- izvrženi
- izvrženej
Botanika (1875): vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline
- izvrženej
izvržen izvrženje izvzet izvzeti izza izzidati izžarevanje izžarevati izžgati izžreti
| Botanika (1875): | vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila |
| Pozhétki gramatike (1811): | cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila |
| Pozhétki gramatike (1811): | med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo, ino presupposer, predpolagati, predrasúmiti; ktiri dve beri |
| Pozhétki gramatike (1811): | digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri: dinje, manjanime, injoranſe; isjémaj: stagnation, sapovódnja, saſiala voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim odvódenmi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjéti ſo: étant, nous sommes: ayant, nous avons: sachant, nous savons |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' ez: aimant, aimez, finissant, finissez: recevant, recevez: rendant, rendez. Isjéti ſo: faisant, vous faites: disant, dites. Tako ſe tudi obrasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel |
| Gozdovnik (1898): | moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata |
| Gozdovnik (1898): | zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral |
| Blagomir puščavnik (1853): | delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reči voščeni sveči, zvlekel iz-za obleke bogato kinčano opasnico, v kteri je imel zavito zlato |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Je-li si ti Tone? " začuje se tihi oprezni glas iz-za grma, ki je kril votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone |
| Slate jabelka (1844): | je is-sidala kak kloſhter; in jih je dva in trideſet is-sidala! »Ni boljſhiga snamnja, po kterim ſe raslozhi ſlama od dobriga |
| Slate jabelka (1844): | zhaſt in sa svelizhanje duſh ſtorila, in tudi veliko kloſhtrov is-sidala, ali vſe je pod pokorſhino ſvojih vikſhih ſtorila; in po |
| Slate jabelka (1844): | sopernoſti, teshav, preganjanja in sanizhevanja je mogla preſtati, predinj je is-sidala kak kloſhter; in jih je dva in trideſet is-sidala! »Ni |
| Astronomija (1869): | o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko |
| Fizika (1869): | pa črno in tamno. Pa tudi glede svoje zmožnosti, toploto izžarivati, so si zaznamovani dve skupini teles medsebojno nasprotni. Gosta telesa |
| Fizika (1869): | roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer |
| Fizika (1869): | ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen, 128. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da |
| Robinson mlajši (1849): | Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel nikákega |
| Pozhétki gramatike (1811): | kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno |
| Biblia (1584): | vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli eniga Preroka viditi? Ia jeſt vam povém, kateri je tudi vezh, kakòr en Prerok |
| Biblia (1584): | pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni |
| Biblia (1584): | k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k' |
| Ta male katechismus (1768): | se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr. Sakaj pa ne? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad |
| Roza Jelodvorska (1855): | k sebi ne vzame, ki so bili popred moji prijatli. Ja, ako bi morala veliko let pri njemu ostati, ja celo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene, zhe ſe je reſ vſe tako med njo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | k polomeru zemlje kakor 1 : 140, tedaj nekako tako, kakor jabelčna lupina k njegovi sredici. Najpred so začeli zemljino skorjo pazljivo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev |
| Kemija (1869): | prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa |
| Kuharske Bukve (1799): | 102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje, drugazhi. |
| Kuharske Bukve (1799): | Kuhanje od rakov. 101. Jęternô kuhanje. 102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje, drugazhi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in |
| Zeleni listi (1896): | resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim prepovedal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3. Se vsame pol moke, pol teh Jabuk, inu h' 60. ℔. dvę peſti Soli, inu enu malu Kumne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lepu obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſejati, kir ne smersuje hitru. Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu oręhov, zelu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe od konza |
| Kuharske Bukve (1799): | Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk, poldrugo unzho putra męſhaj v' ſklędi rahlo; permęſhaj eno unzho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | uni sad, kterega mislimo, da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več je to vredno za nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do |
| Sveti večer (1866): | Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koktr is vſake moke. Okoli S. Mihela, kader na ſelſhe Jabuka ſturi, lete oberi, jih ſtolzi. naredi toku, koker Brinovez sgeſh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 dni. Jabuka, inu Hruške v'novim Meſzi, toku hitrejſhi rodijo. Drevjam, katere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more v'pezh spravit, pa nenuza veliku vode, kir te 'Jabuka ſo slo vodene. 9. Pezh more prov resbęlena biti, toku |
| Kuharske Bukve (1799): | sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk, poldrugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na |
| Divica Orleanska (1848): | mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zapustil Terst in pot v Gorico nastopil. V 2. listu „jadranskiga Slavjana” je natisnjena krasna pesem, ki jo je naš slavni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa v dvoje delil: eni so bili v zapadu od Jadranskiga morja, drugi pa v severnim iztoku, in zadnje je on |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marija ino Elisabeta. Marija ſe je prezej vsdignila, ino gré jaderno zhes goro k' ſvoji teti Elisabeti, de bi ſe s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dom Bi mnogo Cojzov vstalo , Ž njim' bi Slovenji jaderno Se kviško pomagalo. Mé vošmo, de mestnjàn za trud Dobí |
| Roza Jelodvorska (1855): | Kar zatrobijo lovci v svoje zvoneče rogove, in vsi so jaderno odjahali na lov v bližnji gojzd. Rozi je bilo grozno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | velike oddane, ali pa velikih oskerbeti od drugod. Tedaj le jaderno po murbah, da bo slovenska dežela kadaj „zidana dežela” imenovana |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čez kopito rezati. Urno spije tedaj svoj poliček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel in vse usnje ravno čez narmanjši |
| Mlinar in njegova hči (1867): | in jej rekel: z Bogom! Črnot (ne mogoč dalje kopati). Jaderno! — hitro! — Smrt bi utegnila priti — potem — bi našli — moje lepe |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Smrt bi utegnila priti — potem — bi našli — moje lepe denarje — Jaderno! — hitro ! — (Hotečemu kopati pade lopata iz rok. ) Janko (kterega šum |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino |
| Fabule ino pesmi (1836): | bi vſtrelil rad, Glej! puſhko ma nabito. «« Je nor, ker jagra ſe boji,« Domazhi ov’ga tróſhta. »On, kaj jas pomnim |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh v’ ſenzi jagra ſtat? On méri? she bi vſtrelil rad, Glej! puſhko ma |
| Fabule ino pesmi (1836): | na ſtran, No ſvoje vuha ſhpizhi. On vidi en’ga jagra ſtat’, Ker s’ puſhkoj ná-nj’ga zila, Kak da bi |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Samízhje jese ſita; — No lukna, v’ keri medved ſpí, Je jagri she odkrita. On s’ puſhkoj gré, kraj njega pſi, Kak |
| Fabule ino pesmi (1836): | njeg’va ſila. ˛S’romazhek pazh nej’ vedil to, Da jagri tudi ’s kamnja ſo Nareti, kak je toti. To sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh ti polterpeshlivo agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE Oh mivoſtlivo agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh nar zhiſteishi Jesvs Kriſte oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedah je feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede |
| Ta male katechismus (1768): | volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je on enu nadolſhnu Jagne bres madesha bil, je on vonder pod Ponciam Pilatuſham tem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi jagne, na katirimu ni obeniga madesha bilu. Terpeu je ta nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga ſveita. S' katirih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Jogri od te sadne vezhirje, per katiri ſo tu velikonozhnu jagne jedli, gor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | med ludmy. Luc. 23. Vſe tu ſliſhi tu nar nadoshneſhi jagne. inu vunder krotku oſtane, je tihu, mouzhy, inu ſe s |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta vezhir je biu On s'jogri h'Misi sedu, Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti ſvoje vude ràstèrgati, ſvojo kry tezhi, Ivo jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in ob jagnje pripravil. Pavliha pa se mu je smejal in je tisto |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | še nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, de tega nikomur ne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg |
| Blagomir puščavnik (1853): | V prijetni dolinici je živel pastirček med svojo mirno čedo jagnjet. So se te pasle, se je k njim usedel, in |
| Ferdinand (1884): | zakaj pa mi ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev |
| Kuharske Bukve (1799): | telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 dni stare, v nekterih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse škode med levi, sdrav ino vesel, kakor pastirček med jagnjeti. Kralj zažene glas rekoč: „Oh, Gospod, ti Danielov Bog, velik |
| Najdenček (1860): | svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim mrazu s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj |
| Zoologija (1875): | brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo |
| Zoologija (1875): | gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster |
| Zoologija (1875): | sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni |
| Zoologija (1875): | 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine |
| Kuharske Bukve (1799): | 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì |
| Kuharske Bukve (1799): | shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham |
| Kuharske Bukve (1799): | mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca le |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav |
| Zoologija (1875): | pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino |
| Zoologija (1875): | To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu |
| Zoologija (1875): | dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj |
| Zoologija (1875): | so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne |
| Zoologija (1875): | canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé |
| Zoologija (1875): | nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati |
| Kuharske Bukve (1799): | eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli 10 lotov in vsako ima večidel po dva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče |
| Fizika (1869): | 90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na |
| Kemija (1869): | 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo |
| Zoologija (1875): | pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito |
| Zoologija (1875): | temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso |
| Kuharske Bukve (1799): | maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo |
| Kuharske Bukve (1799): | Po verhi ſpęt pokrì s' puterteigam, inu ga pomaſhi s' jajzmi, ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe raslosheno. Potle ſe na verh, vliè mlęko s' kruham, jajzmi, inu s' moko, kader ſi vſe dobro rastępel, inu pregnal |
| Kuharske Bukve (1799): | ſekanje smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi, ſolio, inu muſkat zvętam. Is tiga mę- |
| Zoologija (1875): | Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder |
| Najdenček (1860): | sim jih ljubil. Natresal sim jim zernja ali pa mravlinčnih jajčic. K meni so prileteli. Na glavo ali pa na ramo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tudi po 6 gold., po tej ceni pa tudi lot jajčic. Iz tega vsakter lahko prerajta, kako naglo, namreč v šestih |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | i to s tem, ako vzameš za vzrejo, le takih jajčic, ki nimajo telesic i takih dobi se le od takih |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | predmetu naj boljše pripomogel in tvojo blagostanje pospeševal. O izvalenju jajčic. |
| Trtna uš (1881): | Od meseca marcija do oktobra najdemo ovih jajčic povsod, kder je trtna uš, toraj pred vsem na trsovej |
| Trtna uš (1881): | nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid izlezejo v kratkem mlade uši (Tablica II. pod. |
| Trtna uš (1881): | in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri navadnej trtnej uši. Iz jajčic krilate uši izleze poslednje pleme trtne uši, namreč po spolu |
| Trtna uš (1881): | namreč metulji, iz bubik pa kebri. Metulji in kebri naležejo jajčic, iz katerih se zaredijo zopet gosenice in bubike. Takšnih jajčic |
| Trtna uš (1881): | kajti krilate uši naležejo kmalu in brez posebne uplojitve veliko jajčic na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojimi ozhmi komaj viditi more. De desh ali pa roſa jajzhiz ne odpere, jih s nekim limaſtim ſokam na drevje perterdijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſe v letnih zhaſih pokashejo. Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkorjami ſtarih dervéſ. Salega, v kteri je 400 do 500 jajzhiz, je rumenkaſto-bela in s gerdo-belo, rumenkaſto — rjavo ovno jo pokrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko previdi, zhe pomiſlimo, de vſaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz salèshe, is kterih ſe v pomladi ſhkodljive goſenze isvalé. Savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v verbove drevéſ slésejo in tam vſaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih zhlovek s ſvojimi ozhmi komaj viditi more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Francoz je nekoliko let preživel v Jugoslovanski, skupljal je svilniška jajčica in zapredke. Nekega dné stopim v „Caffé antico Tomasso”, ter |
| Trtna uš (1881): | V naslednjem hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali gnjide izleže, kako dalje raste in živi. V pojasnilo |
| Trtna uš (1881): | sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je |
| Trtna uš (1881): | na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama goſenze isvale, ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri ſpomladi, po léti ali v jeſeni po shitnizah letajo, jajzhiza v shitu saleshejo in ſe v toplóti isvalijo; satoraj neſmeſh |
| Genovefa (1841): | nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm bili. „O pogléj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe, potlej malo ſhe. Isleshe ena okoli 400 — 500 drobnih jajzhik ali zhervniga ſemena sa prihodno leto. Zhiſta ſapa, gorkota in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo |
| Botanika (1875): | spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih |
| Genovefa (1841): | vſak dan pridno jih ogledúj, pa nimaſh ſe ne êniga jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor shima debela, selena, is jajzhka islese in sazhne ſhkodo delati; kadar goſenze vezhji poſtanejo, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikoſti ſposná. Isvali ſe v sazhetku meſza vélikiga travna is jajzhka in ima ſilno debélo rumeno glavo s zhernimi pikami. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do njih. V poletni vrozhini je tréba vezhkrat pogledati, zhe jajzhka niſo na mokrotnim, ki jim slo ſhkoduje, ali zhe jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tadaj, zhe ſe takrat metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe ne bilo, ſhe enkrat tako naredi; potlej pa take jajzhke, v kterih ſo zhervi poginili, poſuſhi ali na ſolnzi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v mesta na somenj, de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli 10 lotov in |
| Genovefa (1841): | ſo lepo selénkaſte in lépo rudézhe progaſte! ” — „Kaj potém ptizheks jajzhki naredi? vpraſha fantizhek,” To bódeſh she vidil! je Genovefa odgovorila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſnashiti. Şhe le zhes 8. dni ſe galete ali shidni jajzhki oberó, ter varno de ſe shida ne rasterga. Bavela ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moraš neke kapljice terpentinovega olja vliti, da muhe ne nanosijo jajčkov v luknjo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov, ktere so muhe v kožo nanesle. Kolikor večji zaplivki postajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji |
| Kuharske Bukve (1799): | ſerza inu shelodze drobno rasſękaj; deni na nje ſroviga maſla, jajzhne rumenake, ribani kruh, muſkatzvęta, inu shalbla; męſhaj, depoſtane kakor rahlo |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh notri djati muſkat zvęta, ingverja, al druge diſháve, inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh sręsano inu ſękano krebulzo v' |
| Kuharske Bukve (1799): | deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov |
| Viljem Tell (1862): | izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo. |
| Kemija (1869): | barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép |
| Robinson mlajši (1849): | je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem |
| Oče naš (1885): | S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo |
| Biblia (1584): | ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo |
| Biblia (1584): | imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas |
