tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svshiti karti mene, savkashah o Jesv dai menei karpotrobvjam inv kar moje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	deva vse karti pegerash kadar bosh ti imov to andoht frihtati taku prei

▶ kasa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagajna; [sskj]

kasa
- kaſa
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): direktor pravi; tam ſo pervi oſkerbrtiki in piſarji, tam je kaſa, v ktero ji denarji is vſih treh deshel teko, in

▶ kasarna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojašnica; [sskj]

kasarni
- kosarni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit.

kasarno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim

koſarno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh

▶ kasarniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kasarniška
- koſarne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali

▶ kasen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kasenpridevnik, splošni, nedoločeno

keſan

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa tega zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo
Branja, inu evangeliumi (1777):	moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa tega

kasnejšipridevnik, splošni, primernik
- kaſneji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko
kasnipridevnik, splošni, nedoločeno
- kaſni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih

▶ kasno prislov, splošni, primernik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kasneje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek
Stric Tomaž (1853):	videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober
Revček Andrejček (1891):	mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj novega ? Pavle je že

kaſneje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz
kaſnejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe

kesneje

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Le pojte, jaz bom že za vami če tudi malo kesneje prišel. « Ali če ravno so vsi razun Tirčka želeli pred
Tiun - Lin (1891):	nekaj pošeptal na uho, čemu je ta kimaje pritrdil. Trenutek kesneje vstopil je dolgi Kitajec v krog k rokoborcu. »Dobro, Šan-ho

▶ kastrola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kastroli
- kaſtroli
  Kuharske Bukve (1799): supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s'

kastrolo

kaſtrolo

Kuharske Bukve (1799):	ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula,

▶ kaša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaša

kaša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav

kaſha

Kuharske Bukve (1799):	puterteſtó. Potle ſkuhaj nakerhlane lepo rudęzhe pęſe v' mehko, kakor kaſha, perdeni sraven enmalo zukra, ſladke ſkorie, ſolí, inu vina
Kuharske Bukve (1799):	kakor kaſha; notri deni pol libre preſaniga zukra, inu ſpęt smęſhaj; potle
Kuharske Bukve (1799):	Od Zheſhin kuhanje. Tri unzhe maſla męſhaj, de poſtane kakor kaſha; dalaj pol libre ſtolzhenih mandelnov, tri ręsíne ali ſhnite v'

kaše

kaše
Kemija (1869): volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti

kaſhe

Ta male katechismus (1768):	On nam kaſhe to ſvelizhano naumerjozhnost, koker enu plazhilu te vire, inu Kristianskeh
Abecedika ali Plateltof (1789):	vrednu poſnemat. Kder ſe zhes ſręzho ſvojiga bliſhniga grima, ta kaſhe enu hudobnu ſerze. Marni ludje bodo k'zhaſti povikſhani nemarnni
Kuharske Bukve (1799):	mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' goshovji. Hetſchepetſch. 28. Kralevô govedje meſo

kašo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s to kašo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in

▶ Kašmir samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kašmirju
- Kašmiru
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten

▶ katarinkin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k

katarinkinemu
- katarinknimu
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh

▶ katekizem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

katekizem

katekisem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat

katekizem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost

▶ kateri zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

katera

Sacrum promptuarium (1695):	eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi
Sacrum promptuarium (1695):	na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen
Sacrum promptuarium (1695):	nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela
Sacrum promptuarium (1695):	vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá
Deborah (1883):	in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti za stoletje pred vsemi druzimi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kjer pomenja m katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 ali 9
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran

katere

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi

katiera
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries

katira

Sacrum promptuarium (1695):	pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta
Sacrum promptuarium (1695):	ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s'
Kuharske Bukve (1799):	dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni

katire

Ta male katechismus (1768):	Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri
Ta male katechismus (1768):	ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil

ktera

Genovefa (1841):	Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany
Sveti večer (1866):	Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje
Oče naš (1885):	zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo

ktere

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati
Robinson mlajši (1849):	A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo
Roza Jelodvorska (1855):	ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob

kteri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen
ktero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da

ktira

Pozhétki gramatike (1811):	ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek
Pozhétki gramatike (1811):	Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje
Pozhétki gramatike (1811):	v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim
Pozhétki gramatike (1811):	pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje

ktire

Pozhétki gramatike (1811):	le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim
Pozhétki gramatike (1811):	ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek

katere

hatire

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe od Marie te Boshje Matere Boshjo beſedo poſluſhat, od hatire je Luc. 2. taku sapiſſanu: Maria autem conſervabat omnia verba
Abecedika ali Plateltof (1789):	Pred Jędjo. Buh Ozhe nebęshke! shegnaj naſs, inu lete shpishe, hatire bomo od tvoje dobrute prejęli v'tvojemu ſvętemu imenu. Ozhe

k'dire

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nasapusti Dei pomozh terdnu dershati V le* tiste svete Rezhy K' dire ta viera vuzhy, Ko v'tvoji gnadi ostati.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sapovei. Oſma Peiſem. Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K' dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje gnade resglaſimo, K' dire ſi nam skasou ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kir ſi Gospod no stvarnik naſh, Tvoje dobrote mi sposnamo , K' dire nam ti sak dan daſh. 2. Ti si nam

katere

Sacrum promptuarium (1695):	meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi
Ferdinand (1884):	druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po
Ferdinand (1884):	vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje
Občno vzgojeslovje (1887):	dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to
Tiun - Lin (1891):	vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih

katiere

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere si ti o Bveg naenei ohlvbov inv prosimte o visoko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saupanjam naboga 15. obomari noiano vero potam sazbni tu rotenje katiere bo sdei shribano 3 barti saporedama? Jas N. N. tabe

katire

Sacrum promptuarium (1695):	Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj
Sacrum promptuarium (1695):	zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu
Sacrum promptuarium (1695):	pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes
Ta male katechismus (1768):	se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo
Ta male katechismus (1768):	en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala
Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K'

koje

Mineralogija in geognozija (1871):	da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku.
Mineralogija in geognozija (1871):	med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi
Zoologija (1875):	opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela
Zlatorog (1886):	kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam
Zlatorog (1886):	Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj

ktere

Genovefa (1841):	okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves
Izidor, pobožni kmet (1887):	dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka in zemlje, svoje
Gozdovnik (1898):	čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na

kteri
Robinson mlajši (1849): o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz po

ktero

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri

katerega

k'dirga

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	lubmo, Sa naſho lubesen ti veiſh. Blishniga tud' lubit oblubmo, K' dirga lubit ti sapoveiſh. Sedma Peiſem. Te deſet Sapovedi Boshie
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	no kry Nar bolſhi ofer stury. 2. Skus ta ofer, k' dirga damo, Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze omehzhamo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nar bol vſhezh. 2. Vsemi gor sa spomin Ta ofer , k' dirga damo , Inu s'tistim sposnamo , Kar je terpeu tvoi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pekla reiſhen biu. 3. Tebi je vſelei biu Ta ofer, k' dirga dali, No negdei ofruvali Te pervi, dopadliu. Melchis'deh nar
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Mi dershimo sdei ta spomin, Per sadni vezhirji tvoi Syn K' dirga reku dershati.

kadirga

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	na tistim h'tebi priti. Ednaista Peiſem. Od tega hiudiga, Kadirga se mormo varvati. 1. Kar je hudu, tega varvati Se
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	te sveti Zirkvi se Snaide , Boga zhasty vſe. 5. Ozheta , kadirga zhast Je bres vſe mire velika, Nar vezhi tudi oblast

katerega

Zoologija (1875):	petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih
Ferdinand (1884):	nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane še njega šestina
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino treba za 12 zmanjšati, da dobiš njega 12ino
Aritmetika za učiteljišča (1885):	najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na
Občno vzgojeslovje (1887):	uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi
Občno vzgojeslovje (1887):	Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem
Tiun - Lin (1891):	se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob

katerga

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku je bla dobra, al gnojena semla, slaſti s'Gipſam (katęrga imajo na gornim Krainskim) poſtupana, Jezhmen nar bol rata.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Potler, je rękel, mi bo ſhe tri pomoranzhe dal. (Matizhka , katęrga neposna, saględa, inu savriſka. ) Ha ! (ſkozhi noter v' vtizo na

kateri

Deborah (1883):	več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil prvikrat z
Pripovedke za mladino (1887):	le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega

kateriga

Biblia (1584):	tudi vezh, kakòr en Prerok. Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj
Sacrum promptuarium (1695):	ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je
Sacrum promptuarium (1695):	vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vezh kakòr eniga Preróka. 10. Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med try
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe
Divica Orleanska (1848):	Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh
Divica Orleanska (1848):	trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast

katierega

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svet Shegen prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen katierega ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene dones inv vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je

katieriga

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje niegovi lvbesnibi sin rodiv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te pridi zhries mene dones inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridi zhries mene dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga

katirega

Ta male katechismus (1768):	ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh

katiriga

Sacrum promptuarium (1695):	na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de
Sacrum promptuarium (1695):	ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je
Sacrum promptuarium (1695):	dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto
Sacrum promptuarium (1695):	eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël
Branja, inu evangeliumi (1777):	on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try
Branja, inu evangeliumi (1777):	vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete
Branja, inu evangeliumi (1777):	k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru
Branja, inu evangeliumi (1777):	15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim

kega
Valenštajn (1866): Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite

kojega

Ultra! (1867):	popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo
Mineralogija in geognozija (1871):	Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje
Mineralogija in geognozija (1871):	bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop
Mineralogija in geognozija (1871):	po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta
Zoologija (1875):	zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se
Ferdinand (1884):	v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter

kter'ga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če zmerzla zemlja odjenjuje — gnjili hlap iz nje puhtí, — od kter'ga marsikdo zbolí. S. Kmetijſke opravila v ˛Svezhánu. Mravljiſhe o mokrim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža huda Odvernila ni od truda Ob težavnim setve čás'

kterega

Robinson mlajši (1849):	le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je
Robinson mlajši (1849):	je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč
Stric Tomaž (1853):	da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom videl, tako se mu
Botanika (1875):	listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek
Gozdovnik (1898):	Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro

kterga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sheni ne otrokam od shivesha podati kaj, in pri ſoſédi, ktérga je ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	30 tavshent v ſlovenſkim jesiku sa imenovan ſlovár ſkupej ſpravil, ktérga je miſlil v léti 1813 natiſniti in med ŞIavijane poſlati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rahlja oſtane , in dreveſizam dobro ſlushi, kir rodovitnoſt is lufta, kterga potrebujejo lahko v semljo do koreniniz pride. Petizh. Podkopano brinje

kteri
Fizika (1869): se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri

kteriga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga
Zlata Vas (1850):	vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki vikši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca v vsim
Roza Jelodvorska (1855):	naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu

kteroga

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	imenuje cela Evropa; ako je tergovcu tvoj slovenski denar dober, kteroga mu daš, naj je njema tudi naša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	jezik med nami. S tem izrujemo tisti glavni koren, iz kteroga rastu zapreke i overe našemu napredku i izobraževanju našega jezika

ktirga

Pozhétki gramatike (1811):	perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit
Pozhétki gramatike (1811):	drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me

ktiriga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi

katerem

kateram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dai sazhi podielk kravam noter an tak Zedelzh na kateram bojo tiſte svete besiede gorei sashribane alpa udrukane BENEDKTI ET

katerem

Sacrum promptuarium (1695):	ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je
Sacrum promptuarium (1695):	Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože
Aritmetika za učiteljišča (1885):	let. kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen
Občno vzgojeslovje (1887):	razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu.
Občno vzgojeslovje (1887):	mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil
Tiun - Lin (1891):	bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako
Tiun - Lin (1891):	kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek.
Zeleni listi (1896):	zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej

katerim

Biblia (1584):	Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni

katiremu

Ta male katechismus (1768):	pokure dati. Kaj je poslednu Vojle? Je en ſakrament, v' katiremu se tem bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v
Ta male katechismus (1768):	Te besede bosh uzhil otroke, inu nuke. Od dneva, v' katiremu se stal pred G. tvojem Bogam na ti gorri Horeb
Ta male katechismus (1768):	taiste, katiri so se po S. Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika
Ta male katechismus (1768):	besede shlishali, ter se uzhili mene bati uſſake zhas, v' katiremu bodo na ſemli ſhivelli, inu toku imajo tudi svoje otroke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoja vola nej se iſjide. Ta je nartabulshe vofr, v'katiremu ti v' ſhivlenju, inu vr smerti srezhnu ta oppravk svojega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu per katiremu be se pamet, inu doſdevanje saj v'eni rezhi uſſellej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	klamejo. 3. Stoj v' viri terdn, koker moj Norbert, v'katiremu je ta tugent nekaj posebnega bila, skus katiro je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	vi ſte prejelli Duha tega goriusetja k' boſhjem otrokam, v' katiremu mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh ſam daje prizhuvanje
Kratkozhasne uganke (1788):	popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter

katirimu
Branja, inu evangeliumi (1777): ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe

kterem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se vé pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na
Valenštajn (1866):	i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar
Fizika (1869):	pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo
Mineralogija in geognozija (1871):	potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞
Botanika (1875):	se razvije le eden v seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako
Gozdovnik (1898):	V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega

kterim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de
Zlata Vas (1850):	se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa

ktermu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do leta po tem pravilu na tanjko ravnali! ― Travnik, na ktérmu némſhka detela she 21 lét raſte. Ako greſh, ljubi moj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktériga tudi velika zeſta v Terſt pelje, travnik vidil, na ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savarſtvo. In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktérmu je bilo sopet vezh prav koriſtniga poterjeniga; pa le ſhkoda

kateremu

k'dirmu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	mozhy , K'dirmu je vſe mogozhe. Verjemo tudi v' JESUSA, K' dirmu ſliſhi zhast, hvala vſa , De je s'Nebeſs h'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vſe rezhy Je Bog Nebeſhki ozhe Stvaru sh'nega vezhne mozhy , K' dirmu je vſe mogozhe. Verjemo tudi v' JESUSA, K'dirmu

kateremu

Ferdinand (1884):	Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec
Ferdinand (1884):	skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip
Ferdinand (1884):	stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek, kateremu to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred
Aritmetika za učiteljišča (1885):	povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v
Občno vzgojeslovje (1887):	v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene
Tiun - Lin (1891):	tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem

katerimu

Sacrum promptuarium (1695):	kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria
Divica Orleanska (1848):	nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá

katiremu

Ta male katechismus (1768):	nam skaſhe ta pervoPershono v' S. Trojizi namrezh: Ozheta nebeshkega, katiremu ni nezh namo-
Ta male katechismus (1768):	nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je taiste Ozha, h' katiremu molemo: Ozhe nash? Nash lube Gospud Buh. Se mordej pak
Ta male katechismus (1768):	ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker
Ta male katechismus (1768):	greshila, ima umreti; Ezeh. 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svojega Patrona, inu Proshnika tega zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad sabo
Kratkozhasne uganke (1788):	kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v' roke, ali pred ozhy prishle, koku

katirimu
Branja, inu evangeliumi (1777): nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir

kteremu

Robinson mlajši (1849):	na to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si
Robinson mlajši (1849):	njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in
Rudninoslovje (1867):	stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je
Fizika (1869):	več sil na telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki
Oče naš (1885):	Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko

kterimu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila
Zlata Vas (1848):	je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	punt ni nič noviga; zdej se bo ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v hiši oglasi, zmajejo moj stari, sicer pràv častitljivi oče — kterimu Bog še dolgo živeti daj! — z glavo ter pravijo: „Kamor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko več
Tine in Jerica (1852):	i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil

ktermu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je zhes to prav ſarditljiv soſtavek v 30. liſtu ſpiſal, ktermu mi to le odgovorimo: Nepriſtranoſt (Unpartheilichkeit) je perva vódba vredniſhtva
ktirmu
Pozhétki gramatike (1811): pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga

kateri

k'diri

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	K'diri ta myr lubjo, tisti So ozheta vezhniga Otrozi. K' diri pa to Sa te pravize volo Sdei pregaineine terpijo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K' diri ſo na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K'diri
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	6. K'diri ſo na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K' diri ta myr lubjo, tisti So ozheta vezhniga Otrozi. K'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Boshji Syn , Inu svet nega spomin. 6. Tudi svetiga Duha , K' diri je Bog vſe dobrote , Smilenu serze ima, S'gnado
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	s'Kadirih pride drugih vezh , Tistih se more bati sleden, K' diri se v' peklu nozhe pezh, K'diri se tistih
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo. Milost skasou bode vſem, K' diri milost pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K' diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost. K'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost. K' diri ſo shalost imeli, Bojo veſeu trosht prejeli.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	h'Tvoji Misi naſs vabish ti Tvoje kraleve ohzeti. 2. K' diri pa ozhe h'tisti ſesti, Inu tamkei biti en

k'teri

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tako, kakor tvoje zvetlize. Veliko jih je ſvojoglavnih ino nepokornih, k' teri ſe ſvoje hude terme dershijo, in ſe ne dajo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gradam, kjér je bila Mina domá, je vboga goſpodizhna prebivala, k' teri je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan Sorko, prav

kadir'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kry, Tist', ko od Marije Biu rojen, tamkei je. 5. Kadir' od greha freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ozhym ſe kruh permirje, Ni kruh, ampak shiu Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je

kadiri

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	1. Zhast Bogu na viſokusti, Myr na semli tem Ludem, Kadiri v'ſveti brumnosti Dobre vole ſo per vſem, No dobru
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vmreti, Inu na sodni dan po tem Vſi supet obshiveti. Kadiri so tukei vſelei Sa Duſho prau skerbeli, Bojo tamkei na

katari
Sacrum promptuarium (1695): je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat

kater'

Abecedika ali Plateltof (1789):	imaſh; 'Se uſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor
Abecedika ali Plateltof (1789):	nimaſh; Sej vſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgn Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker

katerej

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in nihče drugi rešil te je iz velike nevarnosti, v katerej si bil. “
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	krotkosti privajali. Nekega dné je sedela pri šivalnej mizici, na katerej je bila lepa posoda s cvetlicami. Njen mali brat iznenada

kateri

Biblia (1584):	bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k'nym: Kateri je mej vami, kir ima eno Ouzo, inu, aku ona
Biblia (1584):	njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu
Biblia (1584):	vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus poſlal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 kilometrov, pošlje se od ravno

katheri

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves brumnoſt Jakoba katheri ni bogu pragrishov jas prosim tabe skus kazho moisesa inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od koder sim tabe poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro

katieri

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S. krisha, kier je on
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi pra S. † Krish katieri je biv Sivno tashek noi noter vto pra S. rano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries mene dovsa dones inoi vsolei te pra S. Shegen katièri je Kristvsam Jesvsam zhaſtitlvo od smerti gorei vſtov te pridi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je biv skves tvoje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov katieri je te dnarje skrou: pa se she mora pergodihi dabi

katir

Kratkozhasne uganke (1788):	tręba njo v' uſta uſeti; inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To
Kratkozhasne uganke (1788):	mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré. Drugázhi. Fugàn prave; ſugajma se
Kratkozhasne uganke (1788):	Ke ie toku velik, de skus dure v' zirkuv namôre. Katir je ta rôshtan Svetnik? S. Lovrenz is rôſham. Kajſen Svetnik
Abecedika ali Plateltof (1789):	sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle. 2 Katir nam skus
Abecedika ali Plateltof (1789):	Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam skus tebe reſvetly naſho pamet. 3. Katir nam skus
Abecedika ali Plateltof (1789):	3. Katir je sa nas s'ternjam kronan bil. 4. Katir je
Abecedika ali Plateltof (1789):	2. Katir nam skus tebe gmira tu térdnu saupanje. 3. Katir nam skus tebe gmira to ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal
Abecedika ali Plateltof (1789):	2. Katir nam ſkus tebe gmira to terdnu savpanje. 3. Katir nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. Ta veſsel Tal
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim

katire

Ta male katechismus (1768):	de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is
Ta male katechismus (1768):	sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al
Ta male katechismus (1768):	perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet
Ta male katechismus (1768):	v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA

katiri

Sacrum promptuarium (1695):	Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu
Ta male katechismus (1768):	noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo
Branja, inu evangeliumi (1777):	she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo pervine tega Duha, sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa
Branja, inu evangeliumi (1777):	k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti
Branja, inu evangeliumi (1777):	je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo

kij
Valenštajn (1866): O mnogih me rečeh je vprašal, kdaj Rojena bila sem, kij dan i mesec — Al bilo je ponoči, al podnevi — Grofinja

kir'

Ta male katechismus (1768):	folk po slehernemu shtikelzu. O bodi zheshenu svetu Reshne Telú, * kir' s' k' odreshenju se gorivofralu.
Ta male katechismus (1768):	svoj'mu Gospudu s' tem dajejo zhast. O bodi itdr. XII. Kir' s' perter'me beſſed'me poſhegnajo Kruh: * ſazhudi se sledne, tam prezej
Ta male katechismus (1768):	vsak zhas. O bodi itdr. XVI. O bloger je temu, kir' prov 'ga prejme: * t'iste k' pogublenju nigdar naſajde. O bodi

koji

Mineralogija in geognozija (1871):	od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda
Mineralogija in geognozija (1871):	je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1

kter
Maria Stuart (1861): Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak

ktere

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste

kterej

Valenštajn (1866):	se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem
Rudninoslovje (1867):	navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i
Rudninoslovje (1867):	njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom
Kemija (1869):	tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti
Fizika (1869):	način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če posodo le
Fizika (1869):	cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako
Botanika (1875):	notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih

kteri

Genovefa (1841):	ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	prav”, mi on reče, „ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje
Robinson mlajši (1849):	ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem
Roza Jelodvorska (1855):	iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore

ktir
Pozhétki gramatike (1811): poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je
ktire
Pozhétki gramatike (1811): je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres
ktiri
Pozhétki gramatike (1811): que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio
teri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije

katerih

katereh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo

katerih

Sacrum promptuarium (1695):	pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe v' tebi o Jęsus
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor
Zoologija (1875):	ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti
Občno vzgojeslovje (1887):	silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo
Tiun - Lin (1891):	kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi

katireh
Ta male katechismus (1768): ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus

katirih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nikar koker jes ozhem, ſo te beſede Chriſtuſove molitve, per katirih imamo dalei premiſlit, de ta vezhni Syn Boshji, aku je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu, temuzh smerdlivu resvusdaine, v' katirih ni lepiga poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt, v' katirih ni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' katirih ni lepiga poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt, v' katirih ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katirih hyſhah vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Ali nikar koker jes ozhem, ampak koker ti ozheſh. Per katirih beſedah le on zelo ſvojo volo v' to volo ſvoiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poprei Chriſtus dobroto skasou, katiri ſo negove zhudeshe videli, od katirih shlahte je on eniga, ali drugiga v eni, ali drugi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebi en vezhni spomin, inu hvalo perpraviu: Mi pa, v' katirih bi mogu Chriſtus s' ſvojim terpleinam skus enu shaloſtnu premiſliluvaine
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe takſhnih hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu, temuzh smerdlivu resvusdaine, v' katirih ni lepiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	na proshno k' tebi klizheozhiga folka , inu gajſhle tvoje jese, katirih ſmo sa ſvojeh grehov volo vredni, od naſs odverni. Vſigamogozhni

ktere

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga

kterih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni
Valenštajn (1866):	Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni
Rudninoslovje (1867):	liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne
Fizika (1869):	delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod.
Botanika (1875):	in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj

ktirih

Pozhétki gramatike (1811):	malo bol opremo, ko per drugih. Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe enmalo manj mudimo ino opremo. Isgledi: a
Pozhétki gramatike (1811):	ako bi morebit, zhe vtégne. Je ſhe doſti drugih vési, ktirih te bode navàda vuzhila. Narbol navadna ino pogóſtna je vés
Pozhétki gramatike (1811):	ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj pernaſha, de imenvavni m s' tim ſkladni padesh
Pozhétki gramatike (1811):	med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino ſe enmalo
Pozhétki gramatike (1811):	bodo vſelej tiſtiga ſpola ino ſhtevila, ktirga ſo imena, na ktirih meſtu ſo: poſtavim, govorézh od glave, rezi: elle me fait
Pozhétki gramatike (1811):	prav lubesniv. Ta ſploh reſnizhna navàda ima ſvoje isvsétke, od ktirih govoriti ni tukaj praviga zhaſa. Nameſtime tretjiga liza. Je dveh
Pozhétki gramatike (1811):	pomiſhlenje da modróſt. 2. Nadpizhje (;) ſe deva med dva ſtavka, ktirih eden na drugimu viſi v' poménu. La douceur est à
Pozhétki gramatike (1811):	saſiala voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim odvódenmi beſedami, v' ktirih isrezhejo gn kakor kn, to je; ſtaknaſion, itd. Piſhejo œil
Pozhétki gramatike (1811):	malin, mlin; poutre, tram. 2. Dolgi ſo vſi slogi, v' ktirih predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán

katerim

katerem

Sacrum promptuarium (1695):	S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je
Sacrum promptuarium (1695):	verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu
Sacrum promptuarium (1695):	Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski
Sacrum promptuarium (1695):	s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu

katerim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka
Zoologija (1875):	prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej, ko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben
Občno vzgojeslovje (1887):	je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je

katirem

Ta male katechismus (1768):	ke bo endejl od Kristusa svoje glave, inu ſhenena, s' katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojega telesa; ter prosem Tebe skus tvoje ozhetnu varſtvu, s' katirem se ti Syna boſhjega varuval, inu skus tvojo zhiſtoſt, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serza pruti njemu andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med uſſemi eni, katirem se more vezhe zhaſt inu perjaſnoſt skaſati, inu med temi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Duha: katirem boſte vi grehe odpuſtili, tem bodo odpuſheni: inu katirem nyh boſte sadershali, tem ſo sadershani. Thomas pak s' teh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Apoſtelnam, katire ſi je biv isvolil, ſkus ſvetiga Duha sapovędov ; katirem ſe je on tudi biv po ſvojmu terplenju shiv iskasov
Branja, inu evangeliumi (1777):	nyh dihnel, ter je djav k'nym : prejmſſe Svetiga Duha: katirem boſte vi grehe odpuſtili, tem bodo odpuſheni: inu katirem nyh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bodite delovzi te beſſede, inu nekar le ſamu poſhluſhavzi: s' katirem ſe vi ſami ſebe mamete. Sakaj, aku je kedu le
Kratkozhasne uganke (1788):	zhloveku dobre: toku dobre temu, katir njeh ſnâ, koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na

katirim

Sacrum promptuarium (1695):	s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh
Sacrum promptuarium (1695):	ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo

kterem
Blagomir puščavnik (1853): je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom

kterim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še
Kemija (1869):	tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta.
Fizika (1869):	se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega
Gozdovnik (1898):	Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba

ktirim

Pozhétki gramatike (1811):	plazhílo. Leur pervsame s, zhe mu naſleduje mnoshno imé, s' ktirim ſe ſkladam, in takrat pomeni: njih. Un père aime ses
Pozhétki gramatike (1811):	púntarski otrozi. Vprava. IV. Kratek je ſlédni moshki slog, sa ktirim en drugi tudi moshki slog hodi. Amenité, priétnoſt. V' ti
Pozhétki gramatike (1811):	bereta. (. Prava dvornoſt hozhe iméti, de préd imenujemo zhloveka, s' ktirim govorimo, potle ſami ſebe; vous et moi, ti ino jes
Pozhétki gramatike (1811):	perleshe vezh oſebam ali ſtvarem med ſeboj podobnim, ino s' ktirim jih ſploh narezhujemo, kakor homme, zhlovek, cheval, konj, maison, hiſha
Pozhétki gramatike (1811):	ſo, prav sa prav rezhi, svunaj poména tiſtiga govora, med ktirim ſtoje. Isglèdi, Ayant mial pris la chose (et il n'
Pozhétki gramatike (1811):	faſson, itd. Od medméſtenja. Medéſtenje klizhemo eno al vezh beſed, ktirim meſto damo v' ſredi med drugim góvoram, ter jih s'

katerima

katerima
Tiun - Lin (1891): ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega

kterima

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih, h kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de je shivinzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe
Botanika (1875):	obdan z dvojnim lesnim in z dvojnim ličjim kolobarom, med kterima, je tvorilno staničje novih cevnih povezkov. V tvorilnem staničji drugega
Gozdovnik (1898):	To je pomirilo moža, ki sta bila vzmožna zavratnih dejanj, kterima pa je zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada
Gozdovnik (1898):	sta ta dva, gospoda travane? « »To sta dva severoameriška lovca, kterima kličejo divjaki znamenita imena, enemu Velikiorel, drugemu Treskavec. Našel sem

katerimi

kateremi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s'taiſteh, s'kateremi se pajdashe; Tu je szer ena hvalle uredna rezh,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti na vekumej ostal, s'kateremi se se ti svoje ſhive dny pezhal. Zhe so bli

katerimi

Ferdinand (1884):	sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost
Ferdinand (1884):	na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to

katermi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de
Divica Orleanska (1848):	za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora
Divica Orleanska (1848):	alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če

katireme

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi zhes tolkajn navarnoſt na dushi, inu na telesu, pred katireme sem bila jeſt miloſtuvu odtheta. Je viditi, koker de be
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se jeſt namorem zhes teiſte velike dobrute ſadoſti ſauſeti, s'katireme je mene Buh skus proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Jeſt namorem tebi moj Syn! dapovędati shtivila teh gnad, is katireme je Buh mojo dusho, inu telü oziral. Jeſt sem njeh

katirimi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhaſty. Na ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine, peheine, inu tepeine, kader ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	Preroka Jeremia, katiri pravi: Ony ſo useli trideſet ſrebernikov, s' katirimi je ta predani plazhan, katiriga ſo ony kupili od Israelskih
Abecedika ali Plateltof (1789):	proſem, de ti meni vſe moje grehe miloſftvu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshelil (kader ſim N N. Letji
Abecedika ali Plateltof (1789):	proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshalil (kader ſim NN.) Leti pak

kterimi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu
Robinson mlajši (1849):	den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako
Robinson mlajši (1849):	šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili
Rudninoslovje (1867):	v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega
Fizika (1869):	tri oddelke, in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako
Izidor, pobožni kmet (1887):	in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj

ktermi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna
ktirmi
Pozhétki gramatike (1811): meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo

katero

k'diro

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tistih te gnade mozh Nam pride na pomozh Skus smert, k' diro prestau Kristus, to mozh nem dau. 2. Ko skus
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K' diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati Bogu, koker

k'tero
Abecedika ali Plateltof (1789): jokat' puſty : Al miſli per tęm' tudi nasaj, Jeli ſrezha, k' tęro ouhemo, Vſelej ene prava ſrezha? Nigdar ſtan, nigdar blagu

kadiro

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	svoimi darmy Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	da on stist'ga piti, No rezhe : tu je moja kry , Kadiro jeſs preliti Ozhem sa vaſs , no vſe Ludy, To lubesen

kadiru

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K''dir ſe sizer greha varje, Dobru
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru je na krishu Sbriſalu grehe vſe, Je uaſhe Duſhe shpisha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh gnad Duſhi stury Kadiru vreidnu prejeti, Na nehamo mi sheleti.