| Biblia (1584): | Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pu opomina S. Jacob I. Omne datum optimum, & omne donum perfectum deſurſum eſt, deſcendens |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Dei nam Bog ! tvoi shegen dobiti, Kokar ga je Jacob dobiu Ta Patriarh, inu frei biti Pred hudim, kokar je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali ſe ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót |
| Roza Jelodvorska (1855): | Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po |
| Deborah (1883): | njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem |
| Deborah (1883): | stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno |
| Deborah (1883): | ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lézhe, ko ravno Esav is hoſte pride, „Daj,“ rèzhe Esav Jakopu, „tudi meni kaj te rudézhkaſte jedí; lakote ſe veſ opotékam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu rezhe: „Varuj ſe Jakopu kaj shaliga rèzhi. “ Ino sa to ga je v' miru |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po divje, oblézhe Jakopa v' Esavovo naj lepſhi oblazhilo, ovije Jakopu roke ino goli vrat ſ' koslízhevino, ino rezhe mu jéd |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | so bile vſiga vrédne. Té je bil Bog ſizer sdavnaj Jakopu naménil. Pa sa právo ſrezho nikoli ni tréba ſtoríti ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrók ſe je ſzhaſama velik narod sarédil. Po njih ozhetu Jakopu, ki mu je bilo tudi Israel imé, ſe jim je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je rékel; „to je deshèla, ktero ſim Abrahamu, Isaku ino Jakopu ſ' perſego obljubil. S' ozhmi jo sdaj vídiſh; va-njo pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa nikomur ne puſti ſeboj v' hiſho, kakor le Petru, Jakopu ino Janesu ino otrokovim ſtarſhem. V' hiſhi je vſe polno |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti? “ Esav odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. “ — Sdaj ſe je Jakopova svijázha pokasala. Esav pa na glaſ rjòve ino jóka. „O |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preſkerbel. Otrozi! od Joshefa ſe uzhite ſvoje ſtarſhe ljubiti. 26. Jakopova ino Joshefova ſmert. Jakop je ſto ſedem ino ſhtirdeſet lét |
| Genovefa (1841): | mozhno poprijéla. Miſel na Bôshjo vſe vladajózho ljubésen in na Jakobovo ozhétovo veſêlje je tudi nju ſerza s veſeljem napolnila in |
| Genovefa (1841): | ſerzhnim ganjenjem je jél od zhudnih pot Boshje prevídnoſti govoriti; Jakobovo shaloſt, ktérimu je bil ſin Josheſ vsét, je na nju |
| Genovefa (1841): | Josheſ vsét, je na nju shaloſt obernil, po tém je Jakobovo veſêlje popiſal, ko je ſvôjiga ſinú Josheſa sopet naſhei, in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kaj je ta svejt bres lubeſne drugega, koker ena jama teh reſwojnekov polna groſovitnoſte, inu nausmilenja ? Moje serze je uſſe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | prezhuſamesh, vezhe ratam: zhe meni vezh perverſhesh, majnshe poſtanem. Ena jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grobu, ino ſhe huje ſe mu usháli. Grob je bila jama v' ſkalo, ino je ſ' kamnam saperta, Jesuſ rezhe: „Odvalíte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi gnoja prav poſlushi. Gnojiſhe je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnoja ſe ne dajo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bodo zamogle svinje blizo. Zadej se naredí precej globoka jama, de se cló nič gnojá ne razgubí, in de ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga ni živiga vidila. Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spodnje, ktero tudi posebej na drugo stran položim. Ko je jama skopana, denem rušine berž na dno, tode narobe, ter jih |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | je obzidana ali tako napravljena, da vode ne spuša. Taka jama mora biti na naj nižji strani gnojníšča, da se lahko |
| Maria Stuart (1861): | pogum. Mortimer. Previdnost vaša ni junaštvo, lord! Leicester. Vas mika jama kakor Babingtona? Mortimer. Vas ne Norfolkova velikodušnost. Leicester. Norfolk pripeljal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš |
| Mineralogija in geognozija (1871): | veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven ne |
| Maria Stuart (1861): | stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde |
| Rudninoslovje (1867): | prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba |
| Zoologija (1875): | popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj pa de ne ? Ali jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na |
| Biblia (1584): | eno Ouzo, inu, aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je |
| Biblia (1584): | vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil |
| Oče naš (1885): | kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave |
| Biblia (1584): | rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi |
| Biblia (1584): | My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio |
| Biblia (1584): | Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi |
| Biblia (1584): | naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja |
| Biblia (1584): | jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu djal: Tu nej prou, de ti njo |
| Biblia (1584): | imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus |
| Biblia (1584): | Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Zlatorog (1886): | joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo, »Kar zginil je |
| Zlatorog (1886): | same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz |
| Revček Andrejček (1891): | in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V |
| Revček Andrejček (1891): | kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter |
| Ta male katechismus (1768): | umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak rekli: Eni, de je Joannęs Kàrſtnik, eni pak, de je Elias, |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene dones inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti 4 shtirji Arhangeli S. Mihael S. Gabriel S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to fegvto bo persabe |
| Biblia (1584): | satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga |
| Biblia (1584): | bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa |
| Biblia (1584): | ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri |
| Biblia (1584): | nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo |
| Biblia (1584): | ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili gledati? Ste li |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti |
| Zlata Vas (1848): | šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj |
| Zlata Vas (1848): | de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se skoraj |
| Zlata Vas (1848): | učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta je bil v šoli tako pripraven |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa tega drugega, ne ſhenena, temuzh mojega Varha tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni naiſrezhenu k'dobremu pomagallu, de be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv tv poterplenje S. Jakoba noi ta Ivbiesn noi gnada Johanasa inv ta zhiſtoſt te pra svete devize marije inv vsah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use 4 Efangeliſte S. Matheusha S. Markusha S. Lukasha S. Johanasa; jas prosim tabe skues vse SS. Marternzhe: inu Jeshushave krije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou kaker gakvo tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dei shebrei te svete Efangeli S. Johanesa inu spet 15. Ozhanasou in15 vbomari noi ano vero potam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duha † Amen inu skues ro muezh tah svetah Efangel. S. Johanesa na pervi poſtavi se dei |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | savoljo moje niskote posnati vezh nozhe? Ako bi bila s' Janesam taka, de bi le iſkal dopaſti poſvetnim ljudém, bi on |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Mat. 5, 16.); mi pa ſe enkrat ſvetili s' ſv. Janesam, kakor ſvetle ſvesde na nébi vékomaj. Amen. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſladnoſt naſ ne ogoljfǎ! “ (˛Sv. Avg.) Boljshe je, s' nedolshnim Janesam v' shelesji ſlonéti, kakor s' krivizhnim Herodesham sa miso ſedéti |
| Biblia (1584): | inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci |
| Biblia (1584): | njej jo dati. Inu on je tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron |
| Revček Andrejček (1891): | pustim kar tako! (Gre k peči in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ishniemi se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi per Johanesu 14 poſtavi inu na 13 fersi CDRVIOMI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko skrivnueſt mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | še na dobrih nogah derži, zakaj nje pervi lastnik Anton, Janezov oče, je veliko lét po ptujih krajih hodil, razne suknarske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v čem ti trije vrelci po večim pomagajo. Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſadu ne rodí, ſe poſeka, ino v' ogenj vershe. “ To Janesovo govorjenje je veliko poſluſhavzov omezhilo, v' kterih ſo ſe reſnizhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obéh veſelje nad Bogam, tolika ljubésen ene do druge. 4. Janesovo rojſtvo. Zaharija ino Elisabeta ſta reſ ſinú dobila, keteriga jima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender le v' proſhnjo dovolil. Kmal poſhlje rabeljna ſ' poveljem Janesovo glavo perneſti. Rabelj je ſhel, déne Janesa v' jezhi ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pri ljubl, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni mestni kasir. Novičar iz domačih in ptujih dežel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Pri volitvi novega občinskega zastopa voljen je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za župana, posestnika Miha Koncilija in Jože Jukant |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema |
| Kemija (1869): | imenom bljevalna sreš (Brechweinstein) in se rabi v zdravilstvu. 13. Jantarova kislina, C8H4O6.2HO. Bernsteinsäure; Acidum succinicum; znak: Suc. Jantarova kislina nahaja |
| Kemija (1869): | Bernsteinsaure, jantarova kislina 468. Beryllium, berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól |
| Kemija (1869): | zdravilstvu. 13. Jantarova kislina, C8H4O6.2HO. Bernsteinsäure; Acidum succinicum; znak: Suc. Jantarova kislina nahaja se v jantaru, iz kterega se dá sublimovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kr. Tečaj XIV. List 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bi dobili oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5250, 6048. 37. 1/3 nekega dolga treba izplačati dne 15. januvarja, 1/4 dne 31. januvarja, 1/6 dne 28. februvarja in ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v.), ako treba povrniti nepotegnene 5% obresti od dne 1. januvarja naprej, in se računa 1/2 ‰ senzarije? 10. Nekdo proda na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti od dne 1. januvarja. ) 6. Nekdo proda dne 6. decembra 9 sreček iz leta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nekega dolga treba izplačati dne 15. januvarja, 1/4 dne 31. januvarja, 1/6 dne 28. februvarja in ostanek dne 31. marcija. Kedaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu te gnade to Bratovsko Zirkuv, ali ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe gorkota in hlad naglo ſpremenujeta, takrat ſe ſhkodljiva rôſa jariga in osimiga shita nar rajſhi prijemlje. Ob takim zhaſu ſe |
| Biblia (1584): | hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu |
| Biblia (1584): | ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim |
| Viljem Tell (1862): | nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt ſim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovenec, de ste tistiga roda, kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XXV. Poglavje. Otiske po jarmu. Na zgornji strani vratu blizo koma, kjer jarm leži in |
| Viljem Tell (1862): | ko bili Očetje naši so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osimina vſelej vezh vershe , kakor jarina ravno tiſtiga plemena. Smed jarine ſe ſéje narpred ôveſ, pſheniza, ersh; sa temi: bób, grah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine pa v 5 ali 6 minutah takó zhiſto omlati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe sgodej ſéje jarino na rahlo in gorko semljo, ker ſhe simſka mokrina v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje ſe vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in niskih dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po posni; sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje popraševal. Med |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtorjenimi grehi, kmal oveſeljeno s' saupanjem v' boshje uſmiljenje, ino jaſen ino lep ſe mu dan vezhnoſti odpira. „Blagor krotkim, semljo |
| Genovefa (1841): | puſhavi viditi mogla, ji je bil pogled njéniga otrôka. Vſak jaſen dan ga je is votline pod lépo jaſno nebó nêſla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice |
| Oče naš (1885): | hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce |
| Ferdinand (1884): | ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meglé, ki proti poldnévu zginejo; zvečerna mavrica; velika rosa iz jasniga néba; bele meglice poleg vode na večér; zjutranje megle, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in poshlahtil. Blagor, de je ſedanji zhaſ marſikterimu jela luzh jaſniſhi ſvetiti! (Dalje ſledí. ) Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje |
| Divica Orleanska (1848): | nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo |
| Sveti večer (1866): | ljubeznivo smehlja in očesici se mu blisketate, kakor zvezdice na jasnem nebu. Zdaj se pa ozrite na divje obraščeni glavi osla |
| Fizika (1869): | mnogo vode v podobi pare, kar je v toplem in jasnem vremenu, poveča se zračni tlak še po razpenjavosti vodne pare |
| Oče naš (1854): | peljala. Tukaj je stala cerkvica ktere zvonjenje se je o jasnim vremenu dostikrat v francozki tabor slišalo in je v Ménartovim |
| Valenštajn (1866): | se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Maria Stuart (1861): | Duhové pogubljene V pomoč je moral klicati, da vam Je jasni um omračil. Svárjenja Prijatlic svojih niste poslušali, In mar vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | življenja. Naj reče kdo, da ni tako! To so lepi, jasni dnevi, polni cvetja, polni upanja in navdušenja, dnevi človeške pomladi |
| Valenštajn (1866): | let detinskih, nego V resnici, učiteljici životnej. Le čud skrivnostnih jasni svét na srce V radosti utopljeno govori, Odpira vekovité mu |
| Valenštajn (1866): | zarota plete pred Očesom tvojim, moč peklenska tvoje Menit ve jasni, svetli dan mračí — Ne smem molčati dalje, sneti vez Z |
| Valenštajn (1866): | seza, da bi strasti Krotil, ne smemo se zanašati; Le jasni zakon v mejah ga drži I sled globoko vtisnenih navad |
| Valenštajn (1866): | Vrli Butlar Butlar. Dolžnost sem storil, ker je knez mi jasni Velél. Ilo. Res, general major! Iz srca Vam srečo vošim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Ko zvezde se začno srebriti, Nebó in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi”, pregnale so mi bile trudnost. Na vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Luna. Zhe v jaſni nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri vezhjim ſpiſku hvaleshno poſlushili. — Goſp. P. M. „Ena v jaſni uri” je prav oſtroumna; tode sa Novize ni. — Goſp. C. |
| Tine in Jerica (1852): | dež izvira. Tudi sonce bo zopet zasijalo. Zmirej je več jasnih, kakor oblačnih dni. Dozdaj sva od Boga nezmerno več dobrot |
| Kemija (1869): | svetla podoba razkroji srebreni jodec na ploči, in sicer na jasnih mestih več, na temnejših v razmeri manj. Dosti je nekoliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Z Bogom draga moja! « govori z jasnim pogledom proti nebu. »Z Bogom! — jest vaju moram zapustiti. On |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali veruješ? ” „Verujem v Gospoda Jezusa Kristusa! ” odgovori s terdnim jasnim glasom in pade pred Boštjanom na kolena. Tudi Nikostrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo |
| Fizika (1869): | nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi |
| Fizika (1869): | od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem |
| Lohengrin (1898): | Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta |
| Genovefa (1841): | po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs |
| Genovefa (1841): | tako je nebó lepſhi od sêmlje. Kaj ſhe, naj lepſhi, naj jaſniſhi pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lojtro metati; zakaj koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jasel se mora pobrati, neke dni na zraku presušiti in potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlevih, iz kterih ne kidajo večkrat gnoja, kjer ne čedijo jasel in poslinjenega in oblatenega korita. Zadnjič pa moramo še opomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kosijo ; De 'mo skorej krave pasli, Nemarno kaj nesti v jasli; De 'mo skorej gor pod strehu Rivali seno pri smehu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okoli sebe; s kviško molečo glavo v steno ali v jasli sili, ali pa se v okrogu vertí. Vès spehan se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še le ukrotí. Vtika glavo v kak kot ali v jasli, se naslanja z životam na kakó steno, in stojí dremaje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konju rabiti. Posoda, iz ktere je leta konj pil, in jasli, iz kterih je jedel, se morajo z lugom dobro osnažiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drago od slame. Dvakrat na dan se kratka kerma v jasli potrese, in zvečer se seno ali slama za lojtro nabaše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogubi na tleh. Kratka in drobna kerma se kozam v jasli ali žleb poklada. Kerma, ktera je iz lojtre v jasli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | biti lojtra dva čevlja od tal in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma, ki skoz lojtro pada, pride, da se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jasli ali žleb poklada. Kerma, ktera je iz lojtre v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu |
| Zoologija (1875): | okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. |