katero

Biblia (1584):	krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku
Biblia (1584):	morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj
Občno vzgojeslovje (1887):	je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko
Tiun - Lin (1891):	ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže
Zeleni listi (1896):	pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je

kateru

Biblia (1584):	inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu
Biblia (1584):	Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte
Sacrum promptuarium (1695):	ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur
Sacrum promptuarium (1695):	S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi
Sacrum promptuarium (1695):	tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj

kathero
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues

katiero

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velkv je tvoje S. terplenje inv tvoja S. nadovshna smert katiero si-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga hvdiga

katiro

Sacrum promptuarium (1695):	v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami
Ta male katechismus (1768):	te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje
Ta male katechismus (1768):	je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu
Ta male katechismus (1768):	upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash
Ta male katechismus (1768):	Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu
Ta male katechismus (1768):	podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka
Branja, inu evangeliumi (1777):	V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli

katiru

Sacrum promptuarium (1695):	gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti
Branja, inu evangeliumi (1777):	pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle

kojo

Mineralogija in geognozija (1871):	ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo.
Zoologija (1875):	Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort
Zoologija (1875):	ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v

ktere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno našli

ktero

Genovefa (1841):	pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora
Fizika (1869):	dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne
Mineralogija in geognozija (1871):	daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ

kteroj
Valenštajn (1866): soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás

ktiro

Pozhétki gramatike (1811):	kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene
Pozhétki gramatike (1811):	Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne

▶ katerikoli zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

katerakoli

kterakoli

Fizika (1869):	majhno zmožnost izžarivanja rahla telesa pa mnogo večo. Tako se kterakoli vroča kapljina, kakor n. pr. čaj ali kava, v svetlo
Botanika (1875):	v sebi pridržati, in to v bolj obilnej meri, kakor kterakoli druga navadna sostavina tlá, razun ilovice. Zato, ker jo prst

kateregakoli
- katirigakol
  Branja, inu evangeliumi (1777): Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje
katerekoli
- katirekol
  Branja, inu evangeliumi (1777): niſſo bli uredni. Pejte tedej na kraje teh zhęſt, inu katirekol najdete, povabite njeh na Shenituv. Inu njegovi hlapzi ſo vonkejſhli
katerekolih
- kterejkoli
  Botanika (1875): kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo

kateremkoli

kteremkoli

Fizika (1869):	na okrog. In res, ako se pretrga sklepalni drat na kteremkoli mestu, kakor je to pokazano v Pod. 189., se vidi
Astronomija (1869):	ali kje na polutniku n. pr. a, ali pa na kteremkoli mestu zemeljskega površja, ki je med polutnikom in med tečajema
Astronomija (1869):	dolgost kacega kraja je 30°, ta kraj lehko leži na kteremkoli mestu celega poldnevnika . NLS v pod. 22. Moramo ga toraj

katerikoli

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu bó danu, inu bó obylnu imel: katęri pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je rękàl: Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je

katirekol
Branja, inu evangeliumi (1777): pyli, boſte vi osnanuvali ſmert tega Goſpuda , dokjer pride. Sategavolo , katirekol naurednu ta kruh ję, ali kelh tega Goſpuda pye: ta
katirikol
Branja, inu evangeliumi (1777): sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo

kterikoli

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno jajce in dva rumenjaka dobro zmešaj, v model deni, kterikoli se ti bolj perpraven zdi, ter v razbeljenim srovim maslu
Stric Tomaž (1853):	Vender kmalo spet vstane kolera in pobere dobrega gospodarja, — vsak, kterikoli mi je bil dober, je umerl, le jaz še živim

▶ katerikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdaj; [sskj]

katerikrat

kterikrat

Sveta grofinja Genofefa (1857):	bo prezej grofu na snanje dala, zhe bo le ſhe kterikrat kaj tazega ali s beſedami ali s drugimi znamnji od
Čas je zlato (1864):	bil samokresa poslužil. »Vender rad bi vidi, de bi se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na
Astronomija (1869):	ne more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov premer meri 20.018

▶ katoliški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

katoliška

katholshka

Ta male katechismus (1768):	se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba
Ta male katechismus (1768):	de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti.

katoliška

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	k pokori pripelje ne pravičnih, ampak grešnike. Vedno je učila katoliška cerkev, da se grešniku vsi grehi, in če bi bili
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in za resnico spoznam, kar veruje in nas uči krščanska, katoliška cerkev. V tej veri hočem živeti in umreti. Verujem v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	neomahljivo s srcem in z usti: »Verujem vse, kar nam katoliška cerkev verovati zapoveduje. Zahvalim Boga, da me je poklical k

katoljška
Kmetijske in rokodelske novice (1847): oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne

katolshka

Abecedika ali Plateltof (1789):	Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna
Abecedika ali Plateltof (1789):	Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna

katolška
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo

katoliške

katholshke

Ta male katechismus (1768):	v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX.
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako

katoliške

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tem pismu zoper milošnjo, ki jo imajo po omenjeni brošuri katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	najprej namenjena, ker smela bi se tudi imenovati prava apologija katoliške vere. Kajti najpoglavitniši in najvažnejši naši sv. nauki, ktere radi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi res kinčale najlepše katoliške čednosti, da človek ni vedel, čemu bi se bolj čudil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	očitna sacrilegia! To niso nobene politične pridige, to so bramba katoliške vere! — Program čitalničnih veselic za letošnji pust je ta, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan je bil leta 1870., sicer pa
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	k tej pravi veri. Hočem živeti in umreti kot otrok katoliške cerkve. « 34. — Skušnjava k obupanju je najmočnejša in najbolj nevarna
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Marija in znamenje svetega križa. Okleni se trdno vere svete katoliške cerkve in govori neomahljivo s srcem in z usti: »Verujem

katoliškega
- katoljškiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro
- katolškega
  Stric Tomaž (1853): za Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna in nič cerkev; toliko bolj se je tedaj sam
katoliškem
- katoljškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala

katoliški

katholshki

Ta male katechismus (1768):	presveta Mate, inu Kristusova Nevesta, ſategavolo, moremo tudi mi koker Katholshki otrozi uſſe taiste poshlushati, inu njenu povellu wugat. Kolkajn je
Ta male katechismus (1768):	en troshtar teh brumneh pravovirneh Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej
Ta male katechismus (1768):	na eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu
Ta male katechismus (1768):	So. ſakaj? ſatu, ke so kersteni. So oni pak tudi Katholshki Kristiani? Niso. ſakaj pak ne? Ke navirjejo, kar S. M.
Ta male katechismus (1768):	Bogu ſupet naſajgnalli. O lubi krajnzi! ostanimo terdni v' pravi Katholshki viri, inu tudi
Ta male katechismus (1768):	v' stanu odpushanje svojeh grehov ſadohbti, naiszaga, de li v' katholshki Zirkvi stanovitne ostane, inu taiste ſakramente na goripostavleno viſho prejema
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	shiveti, De bosh vekumei shiu. Druga Peiſem Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te

katoliški
Oče naš (1885): božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v

katoljšk

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	mati, in prosi za mene uboziga grešnika! Katoljški otrok. Pobožen katoljšk otrok si bo gotovo tudi po mogočnosti perzadel, stanico, v
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	de se koj per prihodu vanjo vidi, de v nji katoljšk kristjan stanuje. Per njegovi postelji visi križček, kteriga, kadar gre

katoljški
Oče naš (1854): božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v

katolški

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo
Maria Stuart (1861):	mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó

katoliških

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne

katoljſhkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v
katolſhkih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh

katoliškim
- katholshkim
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu
katoliškimi
- katoliškimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vendar niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin
- katoliſh
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh Chriſtiani,

katoliško

katholshko
Ta male katechismus (1768): ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup

katholsko

Ta male katechismus (1768):	mertve. 8. Jest virjem v' svetega Duha. 9. Eno sveto katholsko zirkuv, gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje teh grehov. 11. Goriustajanje
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih

katoljško
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko

katolshko

Branja, inu evangeliumi (1777):	mertve. 8. Jeſt virjem v'ſvetiga Duha. 9. Eno ſveto katolshko Zirkuv, gmajno tih Svetnikov. 10. Odpuſhanje tih grehov. 11. Goriuſtajanje
Abecedika ali Plateltof (1789):	mertve. 8. Jeſt virijem v'ſvetega Duha. 9. Eno ſvęto katolshko Zirkuv, gmajno teh Svetnikov. 10. Od puſhanje teh gręhov. 11.

▶ katranov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

katranova
- kotranova
  Kemija (1869): Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle

▶ Katrca samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Katrca

Katerca

Tine in Jerica (1852):	Katerca je svojo pervo, in kmalo tudi drugo službo menjala, in
Tine in Jerica (1852):	kar slišive žalostno vpitje. Moja sestra se je zbala. Mart. Katerca? Jerica. Katerca ja je tekla, ker je že po noči
Tine in Jerica (1852):	je svojim staršem le en sam krat s premislikam nepokorin! Katerca je bila pri oštirju kravarica. O kakimu žegnanju ali o
Tine in Jerica (1852):	se za ples pregovoriti dati. Posebno temu se ni odpovedovala. Katerca je bila revna, pa nič kaj zala. Tolikanj ložej se
Tine in Jerica (1852):	žalostno vpitje. Moja sestra se je zbala. Mart. Katerca? Jerica. Katerca ja je tekla, ker je že po noči bilo, domu

Katerza

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	„Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes

▶ kavarna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kavarnah

kavanah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj

kavarnah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	kop. Kave (kofeta) se manj pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10 kop. , s smetano in kruhom pa 20 kop.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	prijazno postreže i ti priljudno ustreže tudi s slovenščinoj. V kavarnah i gostivnicah, kamor zahajate, poskerbite, da se najdu nekteri slovanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	gizdalin se je brž z mnogimi krogi seznanil in po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden prideta nenadoma dva

kavarne
- kavarnice
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj se

kavarni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pa so pljuča prebodli, da je čez malo minut v kavarni „Fenice” dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	bil naučil se na Bonnskem vseučilišči. Na nasprotni strani v kavarni sta moški sedela dva Črnogorca — kakor zmirom, popolnoma v orožji

▶ kavčukov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kavčukove
- kavčukne
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v

kavčukovo

kavčukno

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	probkovini, za zeleno cepljenje pa je najboljša snov. c) S kavčukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pod in nad zemljo. b) Pri cepljenji drvene trte je kavčukno vezivo enako probkovini, za zeleno cepljenje pa je najboljša snov
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d) Če rabimo kavčukno vezivo, prihranimo mnogo časa in smo na boljem tudi v

▶ kavkaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kavkaškem
Gozdovnik (1898): tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral
kavkaški
- kavkazki
  Gozdovnik (1898): opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah

▶ Kavkazija samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kavkaz; kontekst

Kavkaziji
- Kaukazii
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in

▶ kazalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kazalcem

Astronomija (1869):	na uri, ki mora, če je prej ravno nad urinim kazalcem stalo, na to nekaj več kot enkrat okrog priti, da
Astronomija (1869):	več kot enkrat okrog priti, da stoji zopet nad urinim kazalcem, ker ta se je med tem za nekoliko v isto

kazalcev
Aritmetika za učiteljišča (1885): bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode

kazalec

Fizika (1869):	delavna še le od mesta B dalje. Ako se tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v ponavljanje

kazavec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri sveta pomika se tudi njemu, ter mu

kazavnik

Astronomija (1869):	tako, da kazavnik pride do druge številke 12. (pri tem kazavnik preteče polovico urnega krožca); tako imajó vsa ozvezdja na globusu
Astronomija (1869):	Kazavnik urnega krožca postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus
Astronomija (1869):	postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus tako, da kazavnik pride do druge številke 12. (pri tem kazavnik preteče polovico
Astronomija (1869):	kakor vrtimo potem globus na levo ali desno, tako moramo kazavnik na vsaktero uro pred polnočjo ali po polnoči, postaviti in

▶ kazati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kazal

kasal
Genovefa (1841): pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil

kazal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam kazal, ko jih je izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi ne imel časa dolgo se muditi, in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bi se pravoslovja učil, za ktero je Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de je hotel
Gozdovnik (1898):	krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo
Gozdovnik (1898):	obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji

kazala
- kasala
  Sacrum promptuarium (1695): ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali
- kazala
  Spisi Krištofa Šmida (1883): je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi
- kaſsala
  Sacrum promptuarium (1695): plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil

kazali

kasali
Sacrum promptuarium (1695): ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de
kazale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta

kazali

Tine in Jerica (1852):	Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten

kazalo

kasalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je

kazalo

Zlata Vas (1848):	gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terta rodi, in — vse tertje je preč; prav lepo je kazalo, zdaj pa je tako okleščeno, da po nekterih nogradih še
Oče naš (1885):	se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v
Gozdovnik (1898):	bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so

kazati

kasat
Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in

kasati

Pozhétki gramatike (1811):	pravizo druge sahizhovati. 11. Celui-là, celui-ci obernemo tako: perviga sa kasati zhlovéka, od kogar ſmo préd govorili; drugiga sa kasati tiſtiga
Pozhétki gramatike (1811):	pervi isrek joka s' drugim ſe ſmeja. Vési. 1. Sa kasati sdrushenje: et, ino, in, ter; ni: ne; aussi, tudi, que
Pozhétki gramatike (1811):	pogovarjanje; (:nemárama sa moje beſéde ; deſlih ſim ga pregovarjal:) Sa kasati en nasir. Envers. Charitable envers les pauvres, ſmilen proti vbógim
Pozhétki gramatike (1811):	pred hjo in pred tim predIógam. Franzóski predlógi. Sa mésto kásati. A. Attacher á ta muraille, k' sidu pervésati Vivre à
Pozhétki gramatike (1811):	Son respect envers les superieurs, njegovo poſhtovanje proti viſhim. Sa kasati vsrok, al podpomózh. Par. Flêchir par ses prières, ganiti s'
Pozhétki gramatike (1811):	Depuis la Création jusqu'au déluge, od ſtvarjenja do potópa. Sa kasati drushbo. Avec. Manger avec ses amis, jéſti s' ſvojmi priatli
Pozhétki gramatike (1811):	ravnati:) po pámeti. Suivant. Suivant l'Evangile, po Evangéliu. Sa kásati lózhenje. Sans, Les soldates sans leurs offciers, vojaki bres ſvojih
Pozhétki gramatike (1811):	est perdu hors I'honneur, vſe je sgubleno rasun poſhtenja. Sa kasati soprótnoſt. Contre. Sujets revoltes contre le Prince, puntarſki podloshni soper
Pozhétki gramatike (1811):	yeux levés vers le ciel, ozhi proti nebu posdvignene. Sa kasati réd. Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier, novíza

kazati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi
Zeleni listi (1896):	živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda

kaže

kashe

Sacrum promptuarium (1695):	v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar, in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes

kaže

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	berem nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad
Fizika (1869):	potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno
Kemija (1869):	železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna
Botanika (1875):	tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor
Botanika (1875):	v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea
Tiun - Lin (1891):	pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin

kažejo

kashejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od

kažejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov
Viljem Tell (1862):	Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje
Astronomija (1869):	središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost
Fizika (1869):	na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica
Fizika (1869):	treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo
Kemija (1869):	niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz
Mineralogija in geognozija (1871):	Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji
Botanika (1875):	mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125.

kažeš
- kasheſh
  Pozhétki gramatike (1811): que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est
- kažeš
  Ferdinand (1884): Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri krvaveče rane; saj so mi vže tako vedno

kažeta

kažeta
Botanika (1875): preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti

kažete

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	1846 skupaj; ker 11 in 46 je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga
Astronomija (1869):	poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe

▶ kazen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kazen

kasen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je

kazen

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil
Mlinar in njegova hči (1867):	ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je
Ferdinand (1884):	odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa
Zeleni listi (1896):	ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen za njeno trdosrčnost? —
Zeleni listi (1896):	pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na tem
Gozdovnik (1898):	Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi

kazni

Oče naš (1885):	srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki

kaznijo

Zlata Vas (1850):	lepo ne prav, ga je že strah pred sramoto in kaznijo ali štrafo zopet oplasil. Vsako léto je bila ta postava
Pripovedke za mladino (1887):	kaj tacega verjeti, ter zažuga svetovalcem s telesno in smrtno kaznijo, ako bodo še kaj tacega govorili.

▶ kaziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kazi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz
kazijo
- kasijo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje
- kaze
  Astronomija (1869): posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n.
kazilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero

▶ kaznovalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaznovalnih
- kaznovavnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih

▶ kaznovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaznovan
- kaznovan
  Gozdovnik (1898): on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v
- kaznjen
  Tine in Jerica (1852): svarjenje. Če je pa kaj otrok tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši

▶ kaznovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaznoval

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na

kaznovali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila

kaznovati

kazniti
Gozdovnik (1898): dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da

kaznovati

Stric Tomaž (1853):	bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker
Občno vzgojeslovje (1887):	zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti

kaznuj
- kasnuj
  Genovefa (1841): joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó
- kaznuj
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): usmili se nas! Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z nami po

kaznuje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne
Mlinar in njegova hči (1867):	Bog, kteremu ni nič nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	notranji glas mi je rekel, da je Bog, ki hudo kaznuje že na tem svetu, veliko ostreje pa v večnosti. O
Izidor, pobožni kmet (1887):	VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo
Zeleni listi (1896):	ko je rekel: »Kdor svojega otroka ljubi, ta ga tudi kaznuje«. »Te besede si zapomnim, gospod sodnik. A oprostite, da zdaj

kaznujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bolj izdalje k djanju pripomogli, naj se pri prostem umoru kaznujejo s težko ječo od 5 do 10 let; če je
Valenštajn (1866):	čista volja? Izglede imamo, da je po všeči Moritev, a kaznujejo morilca. Butlar. Cesarsko pismo pravi: Živ al mrtev, A živega

kaznujte

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kervi, samo da mi je moč otroka rešiti roparskih rok. Kaznujte me po zasluženji, samo odpustite mi! ” Grofica ji je odpustila
Lohengrin (1898):	divjem navdušenju plane po koncu. ) Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite me v službi vaši

▶ kažoč prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kažoč

Valenštajn (1866):	runo, knežev meč! Makdonald. Al hočete, da se pisalnica — Butlar (kažoč Oktavija). Zdaj ima ta-le sam ukazovati. (Deverú i Makdonald se
Revček Andrejček (1891):	poklekne). Oče, bodite usmiljeni, Franica je nedolžna. Jeklen (na vizitnico kažoč). Kaj? — Tu le je njena nedolžnost črna na belem in
Lohengrin (1898):	se zakrije obraz na njegovih prsih). Lohengrin (vzdignivši jo in kažoč na cerkev). Tam bova rádosti solze točila! (Postavi se z

kažoče

Aritmetika za učiteljišča (1885):	za toliko jednot naprej, da pridemo do minuenda a; število, kažoče, koliko jednot smo k subtrahendu prišteli, je diferenca. Pri imenovanih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da zapišemo občno število le jedenkrat, pred-nje pa postavimo število, kažoče, kolikokrat se nahaja občno število kot sumand; n. pr. a

▶ kdaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdaj

kadaj

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga
Zlata Vas (1848):	so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in je rekel, de je iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se občiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi Pavliha, „kadaj ti hočem tri dati? Ali hočeš, de koj začnem? ” „I

kadej

Ta male katechismus (1768):	resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane, katiri so, so bli, inu kadej bodo, v' sebi ſapopade. Zhetertezh, inu naposled: De v' ti
Abecedika ali Plateltof (1789):	sanaprej moje ozhy, de hude ſmerte nevmerjem: de ſe ki kadej moj ſovrashnik nehvali: de mene premogl. Ozhe naſh, Zheſhena ſi

kdaj

Genovefa (1841):	hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe
Genovefa (1841):	s vami v sémljo sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila
Genovefa (1841):	môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si
Roza Jelodvorska (1855):	ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske
Fizika (1869):	kolesjem, in da se ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo
Gozdovnik (1898):	A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne

kdej

Blagomir puščavnik (1853):	ura odbila. Takrat pridite dragi Nikolaj z vsimi, kteri ste kdej očeta Blagomira spoštovali, in položite moje velo truplo v skalnati
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	odpustiti, ki so nam kej hudiga storili, ali nam bodo kdej v našim življenji kej hudiga storili! «

keda

Robinson mlajši (1849):	ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude
Robinson mlajši (1849):	imel zmirom na pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz tega
Robinson mlajši (1849):	ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje
Robinson mlajši (1849):	česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti
Robinson mlajši (1849):	Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil

kedai

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naobzhutlice ſerze, katiru ſe na vkorenini, satorei pa tudi malu kedai, ali zilu nobeniga adu na perneſſe, O mi reuni, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nasai. 2. Meſu more strohniti, Tu nam ta ſmert povei. Kedai pa mormo vmreti, Sa tu oben navei K'dir na

kedaj

Ta male katechismus (1768):	ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je ob svoje oči prišel. „Jez še nikdar vidil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripravna bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni

kedei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nima, koker ima naſh Nebeſhki Ozhe zhes nas. Katira mati kedei taku skerbna je bila sa ſvoju dete, debi vſe laſſy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebes pogleda. Ali kedei ſe mi taku pruti Bogu skashemo? kedei ſe pred nym taku ponishamo, debi s' tim nar ponishneſhim
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	molitvi, ſo sanikerne v' opravilah teh dobrih del. Koku malu kedei, inu ſhe tiſtokret naſkerbnu, sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pruti Nebeſam pogledat, na tiſtiga Bog s' Nebes pogleda. Ali kedei ſe mi taku pruti Bogu skashemo? kedei ſe pred nym
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr nega shalio. Premiſlimo pa tudi ſami ſebe, koku malu kedei s' Chriſtuſam bedymo! koku retku mi molimo! inu od tod

kedej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu

▶ kdajkoli prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

kdajkoli

gda kol(združena oblika)
Fabule ino pesmi (1836): pzhela pitala Zhloveka. Po navadi Je toti lize ſi sakril, Gda kol’ je pri pzhelnjáki bil, No s’ pzhelami govóril. Tak

gda koli(združena oblika)

Fabule ino pesmi (1836):	vſe. «« Tak, tak ſe lubo déte Navad’lo je lagáti, Gda koli ſe je kakſhne Kaſhtige mélo báti. Da dékliza je
Fabule ino pesmi (1836):	ſam je tiſto shegnal vam! Pa tudi hitro no veſélo, Gda koli dén je bil sa to, Letéle ſte na ſvojo
Fabule ino pesmi (1836):	kak ſhtimana; Pa ſhtímavka pregnana ˛Shtimanje vé ſi ſama dat’: Gda koli jajze snêſe, Tak ſvojo gnesdo sapuſti, Is ſhtale dol
Fabule ino pesmi (1836):	ſerza sbriſan; On v’ njem leshí pregloboko No nesbriſhliv sapiſan. Gda koli s’ okom gledal bom Tá, gdé ſi ti prebival

▶ kdo zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdo

gdo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo
Robinson mlajši (1849):	bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako je gdo več dolžen, kakor zaplatiti more, tedaj se mu vse, kar
Robinson mlajši (1849):	je tako ležal za se nič ne vede: pak je — gdo bi si to bil mislil! — drugoč k sebi prišel. Vsi
Robinson mlajši (1849):	Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu so

gdu

Biblia (1584):	néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride
Biblia (1584):	je djal h'timu, kateri je bil njemu tu povédal: Gdu je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je
Biblia (1584):	je bil njemu tu povédal: Gdu je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje
Biblia (1584):	bo vaſh myr supet k'vam vèrnil. Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj
Biblia (1584):	je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo
Biblia (1584):	Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj
Biblia (1584):	Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni
Sacrum promptuarium (1695):	inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi
Sacrum promptuarium (1695):	navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe

htve

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh ti moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu

kdo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi slišali. Rok se sliši, če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski
Blagomir puščavnik (1853):	njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo
Oče naš (1854):	priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pustil in ž njim govoril, ko ti ni glasila povedal. ” „Kdo pravi, da ni povedal — jaz tega nisem rekel. ” „Ali je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno mer teka po nebu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim

kdu

Ta male katechismus (1768):	dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne

kedo

Robinson mlajši (1849):	dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri
Deborah (1883):	kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico
Ferdinand (1884):	celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	uže umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice

kedu

Ta male katechismus (1768):	inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se
Ta male katechismus (1768):	Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku
Branja, inu evangeliumi (1777):	kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de
Branja, inu evangeliumi (1777):	lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu
Branja, inu evangeliumi (1777):	vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter
Branja, inu evangeliumi (1777):	kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu
Branja, inu evangeliumi (1777):	hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu

koga

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla
Robinson mlajši (1849):	Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti
Viljem Tell (1862):	zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	4000.” „To pa to. Od kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj
Zeleni listi (1896):	v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada

kom

Ta male katechismus (1768):	tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en malu nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov
Zlata Vas (1848):	Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil? “
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi
Revček Andrejček (1891):	znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik

komu

Ta male katechismus (1768):	Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil, de bi se
Zlata Vas (1848):	mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od
Zlata Vas (1848):	več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile

▶ kdo li zaimek + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

kdo li
- kdo-li
  Maria Stuart (1861): pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati

▶ kdor zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdor

gdor

Robinson mlajši (1849):	je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude
Robinson mlajši (1849):	lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà
Robinson mlajši (1849):	izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se je

hduer

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo oni jedli noi pili dabojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo oni

htver

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vhlievah al vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab nosi te je shiher pred hvdemi lvdmi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svo srezhni so ti vesoko shribani preshtabi inv favishi tvganti; htver re Ivbe besiede boshje persabe nosi te je shihr prad

kdor

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. ) Kdor* ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri svoji véri
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Robe čul ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor se ne bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá
Izidor, pobožni kmet (1887):	bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu

kdur

Ta male katechismus (1768):	X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI.
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ti ſtalla na ſtran’. * Hudizha s’ poterla, * nebu nam odperla,* k’ dur tebe o Mate ſveſtu zhaſty, * ta vsemu hudemu lohka
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vse. 2. K’ du more pak popisati Muzh Imęna JEſusa? K’dur si skuse, ſna sprizhati, Kaj tuiſtu v’ seb’ ima
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	lubil tolkajn ta svejt? Oh de b’ bil ſmislel pogoſte: K’ dur ’ga lube, bo preklet’! Sdej’ ga ozhem ſapuſtiti, Od
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zel osspe. 25. JEſus! tebe tok vrednega, Boga tok lubeſnivega. K’ dur nalub’ s’ serza zelega, Je vredn ogna vezhnega. 26.
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zel nezh ta svejt. 2. Divishke ſtan * is nebes poslan! * k’dur te’ tukej prov dershy, * s’ tem Angelzmi se ſdruſhy

kedur
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama

kogar

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga
Zlatorog (1886):	zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost

komer
Svetu pismu noviga testamenta (1784): kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri

komur

komer
Biblia (1584): le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir

komur

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi
Divica Orleanska (1848):	je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nama. Mostú pa nobenega ni na daleč. Jutri naj pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez
Zlatorog (1886):	iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen
Zlatorog (1886):	mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa

▶ kdorkoli zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdorkoli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli jo je ſliſhal, ſe je zhudil nad njo. Marija
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi

kdor koli(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno
kdorkolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni

▶ kebček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kebčki
- kebčeki
  Zoologija (1875): z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se

▶ kebrček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majski hrošč; [sskj]

kebrček
- kebrizhek
  Genovefa (1841): je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in

▶ kebrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kebrovega
- kebroviga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa
kebrovem
- kebrovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika
kebrovih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje
kebrovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh

▶ kegljišče samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kegljiščiih
- kegliših
  Zlata Vas (1848): nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol

▶ kekljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

jecljavec; Pleteršnik

kekljavec
- keklavez
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh

▶ kelih samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kelih
- kelh
  Branja, inu evangeliumi (1777): uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal? Ali meniſh ti, de
- kelih
  Valenštajn (1866): palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena

keliha

kelha

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu jęj toku od letega kruha , inu py od letega kelha. Sakaj katire po navrednimu ję. inu pye, ta je, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en prevelik gręſhnik, de bi en tak imeuïten dęjl od kęlha Jęsuſa Chriſtuſa mene doſhàl. Koliku duhovnih Paſtirjov' ſkuſsi vender na

▶ kelnarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kelnarico

kelnarco

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo zupet zapustiti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti

▶ keltski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

keltski
- celtiški
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot

▶ kelžuh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vnetje žrela pri konjih, smolika; Pleteršnik

kelžuh

kevžeh

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	smèrkav, in bolezin kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa téče, večidel ni nalezljiv, je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bo enmalo omočena. Te zdravila so večidel zadosti, če kevžeh ni prehud. Če je kevžeh hud in zlo k pljučnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zdravila so večidel zadosti, če kevžeh ni prehud. Če je kevžeh hud in zlo k pljučnim prisadu (Lungenentzündung) nagnjen, kar se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	rejo njegove živine prav živo priporočiti. (Dalje sledí. ) Zdravila zoper kevžeh in prisadno pljučnico kónj. Popisali smo v poslednjih listih lanjskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	minuti). — Bolezin terpí 10, 14, 20 dni. Pervo zdravílo zoper kevžeh je: de daš konja s slamo po celim truplu dobro

kelžuha

kevžeha

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	majhnih, pa vunder imenitnih rečí razločiti. Če je pa zraven kevžeha prisad v gèrlu, de konj ne more lahko požirati, kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se ž njim takó ravná, kakor smo gôri od kevžeha govorili; le mehka jed naj se mu daje, in gobec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Popisali smo v poslednjih listih lanjskih Novíc natoro in lastnosti kevžeha (Kehlsucht) pri konjih; povedali smo tudi, de posebno iz prehlajenja