| Zoologija (1875): | Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski |
| Zoologija (1875): | konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in se nahaja pogostoma na Španjskem in Turškem. *) Najnavadniši je |
| Zoologija (1875): | njega na 48000 črevljev cenjeno visočino. Tudi tako imenovani kraljevi jastreb (Sarcoramphus papa) živi v južni in srednji Ameriki, dolg je |
| Zoologija (1875): | V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg |
| Ferdinand (1884): | Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi očmi očeta ter reče: »Oj |
| Zlatorog (1886): | prostó Dol v vedno ožjem krogi? Oh divji ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi |
| Fabule ino pesmi (1836): | Is véje, no na ſtoli Terdno kluva v’ njo. En jaſtreb obletáva Borſhte, da bi rad ˛Si sajterko priprava Kajti ma |
| Fabule ino pesmi (1836): | k’ ptizheki. ˛Siniza v’ goſhi ſkrita Glaſno ſe ſmejí: »»˛Si jaſtreb ſe naſítil? — ˛Sedi dol no ſpí. Is moj’ga pérja |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Siniza ſe saſukne Trikrat na okrog. Sleti, no leſhnik sgrabi. Jaſtreb vidi jo: Na njeni ſmeh ne sabi. ˛Smert sdaj njena |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſi shelo, Kak ſi meti htél. «« Kres toti ſhpot ſiníze Jaſtreb ſe jesí: On rasprè perotnize, Hitro odleti. ˛Sínizhji ſhpot kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli urno sbrihtati, kaj de tó poméni. Miſlili ſo, velik jaſtrob je kako ovzo ali sajza, ali kaj taziga perneſel. Rozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne isgajnaj ; selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej ſe rad jaſtrob in dihur k hiſhi perkradeta; imej per kuretni ſkerbno okó |
| Sacrum promptuarium (1695): | povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj |
| Zoologija (1875): | vzdignejo v tako višavo, da jih oko komaj še opazi. Jastrebi so bojazljivi, leni in jako požrešni, ter se hranijo večidel |
| Zoologija (1875): | Jastrebi (Vulturini) imajo precej dolg, raven, na konci kljukasto zakrivljen kljun |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan 10. julija, na up pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg Rio-kave po 168, 150 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Dal sem prodajalnici za prodajo na drobno: 100 kg Java-kave po 178, 420 kg Rio-kave po 164, 150 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | M. Pavliča v dan 10. avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave po 164, 875 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 350 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Prodajalnici sem dal za prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 kg Rio-kave po 164, 100 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. v gotovini ter mu prodal na up: 100 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 200 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47, 100 kg zabel. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | VI. PESM. S. IGNAZIUSA. Od Lubeſn Boshje. I. O Bug! jeſ te’ , kjer se ti popred Mene lubil, predn je she |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi ti njega s' temi poniſhnimi beſedami ſprimi: „O Goſpod, jeſ niſim vreden, de pod mojo ſtreho greſh, rezi le s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vami bil, vam ſhè tudi proſiti potreba ni bilo; sakaj jeſ ſim Ozheta sa vaſ proſil, ino vſiga potrebniga ſte dovolj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino vidila, ino to prizha, de pravi obljublen Meſija ſim jeſ. — Naj jih ravno veliko mene sa odreſhenika ne ſposna, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rad Jesuſu ſrozhil. „Potreba je, tak jim on rezhe, de jeſ neham, on pa sazhenja. Pojdita, tak vkaſhe dvéma ſvojih jogrov |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | obétali, vſi brumni kralji sheléli, ki ſim ga napovedal tudi jeſ, ali ſhe naj drugiga zhakamo? “ Dobro je posnal Janes Jesuſa |
| Življenja srečen pot (1837): | rekòzh: Moj Bog in moje vſe! Ti ſi moj, ino jeſ ſim tvoj. V' vſih rezhéh ſe tebi isrozhím; kar ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg |
| Biblia (1584): | vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke |
| Biblia (1584): | pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je |
| Biblia (1584): | inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo |
| Biblia (1584): | kakòr Tempel. De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te |
| Biblia (1584): | Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj |
| Biblia (1584): | kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi |
| Biblia (1584): | némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl |
| Biblia (1584): | bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te |
| Biblia (1584): | ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri je tudi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske |
| Tine in Jerica (1852): | Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en |
| Stric Tomaž (1853): | da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč |
| Sveti večer (1866): | slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje prizadevanje. ” „Kako do zlata priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš |
| Deborah (1883): | Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred |
| Tiun - Lin (1891): | zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to S. S. Troizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha † Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas noi usi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi |
| Pozhétki gramatike (1811): | od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi |
| Genovefa (1841): | in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe |
| Genovefa (1841): | rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in |
| Genovefa (1841): | shêjin, pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo |
| Genovefa (1841): | je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter rêzhe: „O hvala Bogú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad |
| Ta male katechismus (1768): | serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno |
| Ta male katechismus (1768): | pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlagati; ampak zdelo se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti gotovo ni všeč! — Ti si mi tako dober Oče, jest pa sim Ti bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nepokorin! — Toliko mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bi naše izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od |
| Čas je zlato (1864): | ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi |
| Divica Orleanska (1848): | rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi |
| Divica Orleanska (1848): | nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | on stist'ga piti, No rezhe : tu je moja kry , Kadiro jeſs preliti Ozhem sa vaſs , no vſe Ludy, To lubesen sposnaite |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan. 7. Vuzhmo se naſhe dolshnosti, De mi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſh vezhni Gospod. Sazheu Moyeſu srozhiti, Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Jeſs sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi |
| Biblia (1584): | ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi |
| Biblia (1584): | nej s'mano, ta je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny s' mano, tá je supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi |
| Deborah (1883): | so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš |
| Oče naš (1885): | krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. |
| Tiun - Lin (1891): | kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le |
| Gozdovnik (1898): | ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje |
| Zlatorog (1886): | led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati |
| Maria Stuart (1861): | Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako ljubi, ali pa še bolj, kakor če |
| Oče naš (1885): | Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove |
| Tiun - Lin (1891): | Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi |
| Gozdovnik (1898): | klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa |
| Revček Andrejček (1891): | od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri vaſs gori vsame, tá mene gori vsame, inu katęri mene gori vsame, tá tęga gori vsame, katęri je mene poſlal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsame ſvój krish, inu ne hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi |
| Divica Orleanska (1848): | ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro |
| Deborah (1883): | si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako |
| Ferdinand (1884): | skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene ſveſala, inu lesem v' mejſtu perpelala; ſdej more per men use zhiſtu, inu zhednu biti. Grem rada |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | in' ſrezhi vèſ namęnen, Ne k' leni mekushnoſti Je Stvarnik men' dal ta zhaſs. S' njegovih rok ſim jeſt dobil Shivlenje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je Stvarnik men' dal ta zhaſs. S' njegovih rok ſim jeſt dobil Shivlenje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je beſsęda vſaka. Nęshka. Konz ga bo , oblubim dé. Goſpá. Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmam! — Kaj mi je sa en ſtrah naredil ! oh Nęshka, men' ſe je hudo godilu! Nęshka. Vaſha Gnada, kè bi ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | di ti mena te moje shale skues tvoiga tegniela dobriga Duha shebrei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem |
| Genovefa (1841): | ſo ti ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta |
| Zlata Vas (1848): | tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali |
| Čas je zlato (1864): | všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu |
| Valenštajn (1866): | Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj |
| Zlatorog (1886): | triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom |
| Robinson mlajši (1849): | moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar |
| Robinson mlajši (1849): | otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je |
| Robinson mlajši (1849): | boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Kdor nej z meno, le-tá je zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se |
| Genovefa (1841): | otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ti povem! me nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst |
| Divica Orleanska (1848): | derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več |
| Zlata Vas (1850): | čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel |
| Čas je zlato (1864): | v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne |
| Ta male katechismus (1768): | te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje |
| Divica Orleanska (1848): | jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubi častitljivi opat“, reče Arto, „pa za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje |
| Roza Jelodvorska (1855): | so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. No, ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala |
| Zeleni listi (1896): | zopet domu, »zdaj vem, kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že |
| Gozdovnik (1898): | Z vami nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se |
| Gozdovnik (1898): | dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina |
| Biblia (1584): | na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo |
| Biblia (1584): | de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in |
| Genovefa (1841): | vidiva, de 'to nizh ni bilo, in de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Blagomir puščavnik (1853): | seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se |
| Oče naš (1885): | spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot |
| Zlatorog (1886): | Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih |
| Revček Andrejček (1891): | seže Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi mi dva ostala skupaj. « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni lepú |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo |
| Genovefa (1841): | jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z |
| Tine in Jerica (1852): | To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. — Jerica mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za |
| Viljem Tell (1862): | Gospod moj, Valter Firšt — Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali |
| Oče naš (1885): | njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in |
| Oče naš (1885): | vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek |
| Blagomir puščavnik (1853): | za vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak |
| Stric Tomaž (1853): | in mu reče : „Le okleni se me dobro, Ivan! da naju bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se |
| Blagomir puščavnik (1853): | zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ |
| Blagomir puščavnik (1853): | potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem |
| Revček Andrejček (1891): | videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le |
| Lohengrin (1898): | bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí |
| Robinson mlajši (1849): | Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi |
| Blagomir puščavnik (1853): | odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček |
| Stric Tomaž (1853): | nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na |
| Viljem Tell (1862): | Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se |
| Gozdovnik (1898): | Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa tudi mi do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vendar smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Gozdovnik (1898): | »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za to in kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen |
| Viljem Tell (1862): | radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil Nobèn trinog. Hedviga (objame ga). O |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem |
| Sveti večer (1866): | na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek. Kako bi to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo |
| Genovefa (1841): | bliso, kakor na teriſhu, in lé njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi |
| Genovefa (1841): | po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meni „ v Loblani'' i. t. d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez |
| Robinson mlajši (1849): | glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu |
| Robinson mlajši (1849): | umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſ po ſkuſhnji poterdim. „Gotovo je tako”! Novo pinjo, ktéro mije z. k. kmetijſka drushba is Vredniſhtvo. |
| Blagomir puščavnik (1853): | morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Pozhétki gramatike (1811): | króshim, ſe potépam: rogne, garje, ſráb, doge, vajvd, geole, sapérza, jezha, mole, jés, cidre, leſnázhoviz, ſádjovo vino; bydre, belavùſhka, vivre, shivéti |
| Genovefa (1841): | poglavje. Genovefa v jézhi. Stolp, (turn) ki je bil hudodélnikam jézha, in ktériga je Ijudſtvo le ſtolp ubosih gréſhnikov imenovalo, je |
| Genovefa (1841): | obétal, pobóshni mosh ? Sa zvetézhimi vratmi me je ta tamna jézha prizhakovala. — „Pa vunder”, je dalje rêkla, „kér ſi me Ti |
| Genovefa (1841): | v tém ſtolpu je sdaj ôna ſarna saperta bila! Njena jézha je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vse zidovje gradov od zunaj obide in se plazi pri ječah, da bi morebiti jok in stok kakega jetnika slišal, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te |
| Genovefa (1841): | ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je |
| Genovefa (1841): | ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo |
| Roza Jelodvorska (1855): | sercu biti«. Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili |
| Biblia (1584): | dati. Inu on je tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti |
| Zlata Vas (1848): | vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno |
| Zlata Vas (1848): | molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati |
| Zlata Vas (1848): | županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vzamejo, in že so prišli tisti, ki so njo v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko |
| Viljem Tell (1862): | se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi |
| Viljem Tell (1862): | Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | spreviditi, da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O |
| Biblia (1584): | della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes |
| Ta male katechismus (1768): | blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn |
| Ta male katechismus (1768): | kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji |
| Genovefa (1841): | ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal |
| Roza Jelodvorska (1855): | ji po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati |
| Genovefa (1841): | od vêzhne jézhe ga reſhiti ni bilo v grôfovi môzhi. Jézhar, ki je Gola ljudém pokasovati imel, ni ſkoraj zéli dan |
| Genovefa (1841): | hudo véſt iméti in tako umréti. ” „Prav imâte! ” je rékel jezhar, ki je shelésne vrata saperl; in zhe hudôbno shivljênje na |
| Maria Stuart (1861): | Ki bi oznanil in ovadil rop. Marija. In Druri, Paulet, ječarja moja? O, raji dasta zadnjo kapljo kervi — Mortimer. Najperva padeta |
| Maria Stuart (1861): | in Menila sem, da mene je ves svét Zapustil — Môga ječarja bratranec Je moj prijatel, kterega imela Sem za najhujega sovražnika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od leta 1794 ne pomnijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in res zrel), in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in |