▶ kemičarka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kemičarka
- kemikarca
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki si je perva platno

▶ kemija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kemija

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi
Botanika (1875):	tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to
Botanika (1875):	sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.).
Botanika (1875):	ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino
Zoologija (1875):	kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó

kemije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije.
Kemija (1869):	na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so
Mineralogija in geognozija (1871):	izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove so:
Mineralogija in geognozija (1871):	solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se
Botanika (1875):	točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V §. 211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih

kemiji

kemii

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak

kemiji

Kemija (1869):	baritove spojine, izmed kterih se nektere često rabijo v razkrojni kemiji. 18. Stroncijum. Sr. = 43. Stroncijum je precej redka kovina in
Astronomija (1869):	fizikalnih prikazni se potrebuje mnogo umetnega in dragega orodja, tudi kemiji je treba mnogo raznih snovi in raznega orodja; zvezdoznancu je
Mineralogija in geognozija (1871):	V kemiji smo tudi že veliko tacih naravnih kemiških spojin bolj na
Mineralogija in geognozija (1871):	1. Podoba mineralov. Že v fiziki. §. 24 in v kemiji §. 24 smo videli, da se najmanjši delci kemiških zvez
Botanika (1875):	dušca v sebi in ki spadate v red beljakovcev, v kemiji (§. 195.) popisanih. Stanice imajo razun tega v sebi brezbarven
Botanika (1875):	obče botanike bil je tedaj natvezen deloma na napredek v kemiji, deloma pa na iznajdbo dobrih mikroskopov. Kdor so hoče z
Botanika (1875):	sladorja, gumija, beljaka, sluza, kislin, soli itd., ktere smo v kemiji (§. 181. do 188.) spoznali kakor izvode rastlinstva. Ravno tako
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	letniku učiteljišča je mogoče pri nauku o organski in anorganski kemiji, o alkoholovem vrveži (vrenji), o destilaciji, o odstotni primesi alkohola

kemijo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): in drugači ne godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal

▶ kemijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kemijska

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo
Astronomija (1869):	večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da
Fizika (1869):	Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ
Fizika (1869):	elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike
Botanika (1875):	ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.).

kemiška

Mineralogija in geognozija (1871):	prvotnem stanu, ampak se je sčasoma spremenilo. Tako kamenje, čegar kemiška sestava se je sčasoma več ali manj premenila, zovemo metamorfno
Mineralogija in geognozija (1871):	se pa spominjali. — Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko
Stelja in gnoj (1875):	sebe, mora se v ta namen storiti neka ločivna ali kemiška sila. To silo pesku dela prhnenje zeliščnih ostankov, puhlice — še

kemijske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere se popred vedilo ni. Tisti, ki so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne more več biti takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med
Botanika (1875):	skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo
Botanika (1875):	njena prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr.

kemiške
Mineralogija in geognozija (1871): včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je

kemijskega
Botanika (1875): se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega

kemijskem

kemiškem

Mineralogija in geognozija (1871):	to so kristali v podobah, kojih ne bi pričakovali po kemiškem zlogu minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno
Mineralogija in geognozija (1871):	O nekterih, kakor n. pr. o premogih smo že v kemiškem delu obširneje govorili, zato jih bomo samo omenili. Enoterni minerali
Mineralogija in geognozija (1871):	nanje. Zato najdemo cele vrste mineralnih ustrojev, ki jih po kemiškem potu samem ne moremo zapopasti ne samih ob sebi ne
Mineralogija in geognozija (1871):	so pa šotišča; kako se delajo smo že povedali v kemiškem delu §. 212. Polnijo zlasti nižine, n. pr. Holandsko, Prusko

kemijski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana
Fizika (1869):	pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206
Fizika (1869):	dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike
Fizika (1869):	fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih
Astronomija (1869):	3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot
Botanika (1875):	in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih

kemiški

Mineralogija in geognozija (1871):	druzih enoternih mineralov, ali pa, če so onim enaki po kemiški sestavi, da kristalna oblika na njih ni dobro izražena. Ne
Mineralogija in geognozija (1871):	elementov se bližajo, drug potegne nase druzega, zedinijo se in kemiški proces se začne. Pri naših kemiških skušnjah vidimo, kako vsako

kemijskih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam
Fizika (1869):	té je bitnega poména tudi svetloba, ki se nareja pri kemijskih prigodah.
Fizika (1869):	ogretjem spremené v paro, oslanja se dvoje imenitnih tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v
Fizika (1869):	in svetlobnih, 2) v razdraženji mišic in čutnic, 3) v kemijskih razkrojitvah, 4) v vzbujanji elektrike in 5) v vzbujanji magnetizma

kemiških

Mineralogija in geognozija (1871):	druge pripomočke za spoznavanje. Poslužuje se zatoraj kolikor mogoče najkrajših kemiških pripomočkov, ki jih lahko povsod seboj nosi. Najraji vzame krojivno
Mineralogija in geognozija (1871):	bila je gorkeja kot sedaj; lahko je tedaj razmočila mnogo kemiških spojin; morje imeti je moralo tačas veliko kremenokislih, žveplenokislih in
Mineralogija in geognozija (1871):	V kemiji smo tudi že veliko tacih naravnih kemiških spojin bolj na tanko spoznali, druzih se pa spominjali. — Toda
Mineralogija in geognozija (1871):	spojin, kar se vidi iz tega, da so popolnoma po kemiških pravilih sestavljeni in da imajo kristalno obliko; imenujemo jih prave
Mineralogija in geognozija (1871):	večkrat in prav pazljivo določevali, navadno pri 14° R. Po kemiških postavah že zdaj sploh lahko posnememo, da gosteji minerali, ali
Mineralogija in geognozija (1871):	v kemiji §. 24 smo videli, da se najmanjši delci kemiških zvez natezajo in vvrstujejo, tako da postajajo pravilna telesa, kristali
Mineralogija in geognozija (1871):	med seboj dobro ločita. Nekoliko jih ima popolnoma vse lastnosti kemiških spojin, kar se vidi iz tega, da so popolnoma po
Mineralogija in geognozija (1871):	po imenitnih naravoslovcih, manjšina je imenovana po lastnostih ali po kemiških sestavinah. Nekoliko imén smo morali iz českega ali iz hrvaškega
Mineralogija in geognozija (1871):	druzega, zedinijo se in kemiški proces se začne. Pri naših kemiških skušnjah vidimo, kako vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako

kemijskimi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko nmetnost razglasil. — Lorenc Božič,
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po

kemijsko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo
Astronomija (1869):	Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob

kemiško
Mineralogija in geognozija (1871): zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope

▶ kemik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kemik

Kemija (1869):	tako raztvorbo ali razsnovo. Tacih črtežev več in skoro vsak kemik si napravi svoj črtež (Scherna). En primer nam to najbolje
Kemija (1869):	ne morejo spremeniti niti modre indične barve niti listnega zelenila. Kemik preiskuje s pomodrenimi in pordečenimi papirčki — imenuje je reagovalne papirje

kemikar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po njih lastnostih razločnih rečí vstvariti. Kakó pa neki zamore kemikar to ali uno reč v nje obstojne dele ali pervíne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri takim ločenji na hvalo pride. Za take opravila ima kemikar zlo čiste steklenaste ali porcelanaste posode, še tanjši vážice, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz vôde zlekla, shrani dobro zamašeno, za kako hudo omedlévco. Kemikar razkroji mnoge rečí v pervíne, ali jih stopivši, ali raztopivši

kemiki

kemikarji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Je ni več rúdice, ne žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Take rečí grejo pri njih grozno na tanjko, — sicer bi kemikarji ne bili. De so tedej kemikarske dela mnogoverstne, je potem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš

kemiki

Kemija (1869):	v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se
Kemija (1869):	črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec
Kemija (1869):	Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v
Kemija (1869):	se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako

kemikov
- kemikarjev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od
- kemikov
  Kemija (1869): zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila
kemiku
Kemija (1869): in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz

▶ k en predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

k enemu

kanomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE

k eni

kanei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh te tri rezhi uskledi sagledov ti mash ko ano kanei barti useti guene

▶ Kentucky samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kentucky
- Kentuki
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bere v tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó

▶ kentuckyjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kentuckyjski
- kentukijski
  Stric Tomaž (1853): dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih

▶ Kentukija samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

kentucky; Slovenski pravopis

Kentukiju
- Kentukii
  Stric Tomaž (1853): po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako

▶ ker veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ker

k'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi te

Ta male katechismus (1768):	se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu
Ta male katechismus (1768):	takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od
Ta male katechismus (1768):	urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise
Ta male katechismus (1768):	je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu
Ta male katechismus (1768):	Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se
Ta male katechismus (1768):	Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak
Ta male katechismus (1768):	greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega
Branja, inu evangeliumi (1777):	11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v'

ker

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel
Robinson mlajši (1849):	imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi
Robinson mlajši (1849):	padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj se
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj
Rudninoslovje (1867):	piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur na dan, potrebovali bodo le

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vam ravno popred povédal. Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. )
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si, on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi
Gozdovnik (1898):	današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem

kir

Sacrum promptuarium (1695):	treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar
Sacrum promptuarium (1695):	inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe
Sacrum promptuarium (1695):	kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in

kjer
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt

kyr

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	qui es in cælis. Taku bote vi molili: Ozhe naſh, kyr ſi v' Nebeſih. Kyr je pa Bog naſh Ozhe, kie
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker ti ozheſh. Koku ſe mormo mi otrozi Boshji imenuvati, kyr naſho volo s' Boshjo na sglihamo? kyr nozhmo, kar Bog
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſokuſt, bres vſe perglihe velku odlozheni bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' povsdignenim oblyzhiam, s' povſod okuli
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Taku bote vi molili: Ozhe naſh, kyr ſi v' Nebeſih. Kyr je pa Bog naſh Ozhe, kie je pruti nemu naſhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	med ſtu tiſtih, katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je med ſtu shaſti en ſam, katiri bi biu te
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni, kyr bi ſizer ſrezhni bly, ko bi to molitu na pomuzh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on preneſti, inu preſtati samore. Taku ſe je tudi sgodylu, kyr je nemu ta Nebeſhki Ozhe eniga Angela s 'Nebeſs poſlou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu naſhe ſerze h' eni pravi lubesni pruti naſhimu Odreſheniku. Kyr pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu sadoſti

▶ kerubin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kerubin
- kerubim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj

kerubini

cherubini

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	debe meni mogozhe bilu tebe tolkajn vezh lubiti, koker uſſi Cherubini, inu Serafini! o daj meni, de be jeſt mogl tebi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi , Cherubini, Seraphini: Svet si, svet si, svet si ti, Ti Bog

▶ kesati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kesa

kaſa

Pozhétki gramatike (1811):	Tu te repens, kaſáſh ſe Il se repent, kaſá ſe Nous nous repentons, kaſámo ſe Vous vous repentez, kaſate
Pozhétki gramatike (1811):	perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve Qu9il se repente, kaſá, ſkaſa, naj ſe Repentons-nous, kaſájmo, ſkaſajmo, ſe Repentez-vous, kaſajte, ſakaſajte

kesaj
Lohengrin (1898): sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz

kesal

kaſal

Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. je me serois repenti, itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi
Pozhétki gramatike (1811):	itd. ſim ſe bil ſkaſál. Prihodni. Je me repentirai, itd. kaſál ſe bom Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. Que je me sois repenti, itd. de ſim ſe kaſal de ſim ſe ſkaſal Davno pretekli. Que je me fusse
Pozhétki gramatike (1811):	Ils se repentent, kaſajo ſe Nedoverſhen. Je me repentois, itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim
Pozhétki gramatike (1811):	ſkaſám Nedoverſhen. Que je me repentisse, itd. de bi ſe kaſal, a, o de ſim ſe ſkaſal, a, o Pretekli. Que
Pozhétki gramatike (1811):	itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám
Pozhétki gramatike (1811):	repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	De ſe pa nobeden teh, ki ſo némſhko detelo vſejali, kaſal ne bo, mu je imenovani Malizhov travnik shiv porok, ako

kesal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kdor pri ti bolezni naglo puša, se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal.
Zlatorog (1886):	dejal bi, Samó zarad divjačine je tak, A jutri bo kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali
Zlatorog (1886):	rečem, boš vesel plačíla. »Le pojdi, lovec! Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno.

keſal
Sveta grofinja Genofefa (1857): drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo

kesali
- keſsali
  Sacrum promptuarium (1695): vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga

kesam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je zavolj vsiga, kar koli sim

kesata
- keſata
  Genovefa (1841): ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá

kesati

kaſati

Pozhétki gramatike (1811):	ſe ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire
Pozhétki gramatike (1811):	itd. de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe
Genovefa (1841):	pred ali potlej savolj ſvôje jéso kàſati, sdaj pa — bojím ſe, bojím ſe, — je velike neſrézhe kriva

▶ kevder samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kevder
- kelder
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa

▶ ki veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

k'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos

Valenštajn (1866):	zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem
Valenštajn (1866):	lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola
Valenštajn (1866):	mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je
Valenštajn (1866):	mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost
Valenštajn (1866):	ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj
Valenštajn (1866):	treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne
Valenštajn (1866):	proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne

Ta male katechismus (1768):	to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo.
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim
Branja, inu evangeliumi (1777):	sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan
Branja, inu evangeliumi (1777):	sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe
Valenštajn (1866):	blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem
Valenštajn (1866):	gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je bilo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj
Viljem Tell (1862):	tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se
Botanika (1875):	vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji postane
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 26 km? 51.* Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje

kir

Biblia (1584):	vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je
Biblia (1584):	ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu ſo doli pred
Biblia (1584):	teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory
Biblia (1584):	pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal
Biblia (1584):	kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo
Sacrum promptuarium (1695):	matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de
Sacrum promptuarium (1695):	ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem
Sacrum promptuarium (1695):	ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh
Branja, inu evangeliumi (1777):	katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od

▶ ki biti veznik + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ki bodo
- kebojo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro

ki je

kije

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Anglii, 16 tavžent v Krakovskim skupvladarstvu. Po rimskim iménoslovu (šematizmu), kije ravno na svitlo prišel, so sv. Oče Papež 18. Kimovca

▶ kibla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kibla

kiblja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo

▶ kihniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kihnem
- sakihnem
  Sacrum promptuarium (1695): ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi

▶ kimavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

september; [sskj]

kimavca

kimovca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505; med temi je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela

kimoveza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih

kimovza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na

kimavcem
- kimovcam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea

kimavec

kimovec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in

▶ Kimovec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kimovcu

Kimovzi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	terte ſame doli na semlo padejo) aku lih perzajtu v' Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje do srede
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vinu. Pred Adventam malukedej ſneg sapade, inu akulih poprej v' Kimovzi smersuje, je vender Liſtovgnoj vezhi tal gorák. Sima. Je vezhi

▶ Kina samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Kine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih
Botanika (1875):	Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri

Kini

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce

Kino
- Kina
  Mineralogija in geognozija (1871): na Kranjskem, Almaden na Španjskem, Moschellandsberg v Renski Bavariji, Mehiko, Kina in Kalifornija. Bolj redko in manje važnosti je tudi v

▶ kinčati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lepšati; [sskj]

kinčata
- kinčate
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot

▶ ki on veznik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

ki ga
- kiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kolikor je mogoče. — Dober izdelek je bil en kos pavolnika, kiga je Marija Knaflič v Celah na Gorenskim tkala. — Nože, vilice

▶ kirurški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kirurških
- kirurgičnih
  Kemija (1869): vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa

▶ kisanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kisanje
- ſkiſanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja

▶ kisati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kisa
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kl e tih, v kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso

kisati

kisati
Kemija (1869): ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato

kiſati

Kuharske Bukve (1799):	231. Vinſki jeſih. 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu kìſati. (Einmachen. ) 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v'
Kuharske Bukve (1799):	vína perlì, ſok od pol lemóne; jęſiha kulikor je tręba kíſati, rędke zhiſte grahove shupe; ſpęt pokrì, de ſe duſhí; sloshi
Kuharske Bukve (1799):	XX. Sadje hraniti, inu kìſati. 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi

▶ kisel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kisla
- kisela
  Zoologija (1875): iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov
- kisla
  Kemija (1869): kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more

kisle

Zlata Vas (1850):	ali druzimu svojih sosedov zapravljivost in nerodnost očital, je dobil kisle obraze v hvalo. Eni so djali: »Pri ubogih ljudéh ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezin pride rada poleti o hudi vročini, izvira tudi od kisle trave na močirnatih pašnikih, ali če ovce v hlevu seno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živina bolj vesela ne pokaže. 3. Tretja pomoč so vse kisle reči, ki se morajo živini dajati. Za to je dobra

kiſle

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro

kislega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal

kisliga
Zlata Vas (1848): mi je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je

kiſliga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar

kislem

Kemija (1869):	prek razbeljenega železnega dratú, ali pa, če železo gori v kislem (§. 81).
Kemija (1869):	tako lahko prestrežemo, kakor je v 26. §. bilo o kislem povedano. Navadno se vodenec dela na drugi hitreji in priležniši

kislih

Naravoslovje alj fiziko (1849):	odperti posodi. Vogelnokislina se nareja per vrenji vina, vola, v kislih vodah, iz kteerih rada po mehurčkih izpuhti. Gomizlajoči okus na
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ti, sosed, ali bi bilo v celi deželi kej razun kislih in pustih lesničnikov, ternúlja in vínike. Jaz pa pravim: »úpanje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	okisal, če bi se ogelnokislina vode prijela, kakor, postavim, v kislih vodah; 2) je v živalskih truplih, v masti in druzih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	3) v kletih, kjer vino ali ol vré; 4) v kislih vodah, ki v nos vreže, in v šumečem vinu; tudi

kislim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in

kislo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso s kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja
Zlata Vas (1850):	žup urno narediti in meso mnogoverstno pripraviti, za zimo fižol, kislo zélje, repo, kumare in druge reči napraviti, in več taciga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na raženj natakni, noge navzgor perveži, peci in s putram, kislo juho in smeteno premenjama polivaj. Ko je gotov, ga v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Spenjeno marelčno kuhanje. 78. Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	soparice; daj mu vsaki dan suhe stelje ; pije naj večkrat kislo mleko. Je prešiček dobro rejen in se mu je veliko
Kemija (1869):	in od njega dobi voda neprijeten grenklast prsten okus. Fosforovo kislo apno, 3CaO.PO5, je glavna sostavina vseh kosti. V žganih belih

kiſlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje

▶ kisikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kisikove

kislečeve

Kemija (1869):	1, kakor je bil pred spojen s kislecem. Primerimo namreč kislečeve spojine (a, b, c) z žveplenimi spojinami (d, e, f
Kemija (1869):	16 in pri žveplenej kislini na 3 x 8 = 24. Kislečeve množine v teh spojinah se imajo toraj med sebó, kakor

▶ kislec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kisik; [sskj]

kislec

Kemija (1869):	okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz
Kemija (1869):	iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z
Kemija (1869):	Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem
Kemija (1869):	razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in
Kemija (1869):	na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega
Kemija (1869):	z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno
Botanika (1875):	rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec
Botanika (1875):	nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja. Pa naj bo temu tako ali
Botanika (1875):	bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da

kisleca

kiselca

Botanika (1875):	potreben. Ako se postavi rastlina v zrak, ki nima nič kiselca v sebi, preneha njeno razvijanje in kmali vsahne; ravno tisto
Botanika (1875):	V malo ne vseh rastlinskih delih, ki imajo vodenca in kiselca v sebi, se imajo utežne množine teh dveh teles med
Botanika (1875):	in smole, v sebi sicer res vodenca, ali prav nič kiselca ali pa vsaj manj, kakor kolikor je primérno gornjemu priméru
Botanika (1875):	dogodi ž njo v brezzračnem prostoru. 2. Sprejemanje vodenca in kiselca. 100 V malo ne vseh rastlinskih delih, ki imajo vodenca
Botanika (1875):	lahko okisno hlapno olje. Drugače se pa ima se sprejemanjem kiselca v tistih rastlinskih delih, ki niso zeleni, namreč v notranjih

kisleca

Kemija (1869):	toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin
Kemija (1869):	analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in
Kemija (1869):	rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga
Kemija (1869):	fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih
Kemija (1869):	posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz
Kemija (1869):	V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v
Kemija (1869):	presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take
Kemija (1869):	velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija
Botanika (1875):	jim ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne

kislica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	morde še sto in sto druzih rečí obstojé le iz kislica, vogelca in vodenca. Kakó močno so pa vse te rečí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	12 pervín; če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	organske rečí obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló

kislecom
- kislicam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov

kislecu

Kemija (1869):	Duščeve spojine. Gledé znamenitih lastnosti, kakor smo jih opazili pri kislecu in vodencu, se dušec z njima ne more meriti. Dušec
Kemija (1869):	barve in fosfor gori v njem tako živahno, kakor v kislecu. Ta plin dobimo, ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na
Botanika (1875):	154.), in ker je njena vrhnica rahla, je tudi atmosféričnemu kislecu pristopnija in pripravnija za razširjanje koreninskih vlaken. Razun tega se

▶ kisli pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oksiden; splet

kisel
- kisli
  Kemija (1869): CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3.

▶ kislica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kislica

kiſliza

Kuharske Bukve (1799):	na oppezhen kruh. — Al bolſhi kiſlizhna shupa je, ako ſe kíſliza rasſęka, inu popręd v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena
Kuharske Bukve (1799):	ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take druge vezh njih, al

kislice

kiſlize

Kuharske Bukve (1799):	poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo
Kuharske Bukve (1799):	polivko zhęſ naredíti. 268. Kíſlizhna shupa. Narkrajſhi ręzh je: mlade kíſlize pęrja naſmukati, rasſękati, inu ga kuhati na govedji shupi, katira
Kuharske Bukve (1799):	ri, sraven deni kìſlize, krebulze, peterſhila, inu kukmake ako ſo dobíti; vſe ſkup prav
Kuharske Bukve (1799):	miso dati. 3. Lepodiſheza shupa od seliſhov. Vsami ſhpargelnov, krebúlize, kiſlize, peterſhila s' koręnam inu pęrjam, endivie, ſpinazhe, sélene, vſe zhędno

kislico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko narastlo, z župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico, krešico, špinačo, zelen peteršilj in nekoliko zelene čebule in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku.

kiſelzo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo,

▶ kisličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

kislična

kiſlizhna

Kuharske Bukve (1799):	taka ſe vliè v' ſklędo na oppezhen kruh. — Al bolſhi kiſlizhna shupa je, ako ſe kíſliza rasſęka, inu popręd v' ſrovim
Kuharske Bukve (1799):	kuhane rake obloshiti, al pa rakovo polivko zhęſ naredíti. 268. Kíſlizhna shupa. Narkrajſhi ręzh je: mlade kíſlize pęrja naſmukati, rasſękati, inu

kislično

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s kislično polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene jerebice z zavretimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok

▶ kislo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kislo

Tine in Jerica (1852):	pri večerji veseli in dobre volje, le Liza se je kislo deržala, ker ni bilo nič godcov. Ko je noč nastopila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prežvekje; da le poredkoma blato od nje gre in leto kislo in gnjilo smerdi; da ima žležast gobec in nečeden jezik
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	teknejo! ” To izgovorivši, je šel iz hiše. Hišni gospodar je kislo gledal za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti
Mlinar in njegova hči (1867):	ne imel druzega praznika nego tega, ne držal bi se kislo. Pa saj boš sam videl, kedar prideš na moje mesto

kislu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je k' strashenju teh ludy , katire se ojstr skaſhe, inu kislu derſhy, takershn nabo s'tega nezh drugega odnesl, koker
Kratkozhasne uganke (1788):	Dokler tu kratkunekar, zhlovęshki naturi nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy: useskuſi modru, erſnú, inu ojſtru obnâsha. Zhlovek

▶ kisloba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kisloba

kiſloba

Kuharske Bukve (1799):	dobí ſtvar eno vinu podôbno bitnoſt; kader gre dalaj, poſtane kiſlóba; inu kader predalezh pride, je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader
Kuharske Bukve (1799):	datí v'jeſiſhno poſôdo; mleka nedevaj, kjer je popred ena kiſloba bila, ako niſi poſodo popolnim s' pranjam oſládil. Karkol gniti

▶ Kissingen samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kissingenu
- Kissingen-u
  Kemija (1869): in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi

▶ Kišinjev samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kišinjeva
- Kišeneva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v

▶ k jaz predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

k meni

kmena
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi

kmenei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	AMBETA da vi mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te

▶ kje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kje

gde

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vender le res, de so možgani ravno tam naj blizo , gde je teža naj hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše
Robinson mlajši (1849):	je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo
Robinson mlajši (1849):	pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel
Robinson mlajši (1849):	tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino
Robinson mlajši (1849):	inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po
Robinson mlajši (1849):	streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti
Robinson mlajši (1849):	strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni
Robinson mlajši (1849):	ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s
Robinson mlajši (1849):	pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le

gdje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	može; A nesloga kad zavlada, Isto perje na dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	na dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti, ništ' nemože cvasti! Tko nas razdružuje, podsieca

kde

Deborah (1883):	slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te
Deborah (1883):	vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj
Deborah (1883):	Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj? on vse ve.

kej

Biblia (1584):	neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka
Sacrum promptuarium (1695):	je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali
Sacrum promptuarium (1695):	sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej
Sacrum promptuarium (1695):	je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj
Sacrum promptuarium (1695):	gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh Chriſtiani,

ki
Ta male katechismus (1768): Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so

kie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' kameinam pobit, inu podſipan biu. Vedeli ſo tudi drugi, kie je ena, ali druga rezh per zirkvah per hiſhah, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam ſebe h' tim nogam tiga Judesha v' peku obſodiu, kie bomo pa mi nafhimgreham en
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali, veliku greha
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus per timu meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je ta leipi nauk, inu exempel te ponishnoſti per naſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' nebeſſe na preneſſete? Lnbesnive duſhe! kai pa mi delamo? kie roke dershimo? kir ti Nebeſhki Angelzi to zartano kry ſvoiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' samiſhlenim ſerzam molimo, de naveimo, kai rezhemo, kai delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr ſi v' Nebeſih. Kyr je pa Bog naſh Ozhe, kie je pruti nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na

kje

Genovefa (1841):	vunder sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi? Ja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pa ni mogla ničesar viditi, ker si je oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imam od vsega tega? Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in
Mlinar in njegova hči (1867):	lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se

zhei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh vedou zhei bojo: noi saboliesni mitelne je skushano.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana Geordius
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo ti morash doro vedeti zhei je an shaz gorov: potam jedi kader bo ana gorei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko Jeso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te

▶ kjer veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kjer

gder

Robinson mlajši (1849):	v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je to
Robinson mlajši (1849):	Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje
Robinson mlajši (1849):	jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo
Robinson mlajši (1849):	in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po-

kder

Valenštajn (1866):	Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o
Deborah (1883):	izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30.

ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize

kier

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je shushano velko barti.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim usmilise skues tvoje grenko Martro inu terplenje noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te velzhe gnade katero je tabei tvoi shenem dav: kier je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov mojem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si ti tvojei porodnizi se navelkon-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu sina noi svetiga duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al navidiozhah bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei si ti

kir
Sacrum promptuarium (1695): imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe

kjer

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir
Divica Orleanska (1848):	Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na njih
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo

▶ kjer prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kjer

ker

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi

zhier

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je

▶ kjerkoli prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kjerkoli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg

kjer koli(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi
Blagomir puščavnik (1853):	se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori

▶ kladivo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kladiva

Robinson mlajši (1849):	sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede
Gozdovnik (1898):	Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar

kladivih
- kladvih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker

kladivo

kladivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden

kladuvo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kader ozhe. (ſe sapré. ) TRINAJSTI NASTOP. Baron , Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih na en ſtol vèrshé. ) Kader tedej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imaſh ; ſej mi ní obeniga tręba; jeſt snam ſam po kladuvo inu po klęſhe ſtopit. (ſtury, raven koker de bi otel

kladvo

Tine in Jerica (1852):	Sej sva ti in jaz eno”. Kladvo. „Pusti očitanja merzeče”! Kladvo zdaj železu reče, „Sej pri men krivice ni, De te
Tine in Jerica (1852):	me butaš tak terdo? Sej sva ti in jaz eno”. Kladvo. „Pusti očitanja merzeče”! Kladvo zdaj železu reče, „Sej pri men
Tine in Jerica (1852):	vojske občuti; poslušaj, kaj je železo, pa tudi kaj je kladvo reklo: Železo. Let in dnov je že preteklo, K’ je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kromacij se glasno nasmeje in pravi: „Ne, ne pod klicarjevo kladvo, pod kovaško kladvo sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar djali? ” „Kar resnico vam bom povedal: pod kladvo! ” „Pod kladvo? In meni nič povedati! Saj veste, da bi bila rada
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nasmeje in pravi: „Ne, ne pod klicarjevo kladvo, pod kovaško kladvo sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ste je vendar djali? ” „Kar resnico vam bom povedal: pod kladvo! ” „Pod kladvo? In meni nič povedati! Saj veste, da bi

kladivom

Fizika (1869):	svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi
Deborah (1883):	vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si

kladvom

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	razbeljeno, priteče iz izbe k nakovalu in je pritiskal s kladvom na železo, de so iskre na posteljo letele. Mojster zavpije
Mineralogija in geognozija (1871):	§. 37). Tudi tukaj je treba videti, nabirati, kamenje s kladvom obdelovati, pazljivo pohajati in opazovati hribe, doline, prekope rek in
Mineralogija in geognozija (1871):	ta kamen imenuje, ker glasno zazveni, kedar ga udariš s kladvom. Fonolit je na videz enakolična zmes iz felsita in natrolita

▶ kladivov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kladivovi
- kladvovi
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v

▶ klagovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stokanje, tarnanje; Pleteršnik

klagovanje
- klagovajne
  Sacrum promptuarium (1695): Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala
- klaguvanje
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe
klagovanjem
- klaguvnjam
  Branja, inu evangeliumi (1777): is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu

▶ klanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klance
- klanze
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj

klancu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	s podstavo, ga zna Sava v kratkem vzeti. Po nevarnim klancu od Lesic še zmiraj ni na strani ograje, in kakor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se veliko vina prideluje. Iz Mokronoga pelje cesta po dolgim klancu prek ogojzdeniga hriba, kjer se visoko na verhu podertine nekiga
Viljem Tell (1862):	probola je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasí. )
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	vzamem slovó od Mokronoga in se napotim proti Škocijanu. Na klancu me doide kmečka ženica, ki me ogovori z vprašanjem, kam