| Robinson mlajši (1849): | dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lahko pobere. Svezher otèpe klaſje ſ' zépzhikam, ino je pernèſla jezhmena polovízo dobre mére ſvoji taſhi domu. Tukaj ſta dva sgleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od nar lepſhi pſhenize; v 25 minutah ſo 40 ſnopov jezhmena in ravno toliko ovſa pa v 20 minutah vkraj ſpravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga jezhmena na poſebno dobro njivizo v ſejal. Sima je bila poſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo taziga ſemena, ktero rado poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev korenine globoko v tla sashene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle lepu spuzej, inu jih na taki kraj poſtavi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hitru na mleku posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | obé nosnici v njem , in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti |
| Botanika (1875): | druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. nam kaže škrob ječmenov, ržen, pšeničen in ovsen, kteri je v tem karakterističen, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſim oredjem vred v piſarnizi te drushbe dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vetrovi do konza. Spomladanska Şetov. Vſse dobru rata. Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v'ſejana biti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bres snęga, vender veliku vetra. Spomladanska Sętv. Je enu dobru jezhmenovu Lętu, ga veliku inu dobru rata, zhe ni ſuhu po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo |
| Divica Orleanska (1848): | Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se |
| Robinson mlajši (1849): | nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in |
| Tine in Jerica (1852): | je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom |
| Zlatorog (1886): | gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo |
| Pripovedke za mladino (1887): | jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico |
| Kuharske Bukve (1799): | shlaht jędeh dobre. 42. Polivka, ali soſ, dobra per vſeh jedeh. Rasbęli ſroviga maſla v' kosi na sherjavzi, permęſhaj ribaniga kruha |
| Kuharske Bukve (1799): | sdaj bomo ſhe druge uzhili, katire ſo per vſake shlaht jędeh dobre. 42. Polivka, ali soſ, dobra per vſeh jedeh. Rasbęli |
| Robinson mlajši (1849): | tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega |
| Kuharske Bukve (1799): | na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa |
| Genovefa (1841): | obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Genovefa (1841): | in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo. ” „Kako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | njih drago; v manjih gostivnicah se dobi obed s 4 jedmi za 40 kop. — Obleka in obutva je tudi draga; v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in pije, kar mu diši. Ko si je trebuh z jedmi in pijačami napolnil, prosi kermarico ga odpraviti, ker mora zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slovijo že davnej krog in krog. — Lepe farbe in dobriga jedra je bil rudeči tomošk (damast), ki ga je F. Juh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In zvésto deržale obljubljen namèn; Vam bomo dajale cvetlice in jedra. Nam z lica sijala resnica bo vedra. De vidil lahko |
| Kemija (1869): | otrobe. Kakor bolj ali manj natanko ločimo otrobe od močnatega jedra, dobimo moko razne beljave in hranivosti. Kakor je moka z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek zemljine skorije, koja je |
| Kuharske Bukve (1799): | 213. Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene |
| Kuharske Bukve (1799): | is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na tolikaj vode, de ſo na proſtori; tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne |
| Divica Orleanska (1848): | Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naperjatla iſmyril. Inu niblu she nekol tebi povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena Nuna is mojega Ordna enega derezhega leva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſamorejo tudi te narbel ſdovjane ſvjerijazhene ukrotiti. Koker je Jedert ena Pręmonſtratenſarska Nuna enèga Leva krotkega sturila, de be na |
| Maria Stuart (1861): | Vžila mnogo sem Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo! Naj mojo Jedert blag osreči mož, Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta |
| Maria Stuart (1861): | s tabo, Aliks. — Hvala, Burgoin, Za zvesto službo. — Tvoja usta, Jedert, Gore ko ogenj. — Vžila mnogo sem Sovraštva, pa ljubezni tudi |
| Slate jabelka (1844): | bodo ſlabe, bomo ſlabi. « — Tako uzhi Pater Rodriguez. Od ſvete Jederti ſe bere, de je menj poſebnih ſpokornih del opravljala, kakor |
| Slate jabelka (1844): | sadovoljin, druge pa meni da. V to saúpam. Od ſvete Jederti ſe bere, de ji je Kriſtuſ te beſede rasodel: Vedno |
| Viljem Tell (1862): | rog, Da krepko se razlega z gore v goro, Da jeka po pečinah se budí, Gorjance naglo v dole skliče! (Urnski |
| Fizika (1869): | biti po priliki saj 60 čevljev daleč, da pa slišimo jeko več izgovorjenih zlogov, mora pa stena biti 2, 3, 4 |
| Fizika (1869): | in zamogli ga bomo tedaj slišati. Da tedaj zamoremo slišati jeko enega zloga, mora stena, ki glas odbija, biti po priliki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi. Evrota je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou kaker gakvo tabe nadie shes al sakenje bel obeno kuanje tabei na |
| Kemija (1869): | Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol |
| Kemija (1869): | Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. |
| Kemija (1869): | Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. |
| Kemija (1869): | smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene |
| Kemija (1869): | bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser |
| Divica Orleanska (1848): | ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni |
| Divica Orleanska (1848): | diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula |
| Divica Orleanska (1848): | bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim |
| Blagomir puščavnik (1853): | in skaklja naravnost v cesarsko poslopje. Ko v preddvornici z jeklom okovanima možema pove, da je perstan našel se nju temni |
| Rudninoslovje (1867): | šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i rudnina dá z jeklom tudi posamezne iskre; rudnina sedme stopinje se tudi z najtršo |
| Rudninoslovje (1867): | ost. Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá iskre; šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i |
| Rudninoslovje (1867): | tudi z najtršo pilo le težko dá obraziti, ali z jeklom dáje obilo isker. Rudnine v treh najviših stopinjah se dadé |
| Botanika (1875): | bambusovi imajo v sebi toliko množino kremenčeve kisline, da z jeklom kresani dajejo iskre. V stanicah ostric po robéh njihovih listov |
| Biblia (1584): | jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu |
| Biblia (1584): | kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe |
| Biblia (1584): | eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi |
| Zlata Vas (1848): | Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj |
| Revček Andrejček (1891): | krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je |
| Valenštajn (1866): | saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog — Bog! jaz |
| Valenštajn (1866): | morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog |
| Gozdovnik (1898): | je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil |
| Gozdovnik (1898): | travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno. |
| Gozdovnik (1898): | more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. |
| Gozdovnik (1898): | bom videl, če bo čas, da izvedem svojo prvo namero. « »Je-li ta človek pri vas? « »Pri meni je. « »Kako se mu |
| Gozdovnik (1898): | bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev |
| Gozdovnik (1898): | vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil |
| Gozdovnik (1898): | in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V. |
| Stelja in gnoj (1875): | toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je |
| Stelja in gnoj (1875): | enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo |
| Genovefa (1841): | je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze |
| Tine in Jerica (1852): | segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je Martin slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih |
| Lohengrin (1898): | dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar |
| Botanika (1875): | za to, ker se je zemlja ohladila. Od kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi zhries mene dovsa dones inoi vsolei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | va k' so tvojega sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je |
| Genovefa (1841): | poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet |
| Astronomija (1869): | za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Sa tabo budit’, te’ iskat’, Skus tu v’ lubeſni gor’ jemat’ 2. S’jutrej ſgudej se bom podal V’ d’shello |
| Življenja srečen pot (1837): | pa ſlabi paſtirji v' blishne vinograde lasjo ſad ino grosdje jemat; na ptúje njive létajo repo ino podsemlize kôpat; derva bres |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova |
| Deborah (1883): | da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti |
| Gozdovnik (1898): | kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času |
| Kemija (1869): | se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s preobilno |
| Kemija (1869): | okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi |
| Botanika (1875): | razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v |
| Gozdovnik (1898): | »Mislim, ker je človek, ki nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kir nam ſami vſe te mlade punzhke pred noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil; ampak praviza te bo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędizo poſębej, inu da na miso, de jo s' shlizo jemlejo na kopuna, katiri ſe poſębej pezhen na ſklędi da na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več hrane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti |
| Fizika (1869): | napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. |
| Botanika (1875): | po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer |
| Botanika (1875): | rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 |
| Štiri poslednje reči (1831): | tukaj v' ptuji desheli od lakote, od vſiga hudiga konz jemljem. Ravno tako pogubljeniga kriſtjana v' peklu to grosno boli in |
| Štiri poslednje reči (1831): | priſhla, in sdej od velike shaloſti v' ptuji desheli konz jemljem. « 1. Makab. 6. O kriſtjan! ker vedno terdovraten v' ſvojih |
| Astronomija (1869): | edini pripomočki, da se doseže cilj. Ker v tacih računih jemljemo polomér zemeljski za stojalno črto, zato moramo njegovo velikost najprvo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | fizikalna znamenja in lice, da bi spoznali in določili mineral, jemljemo na pomoč kemiške moči. Mineralog pa dvojno prašanje stavi kemikarju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne zadostuje vselej, da določimo mineral, zato si na pomoč jemljemo še druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe prozh, Dei nam ti tvoi shegen sveti, Dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju ſerze nagne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nizh ne jemleſh, ti ne dęlaſh obenimu krivize; ti niſi ne en preſhüſhnik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſha vęjſt, kadar vam my od knvizhnih zhimshov pridgujemo? Ti jemleſh interęſs zhe lę enimu na en dan kaj poſódiſh, je |
| Valenštajn (1866): | pa zanašaš Na staro srečo se! Orožije V hudobno roko jemlješ, da napadeš Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto Ognjišče razvališ bogov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | starši zeló revni. Povej mi vendar odkritoserčno, kje pač denarje jemlješ, ki mi je vsaki dan prineseš? Povem ti po pravici |
| Kuharske Bukve (1799): | kader vrè, devaj po shlize pęne notri, inu ſpęt ven jemli; pa ſpęt dęvaj, inu jemli, dokler vſe verhi mlęka prekuhaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | pęne notri, inu ſpęt ven jemli; pa ſpęt dęvaj, inu jemli, dokler vſe verhi mlęka prekuhaſh. Potle rumenake v' vręlim mlęki |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, no na vekomej. (dvakrat. ) 2. Veseli vkup pojemo Iz |
| Maria Stuart (1861): | Naj te ne zmoti blago serce tvoje, Svobode si ne jemlji, stori serčno, Kar hoče neogíbljiva potreba. Ne moreš mila biti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Lepo te prosim, Nežica! nikar mojih besed za resnico ne jemlji; saj ti povem, da sem se šalila. Kaj tacega se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana sa tiem mosham gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte prejeli, saſtonj dajajte“. „Palizo in pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je nam ſtoriti? “ Janes je odgovoril zolnarjem: „Nikar vezh ne jemljite, kakor kar vam je poſtavljeniga. “ Vojakam pa je djal: „Nikomur |
| Revček Andrejček (1891): | odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim! |
| Ta male katechismus (1768): | kry toku prebernenu, de postanje tege kruha, inu vina popolnema jejna v' S. ſakramentu. Koku se spodobe ta S. ſakrament molit |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo dnovi vrozhi, nozhi hladne, je vezhital lępu polętje, vender jejna s' nepokojnimi vremęnami. Jeſén, inu Sima. Je ſuha inu lepa |
| Divica Orleanska (1848): | nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en Pręmonstratenſar inu Shkof v' Raceburgu sturil, de ni poprej jejnal prideguvati, dokler je bil dva naperjatla iſmyril. Inu niblu she |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa. Koker |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nájin pogovor zopet naprej pelála, ki sva ga uni dan jenjala. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V njeno čast, — in ona mati Ne bo Teb' bit' jenjala! — n. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki ti jo bom doli spustil. « Na to je prec jenjala jokati žena in iskati prevoze. Ker so bili oči od |
| Najdenček (1860): | Anžetu bo milostljiv. ” Kristina me je osnažila in ni pred jenjala prositi, kakor da mi je gospodinja boljšo odejo in blazino |
| Čas je zlato (1864): | jo dal? Naj le teče kri, naj, bo že sama jenjala. « Z glavo majaje vzame kraljevič svojo ruto iz žepa ter |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oče, ki me je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora |
| Slate jabelka (1844): | ſvojimu blishnjimu ne samiriti; v’ perpuſhenih rezheh ſvojimu blishnjimu rad jenjati, i. t. d., to ſo rezhí, ki jih vſak lahko |
| Slate jabelka (1844): | rezheh le po volji drugih ljudi ravnati in vſakimu prezej jenjati, de je ſam ſebi in drugim ſerzhni mir obranil. »Dober |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je šla sredi med ženami in je tudi imela velik jerbas na glavi. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poverneta zopet nazaj k svojej ubogej materi ter neutrudljivo delata jerbase in najlepše slamnike, in vso to blagó oddajeta tergovcu. Nekega |
| Oče naš (1885): | vse! “ Na to je mignil vojakom in postavili so težke jerbase pred Barbo na tla. „Barba,“ je rekel, „ti si o |
| Oče naš (1885): | delim! “ Barba je pogledovala s srčno hvaležnostjo zdaj častnika zdaj jerbase, polne vina in kruha. „Kako veliko plačilo za majhno dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila |
| Oče naš (1854): | svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju |
| Oče naš (1885): | svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | počasi bližej, vzame najmanjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku rokó in gre sama mirno in spodobno |
| Revček Andrejček (1891): | na desno proti vodnjaku. Na glavi nosi velik jerbas, v jerbasu pa mrtvo srno). Lej jo no, Jerico. Jerica (ki je |
| Oče naš (1854): | Barba je položila spavajoče déte v jerbasček. „Ménart,“ je rekla, pogledovaje zdaj svojega sinčka zdaj cekine, ki |
| Oče naš (1854): | otročička nazaj. Skerbno ga je v gorko, mehko kožuhovno v jerbasček položila na serce pritiskala in podojila in sladko zaajčkala. Ménart |
| Oče naš (1854): | kmalo blagoslovljen (žegnan) z njim! “ To govoreč pride do križa. Jerbasček s otrokom postavi pod križem na tla, kakor če bi |
| Oče naš (1854): | glavo djal, se v kožuh zavil, kterega je skerbno čez jerbasček z otrokom potegnil in je šel srečno na pot. Šel |
| Genovefa (1841): | v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati |
| Genovefa (1841): | je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k |
| Tine in Jerica (1852): | bom pa jez plačala? Tine. Nemara kmalo, če le hočeš. Jerca nič ne reče, ni rudeča, le oči pobesi. Tine je |
| Tine in Jerica (1852): | tvoj dolžnik bil, zdaj sim vender enkrat svoj dolg plačal. ” Jerca. Zdaj sim jaz dolžnica, kdaj bom pa jez plačala? Tine |
| Tine in Jerica (1852): | Fajm. Ti že veš, Jerca, de jez malokdaj v kako hišo grem, kjer nobeniga bolnika |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na uſia vdari. ) Lubi moj, koliku jih imaſh vunder ? — k' Jęrzi v'vaſs hodiſh : sa gnadlivo Goſpó na ſkrivim sdihujeſh; sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dones na vęzher imajo k'shupanu godzi priti ; — Jeſt ſim Jęrzi beſsędo dal, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He |
| Kuharske Bukve (1799): | vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezaniga mozga perdjati, ker bi sicer budla presuha bila. Pečene jerebice. Olupljene, iztrebljene in dobro oprane s tankim špeham čedno natakni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene jerebice z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso s kumarami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de mora ogenj bolj živ biti in de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je |
| Kuharske Bukve (1799): | polivko ſkusi ſito v' eno drugo koso, rasręſhi ſozhno pezheno jerebizo na zheterti, deni jo v' to polivko kuhat, perdeni ſardęle |
| Kuharske Bukve (1799): | brinja, inu najn poliè. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. Pezi jerebizo na rashni tako, de bo mehka inu ſozhna