▶ klas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klas

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa
Izidor, pobožni kmet (1887):	vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju

klaſ

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na ktéri je ſnetljivi klaſ, je mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in do deſétih dni od druge pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri tudi pravijo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivini. Rahel ſnetljivz ſe tudi perkashe oh zhaſu zvetenja; ſkashen klaſ je medel, viditi je, kakor de bi bil poln ſaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje na viſhnjevo vlézhe

klasa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je
klase
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da žito je imelo po dve in tri pedí dolge klase, in da vsaka krava je v letu dvakrat teletila in

klasom

Valenštajn (1866):	zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na stežaje, Nej
Botanika (1875):	kterih je ozkolisti vrbovec (Epilobium angustifolium) z visokim, skrlatno-rudečim cvetnim klasom prava lepota naših gozdov; svetlin (Oenothera) odpira svoje rumeno cvetje

klasov

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kralju, kar misli storiti. Sedem debelih krav ino sedem polnih klasov pomeni sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem nerodovitnih letin, ktere bodo za rodovitnimi prišle, ino

klaſov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	saſpí. Prezej ſe mu ſpet ſánja od ſedem lepih polnih klaſóv, ktéri ſo bili od drusih ſedem drobnih ino ſnetjávih klaſov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſedem rodovitnih létin; ſedem ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem ſnetnjávih klaſov poméni ſedem nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	klaſóv, ktéri ſo bili od drusih ſedem drobnih ino ſnetjávih klaſov posherti. Te ſanje ſo kralja slo preſtráſhile. Bersh ko ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralju, kar miſli ſtoriti. ˛Sedem debélih krav ino ſedem polnih klaſóv poméni ſedem rodovitnih létin; ſedem ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem

▶ klasičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klasičnim
- klasiškim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic

▶ klasje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klasja

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pridete v Betlehem. Ravno so želi tam. Ruta reče Noemi: „Klasja grem pobirat za ženjci, če vam je prav, kjer mi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	debelih ino shujšanih krav, ino pa od polniga ino snqtjaviga klasja. Tedaj Jožef reče: „Bog oznanuje kralju, kar misli storiti. Sedem

klaſja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje

klasje

Blagomir puščavnik (1853):	ju milo prosi, da bi smel revnim otrokom, ki so klasje po njivi pobirali, kak par snopov dati; s serčnim veseljem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	po volji? Kdor sejal bo seme blago Žel bo truda klasje drago Na človeštva velkem polji; Šel lenuh bo lačen žvižgat
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Višegrada v dolino gledat, kaka so žita in drugi sadovi. Klasje je že rumenelo, in obetalo bogato žetev. Lan je modro

klasovje

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje

klaſizhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe

klaſje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M.

▶ klasovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klasovje

klaſovje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat

klaſsovje

Biblia (1584):	Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo

▶ klastje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krma; SSKJ

klastja
- klaſtja
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota

▶ klati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole

kolje

kole
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva

kolje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo
Rudninoslovje (1867):	Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče
Mineralogija in geognozija (1871):	sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g.

koljejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): otroci po nekterih krajih tudi to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim
koljemo
- kolemo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko

▶ klavrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klavrn

klaveren

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Znamnja stekline so: Pes je manj prijazen, kakor navadno, je klaveren in se po samoti potika, noče jesti ne piti. Ušesa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pes veliko kašlja, in žlezasta voda mu iz nosa cedi; klaveren postane in nič se mu ne poljubi. Zoper nahod je
Mlinar in njegova hči (1867):	volji, pa zbog tega, tak korenjak kakoršen si, ne smeš klaveren biti. Saj veš, da enkrat bode tudi pri nas semenj

klavern
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v'

klavrna

klaverna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	živina je klaverna, topa, pogostoma hrohotá in kruli, šetine se šetinijo, na glavi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	„O moja ljubeznjiva Lénčica“, reče kláverna mati svoji hčeri, „ako ti na tem svéti s ničémur

klavrno
- klaverno
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): scavnica mehur bolj razteguje: dobiva živinče večje bolečine, postaja bolj klaverno, se vleže, ima zdaj merzle, zdaj gorke ušesa. Zdaj se

▶ klavrno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klavrno
- klaverno
  Oče naš (1854): oživljeno in z rudečico prevlečeno; namest da bi bil težko, klaverno hodil, je pokonci, terdno in lahko stopal. „Tako je prav

▶ klečaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

klečaje
- klezheje
  Ta male katechismus (1768): je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu

▶ klečati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klečal

Robinson mlajši (1849):	moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi

klečala
- klečala
  Ferdinand (1884): otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati
- klezhala
  Genovefa (1841): materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po
klečati
Ferdinand (1884): klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim

kleči

Stric Tomaž (1853):	njegovega življenja je vgasnil. Njegova duša počiva pri Bogu. Juri kleči žalosten in pobit pri merliču in britke solze po rajncem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	maši. Kirje. 1. Pred stolam tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog, v ponižnosti Svojiga serca časti. Stor' milost

klečim

Divica Orleanska (1848):	sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen

klezhim
Ta male katechismus (1768): Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O

klečimo

klezhimo

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes naſs
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Maſhe. 1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot!

klečita

Blagomir puščavnik (1853):	ljubljene Bogomile. Tam pod beršlinovim šotorom, obsejanim z mnogoverstnimi cveticami, klečita Miroslav in Bogomila z v krasno nebo vpertimi očmi
Sveti večer (1866):	ko oče in mati v sredi svojih otrok pred Bogom klečita in vsi, tudi najmanjše dete, svoje roke v molitvi in

▶ klekljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

klekljane
- klekane
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo

▶ klepetanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šklepetanje, škripanje; kontekst, Biblija.net

klepetanje
- klepetanje
  Biblia (1584): je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'
- kleptanje
  Biblia (1584): lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu

▶ klešče samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kleščami
- kleſhami
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane

klešče

Zoologija (1875):	gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa
Zoologija (1875):	žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek

kleši
Robinson mlajši (1849): etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino

kleſhe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ní obeniga tręba; jeſt snam ſam po kladuvo inu po klęſhe ſtopit. (ſtury, raven koker de bi otel jiti , inu ſupet
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe sapré. ) TRINAJSTI NASTOP. Baron , Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih na en ſtol vèrshé. ) Kader tedej ni drngazhi

▶ kleščevje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkleščene veje; [sskj]

kleščevje

Stelja in gnoj (1875):	bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje
Stelja in gnoj (1875):	gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter

kleščje
Stelja in gnoj (1875): zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja

▶ klet samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klet

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu

kleteh
- kl e_tih(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se mošt ali novo vino kisa

kleti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice
Viljem Tell (1862):	to urnska svobodna dežela? Kamnar. Da videli pod stolpi bi kletí! Gorje mu, kdor v té pride, petelina Ne bode čul
Zoologija (1875):	kopljejo in preglodajo si luknje in hodnike skozi hleve, magazine, kleti in ladije, poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega
Ferdinand (1884):	samemu biti. Prinesi mi luč, steklenico najboljšega, ki je v kleti in dva kozarca! « »Dva kozarca, milostivi grof? « vpraša čudeč se

▶ kletev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kletev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela, da vas ne more videti
Deborah (1883):	Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je
Deborah (1883):	govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad
Revček Andrejček (1891):	prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel

kletva
Divica Orleanska (1848): nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe

kletve

kletu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na ſvęjt priſhal, kakor de bi en saklani óffèr, ena klętu, en svèrshik poſtal: letá Bóg, katęri bi imel enkrat Marternike
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	eniga hudiga odvaditi, inu jih to drugu hudu, tó je: klętu, inu preklinuvanje navadite. Ali ne ſamu leto pregręho, ampak tavshent
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Neſręzhni tiiſti otrozi, katęri ſe takú tepó, de je vſelej klętu, inu ſtraſhnu preklinvanje sraven! Vy jih hozhete od eniga hudiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvęjtá, po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vam sdy? Jeſst vam danas pred vaſhe ozhy shęgèn inu klętu poſtavim (Deut. 11, 26.) obóje vam na povęle mojga Bogá

kletve

Zlata Vas (1848):	ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače
Deborah (1883):	enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo

▶ kleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klelo

Maria Stuart (1861):	vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled. Morivec, kterega je klelo ljudstvo, Je nosil v slavi škotski meč kraljevi Po edimborskih
Čas je zlato (1864):	človeka, ki bi bil to storil. Nasproti – vse ga je klelo zmerjalo in mu žugalo, in čudo zares, de ni pri

kleti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiga zloveka. Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat, de na posna tiga zhloveka, od katiriga ony
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	volo podál, katęri je bil per vſaki neſręzhi navajen Ię klęti, rotiti inu preklinjati zhudi de ſe semla ny odperla? Ah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſh hudi exempel doli podrete. Vy pravite otroku, de nima kleti, vy pak vſako uro kolnete, inu kar je sa ręſs
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	to žena reče : „Figo, če jo hočeš! ” je strašno začel kleti; svojo babo s pestmi nabijati in vpiti: „De bi te
Lohengrin (1898):	da tu spregovori. Ki me je rešil, mora on me kleti, Če ga izdam, da tu se razglasí! — Da znam mu

kolne

Biblia (1584):	imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne, imá ſmèrti vmręti. 5. Vy pak pravite: Katęri koli bó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi

kovne
Ta male katechismus (1768): eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam

kolnejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubesni odrekel. “ „Ljubíte ſvoje ſovrashnike; dobro jim voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo

▶ kletvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kletvica

kletviza

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	me calix iſte. Debi leta kelih od nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lash, obena naſramna, obena opravliva, obena sapeliva beſeda, inu obena kletviza snaiti. Tiſta nadoshna kry, katira s' negoviga zeliga shivota obiunu

▶ klicaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

klicaje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god
Divica Orleanska (1848):	Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred

klizaje
Genovefa (1841): ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po

▶ klicanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klicanja
- klizanja
  Genovefa (1841): in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in vpraſheva-
- klizenja
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim

klicanje

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok
Oče naš (1854):	Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila černa in na njegovo klicanje mu Avguštin ni odgovoril. Nacetu ni nič druzega ostalo, kakor
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Klicanje svetiga Duha. K temu mi moraš pa Ti, o Bog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	začujeta mlinar in Italijan nek strašen jok in stok in klicanje na pomoč. Obadva vstaneta in ideta gledat, kaj da je
Oče naš (1885):	Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila črna in na njegovo klicanje mu Avguštin ni odgovoril. Nacetu ni nič druzega ostalo, kakor
Tiun - Lin (1891):	da bi kdo povprašal za me, in na vse moje klicanje in ropotanje vender ni prišel noben služabnik. Vrata so bila
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Kot glavni pripomoček zoper vse skušnjave in zalezovanje hudičevo služi klicanje presvetih

▶ klicati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klical

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “
Deborah (1883):	kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu! “ je odgovoril Irec.

klizal

Sacrum promptuarium (1695):	dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi
Genovefa (1841):	in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel

klicala

Divica Orleanska (1848):	obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na
Robinson mlajši (1849):	moramo iti. Večerja na nas čaka Ljubuška je uže dvakrat klicala. Vsi. Žal! Žal!
Gozdovnik (1898):	tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me

klicali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in takó
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer klicali, a pomoč je bila vendar od Boga, kajti: Sama o
Deborah (1883):	stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se
Izidor, pobožni kmet (1887):	da sem tukaj. Ko so me videli k vam iti, klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil

klizali

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali ſte me. “ Heli odgovori: „Niſim te klizal nè; le idi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ ˛Samuel gré, ino ſpet

klicalo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	širi vera, ampak s takimi pripomočki, da bo vse stermé klicalo: to je Božje delo! ” Med takimi pogovori prideta v Boštjanovo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se je veselil že dneva, ko ga bo detice pervikrat klicalo sladkim imenom „oče”, a preden se je to zgoditi moglo

klicat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in

klicati

klicati
Gozdovnik (1898): Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi

klizat

Sacrum promptuarium (1695):	okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter
Sacrum promptuarium (1695):	ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil

klizati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba

kliče

Divica Orleanska (1848):	bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu
Divica Orleanska (1848):	nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim
Divica Orleanska (1848):	neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo
Čas je zlato (1864):	pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje
Revček Andrejček (1891):	kakor je sedaj, mora prav biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se
Gozdovnik (1898):	in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov
Gozdovnik (1898):	puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti

klizhe

Sacrum promptuarium (1695):	enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku
Pozhétki gramatike (1811):	très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris
Pozhétki gramatike (1811):	villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki

kličejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje
Stric Tomaž (1853):	Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako je pa vam? “ ga vpraša Eva. „Jaz sim pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da
Pripovedke za mladino (1887):	nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne

klizhejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam

kličem

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico govoril. “
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti
Lohengrin (1898):	je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza

klizham

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da ti menei

kličemo
- klizhemo
  Pozhétki gramatike (1811): naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno
kličeš
Divica Orleanska (1848): Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič
kliči
Divica Orleanska (1848): Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko
kličimo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne

▶ klient samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

klient

klijent

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kmalo poslali tisti dan, ko se bom jaz, tvoj najponižniši klijent, s teboj združil v elizijskem veselju” Vse je bilo ginjeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	serce mi ni dalo čakati, da se vpišem ko ponižni klijent (varovanec) vaše žlahtne hiše. “ „Naša biša,“ smehljaje odgovori ona, „nima

▶ klinec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klin; [sskj]

klinec

Fizika (1869):	pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno
Fizika (1869):	potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči

klinez

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako mersliza ſama od ſebe mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa bradovize. „Goſenze is répe ali sela pregnat, vsemi

klinz

Kratkozhasne uganke (1788):	moly. Potem uſami en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni
Kratkozhasne uganke (1788):	en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz
Kratkozhasne uganke (1788):	Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu konzu ſasuzhi, tok bosh videl.

▶ ključ samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ključ

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste
Gozdovnik (1898):	ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da, bil je

kluzh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu od ludy dobruto prejme, inu ta je ta narbulshe kluzh, de bo she vezh danu, inu de njeh podejlenje napreneha
Kratkozhasne uganke (1788):	klinzam dobru, de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh segręl, bo
Kratkozhasne uganke (1788):	brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré. Drugázhi. Fugàn prave; ſugajma
Kratkozhasne uganke (1788):	na miſo udareti. X. Is kluzham bres purfla ſtręlati. Napolni kluzh is vodo: inu ke je kluzh poln vode, ſamashi lukno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mogla tvojo nedolshnoſt popolnama ſkasat. (sapré tę ſrędne vrata , inu kluzh vùn potęgne. ) Goſpa. (ſama per ſebi. ) Kaj ſim ſtrila ! oh
Kuharske Bukve (1799):	katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take druge vezh njih, al majn, kakor ſe tebi

ključe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da

kluzhe

Biblia (1584):	paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli

▶ ključar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ključar

Valenštajn (1866):	kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke
Valenštajn (1866):	njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov
Valenštajn (1866):	plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá
Valenštajn (1866):	s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To

ključarja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu

ključarji
- kljuzharji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri

▶ ključavnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ključavnica

kljuzhavniza

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand

ključavnice
Viljem Tell (1862): vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se

▶ kljukast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljukasta
- klukaſta
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali
kljukastim
Zlatorog (1886): rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó

▶ kljun samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljun

Zoologija (1875):	pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji
Zoologija (1875):	rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne
Zoologija (1875):	raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to
Zoologija (1875):	Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi
Zoologija (1875):	Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel
Zoologija (1875):	žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja

klun

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa ta miſel ſkosi tó poterjena bila, ker je klun navadnih pelikanov na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s vodó napolni in ga potem proti perſam pertiſne. Potlej klun odpre, in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno

kljuna
Zoologija (1875): otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh

kljunom

kljunom
Zoologija (1875): cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana

klunam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga mehurja pod klunam, ga Nemzi tudi „Kropfgans” imenujejo; navadno ime je pa „Pelikan
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati hozhe, ſi mehur pod klunam s ribami in s vodó napolni in ga potem proti

kljunu

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	peresei pernese v kljunu. To je bilo veselo znamnje, de je voda dosti upadla
Blagomir puščavnik (1853):	se lesketa kakor jutrinja rosa na soncu, in prinese v kljunu Milkotu na roko. Bil je zlat perstan s peterimi drazimi
Zoologija (1875):	po glavi in hrbtu je črn, na trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih
Gozdovnik (1898):	nazadnje še četrti. Vsaki teh dolgih čolnov je imel na kljunu plapolajoč ogenj, ki je svetil po vodi ter reko in

▶ kljuse samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljuset
- kljusetov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj

▶ kljuvanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kljuvanje
- kluvanje
  Genovefa (1841): dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar

▶ klobasa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobasa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	rad imam rečem: „klobasa naj bo! ” In z mize zaćela klobasa je rasti, Oj moje veselje je vrhano b'lo ! — Se skušam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	pès. — Poskušam moč svoje prečudne oblasti, Kar rad imam rečem: „klobasa naj bo! ” In z mize zaćela klobasa je rasti, Oj

klobasami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene jerebice z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s sardeljino polivko in krompirjevim hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic

klobase

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje

klobaſe

Kuharske Bukve (1799):	malo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh
Kuharske Bukve (1799):	24. Veſtfalſke klobaſe. Vsami tri libre govejiga meſa, inu eno libro goveje, maſti
Kuharske Bukve (1799):	ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe od rajsha. Naredi inu svalaj teſto, kakor sa nudelne. V'
Kuharske Bukve (1799):	ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę
Kuharske Bukve (1799):	v' kratkim pojędene biti, ſe nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle
Kuharske Bukve (1799):	maſlam, deni enmalo ſmętane v' njo, gori poloshi rakove klobaſe. po verhi tudi enmalo ſmętane, ene koſze rakoviga maſla

kolobaſe

Kuharske Bukve (1799):	meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27.
Kuharske Bukve (1799):	hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je

▶ klobasica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobasicami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena župa z rezanci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s paradižnikovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz

klobasice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	132. Ledična župa. Špinačeve klobasice. Grah s suho zlatenko. Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva

klobaſize

Kuharske Bukve (1799):	vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. 6, inu
Kuharske Bukve (1799):	oſoli. — 3) Od tęga vſami dvę ſhlize prozh, inu naredi klobaſize, inu jeh ſzri ali pohej; ali pa knędelze, inu jih

klobasico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.

▶ klobčič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klobčič

klopčič

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rok Na motovilo koj začnè, Redí se motovila krog, Al klopčič zmir enák si je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prišlà za tabo, Da te obúp ne vnese sabo. « »Ná! klopčič préje, motaj ga, Brez konca je, mu konca ní, Ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ker srečo si zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja navada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	bota zagovarjala. Vse radovedno pričakuje, kako se bode izmotal ta klopčič. Iz Angležkega. Kar se je že zdavnej namerjalo, pa je
Revček Andrejček (1891):	Zbor. Kot potok, potok v kraj! Neža (kateri v spanju klopčič iz rok pade, ujame ga, in dremaje poje sama). Kot

▶ klofniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klofnil
- klofutnil
  Tiun - Lin (1891): pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil

▶ klopca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klopci

klopici

Blagomir puščavnik (1853):	prihaja, čeravno jo še zelo slabi. Ko je pervikrat na klopici zunej bajtice sedela, in se na solncu grela, hodijo kupoma
Zlatorog (1886):	Sicèr pri kúhi gospodinji Špela, Nocój pa mirno tàm na klópici Poslúša, kaj se možki menijo. Opravek njen prevzel je stari

▶ klorov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klorova

klorovnata

Kemija (1869):	Voda apnena, Kalkwasser, 413. Voda Goulard-ova, Goulardisches Wasser, 463. Voda klorovnata, Chlorwasser, 377. Voda kraljeva, Konigswasser, 378 Vodán, Hydrat. Voda
Kemija (1869):	kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata ocetna kislina, 457. Chlorid, klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt

klorovega

Kemija (1869):	cveta, diši po jabelkih (po kosmačih). Slani éter je zmes klorovega étila, AeCl, in vinskega cveta. Ocetni éter, AeO.C4H3O3, je jako
Trtna uš (1881):	kompost, kojemu se je pogosto primešalo lesnega pepela, plinovega apna, klorovega apna, in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč

klorovnatega
Kemija (1869): se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek

klorovo

Kemija (1869):	Recimo, da nam je njegovo ravnomočje neznano. Zato razkrojimo kakoršnokoli klorovo spojino, na pr. ono z živim srebrom in našli bodemo
Mineralogija in geognozija (1871):	redko in manje važnosti je tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg Cl; jetrenec imenujejo v Idriji nahajajočo se

▶ klorovodikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

klorovodikov

klorovodenčev

Kemija (1869):	412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli
Kemija (1869):	ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli

▶ klošter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klošter
- klošter
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini
- kloſhter
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho
kloštrom
- kloštram
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej stojí in kamor je ljudstvo na božjo
kloštru
- kloſhtru
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo

▶ Klotilda samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Klotilda

Clotilda
Sacrum promptuarium (1695): bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila

Klotilda

Lisjakova hči (1892):	krene na levo proti gledališču. »Kdo pa je to? « vpraša Klotilda vsa nemirna teto svojo; »pojdiva tja, da ga bolje vidiva
Lisjakova hči (1892):	tudi mene? « »Kako si to mislite, gospod nadporočnik? « vpraša ga Klotilda, in iz očij ji seva nenavadno blaženstvo. »Upam, da milostiva
Lisjakova hči (1892):	celo izneverile njih kavalirje. « »Družijo se z moškimi,« ponavlja nedolžna Klotilda sama v sebi in se zamisli. Potem pogleda teto in
Lisjakova hči (1892):	tem je teta bratranko pomembno pogledala in se skrivaj nasmehnila. Klotilda jo je takoj razumela in slušala dobro premišljeni nje svet
Lisjakova hči (1892):	srci. Prej tega nihče ni mogel vedeti, ker je bila Klotilda po mišljenji še neizkušeno dete, ko se je poročila; sedaj
Lisjakova hči (1892):	ulicam. »Moji bolezni ga menda ni ne zdravnika, ne zdravila; Klotilda še uniči sebe in mene. « »Klotilda? « začudi se starec, postoji
Lisjakova hči (1892):	počenjajo? Vsaka po svojem,« zavrne teta kratko, uverjena, da bode Klotilda itak silila vanjo. Res vpraša bratranka takoj zvedavo dalje: »Kaj
Lisjakova hči (1892):	kratko nekoliko hladnih besed brez pomena, iz katerih pa je Klotilda takoj ugenila, da Lovro ž njo ni zadovoljen. Čudila se
Lisjakova hči (1892):	sem se pokoril hudo, hudo. « »Lovro, ti si nedolžen,« izjeca Klotilda. »Morilec ni nedolžen! « »Lovro, ti nisi morilec, nikogar nisi umoril

Klotilde
- Clotilde
  Sacrum promptuarium (1695): inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla

▶ kmalu prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmalu

hmalu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kdu kei velikiga, kei zhudniga, kei ſmertniga nadoshnu terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj pa mi delamo, kader smiſlimo de ta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s'srednem mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe sazhne s'lepim vremenam, h'kon-

k'malu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe

kmal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je to rekel? “ Mosh ga ni vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane

kmali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	del je prišel lani na svetlo, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in kmali je tudi govoriti začel; le iti ni mogel; dva korenjaka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je
Fizika (1869):	zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k
Botanika (1875):	živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega
Ferdinand (1884):	segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega
Ferdinand (1884):	tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč

kmalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in
Roza Jelodvorska (1855):	je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi bil kmalo utonil, in jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar
Oče naš (1885):	dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi

kmalu

Robinson mlajši (1849):	počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém
Robinson mlajši (1849):	spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil
Valenštajn (1866):	Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz
Kemija (1869):	prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa
Zeleni listi (1896):	da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni

▶ kmečki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmečka
- kmečka
  Roza Jelodvorska (1855): voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela
- kmetiška
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje
kmečke
- kmetiſhke
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi

kmečkega

kmečkiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno

kmetiškiga

Zlata Vas (1848):	celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi vi

kmečkem
- kmetiškimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti

kmečki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela
Revček Andrejček (1891):	Jeklen. Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po

kmeteſhki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi. Kmęteſhki ſantje , inu deklizhi. Jegra ſe na enim gradi na gorenſkim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki ſantje, dva inu dva po verſti. Potler Smeſhnava , Matizhek , sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	DRUGI NASTOP. Matizhek , v' kmęteſhki ſukni inu klobuku, Budalo , Gaſper , Godzi , inu drugi ſantini s'

kmetiški

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali
Blagomir puščavnik (1853):	oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res

kmetovski
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h

kmečkih

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo za nemščino; po glavnih učilnicah
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-nemške, in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških učilnicah se morajo učiti enacih reči, namreč

kmetiških

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez
Zlata Vas (1850):	je tud v ti umetnosti podučil in se več druzih kmetiških mladenčev, ki so za to glave iméli. Ko so bili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	domu, nam še ni znan izid te zadeve. — Pozornost naših kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo

kmečko
Revček Andrejček (1891): sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S

▶ kmečko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kmečko
- kmetiško
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar se ji nič prav prileglo ni, se je

▶ kmet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmet

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat
Zlatorog (1886):	davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog

kmeta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil

kmete

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih
Zlata Vas (1848):	si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s

kmeti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto

kmetih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jez, ki se nisim nič učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske
Izidor, pobožni kmet (1887):	sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da
Revček Andrejček (1891):	za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen

kmetje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je
Oče naš (1854):	cerkev prišli, je bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže vse delo, pri katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati

kmetji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ur na dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko

kmetom

kmetam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej

kmetom
Sacrum promptuarium (1695): dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu

kmetov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki
Zlata Vas (1848):	kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali
Zlata Vas (1850):	bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne

kmetu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere

▶ kmetica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe

kmetiza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in otrozhizhki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe bolj blishinj isglèd vsamejo. P.H. Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe zhes to veliko shival zhudili. Poſebno je neka kmetiza ſe zhudila in vpila: „To ni ptizh! To je hudoba
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke, ampak tudi per naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po dvoje oſéb (perſhon). Na pervim obrasu ſta kmet in kmetiza, takó napravljena, kakor ſe vezhidel okoli Tolmazhoviga sa Ljubljano noſijo

kmetice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni
Zlata Vas (1848):	denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred

kmetico

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ko je tedaj mislil, kako bi zopet denarjev dobil, zagleda kmetico na tergu sedéčo, ki je imela poln kurnik kokoš in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vendar, da me ne slišiš? “ Zdaj še le zagleda Francé kmetico, katera ga je klicala. Hitro teče k njej in reče
Ferdinand (1884):	njem, in kako je dobil dedščino. V gozdu sreča priletno kmetico, ki je bila jako žalostna videti. Prične se ž njo

▶ kmetija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetij

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nemarno napravljeni. V slabo napravljenih gnojniših je velika nadloga naših kmetij iskati in da po vsim tem kmetam stelje manjka. Nikjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	jim pomagati? Ce natanko pozvedujemo, zakaj gré današnji čas toliko kmetij na kant, se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset

kmetija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo, da so

kmetijah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se takó

kmetijam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov nabralo, da nikoli pred tako. Zaostali dolgovi, preden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	napák sami krivi, da grejo čedalje bolj rakovo pot, takim kmetijam — to vsak umen človek previdi — ni moč pomagati:
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ker kmetovavec hira in hira, mu nazadnje boben zaropoče. Takim kmetijam, kjer so gospodarji in gospodinje zavoljo ravno pred naštetih napák

kmetije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala

kmetiji

kmetii
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar

kmetiji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo s zhaſama drevo snaſhli. Drevo ali plug je per kmetiji nar potrebnejſhi orodje. S dreveſam ſe semlja drobi, obra-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſ sa brati bote dobili. Zhe bi kako sabavo per kmetiji preloshiti ne vedli ali ne snali, bote dobriga ſvetovavza naſhli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in na predin konez satozhêne. Valar ali valej je per kmetiji tudi potreben. Valar semljo rasdrabi in poravná, jo tudi potlazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) ˛Shéſto nedeljo. Per kmetiji potrebno orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In

kmetijo

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil
Oče naš (1885):	Ménart več krav kupil in je začel z veseljem svojo kmetijo. Saj je imel s čim začeti jo, ker so mu

▶ kmetijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetijska

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi

kmetijşka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin

kmetijſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bile vaſhe potrébe snane , in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29

kmetijske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več kmetijskih rečí na versto
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za

kmetijſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa

kmetijskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	denar kako hipoteko (zastavo) dati, bodo rešeni odrtnih pijavk. Vprašanje kmetijskega kredita je tedaj dandanes važno vprašanje, in da bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole na
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. kr. kmetijskega društva v Gorici spis na svitlo prišel ne samo v

kmetijskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in Jobst napravljati in po 20. do 30.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kraje prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro
Roza Jelodvorska (1855):	to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke

kmetijskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	pred 3 leti sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija je svoje predloge izročila tamošnji deželni vladi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Sedaj cenimo še le dobroto, katero nam deli sadje v kmetijskem gospodarstvu in v živ spomin nam stopajo imena za sad

kmetijſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): govori: „koliko samore shiva ljubesen, zhe je tudi le v kmetijſkim ſerzu. ” Po konzhani tadaj poſkuſhnji je bilo poklizano 11 uzhenzhkov

kmetijski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram

kmetijſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje

kmetijskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več kmetijskih rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse

kmetijſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju

kmetijskim

kmetijſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe bi kaj pogreſhali, ali zhe ſo sadershki ali samude kmetijſkim delam na poti. Dalje je dolshnoſt zeſ. kral. drushbe: kér
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim kmetijſkim fantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno

kmetijsko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	novico, da je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	stvari. Ljubljanska okolica dobila je jako važen denarni zavod, namreč kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni, da mu primanjkuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja itd. To podružnico, kateri predseduje gosp. dr.

kmetijſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja

▶ kmetijstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmetijstva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga

kmetijſtva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor

kmetijstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	létu 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo

kmetijſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje

kmetijstvom

kmetijstvam
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci

kmetijſtvam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo

kmetijstvu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí ako vidi, da po sreči gré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa mi v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 16 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —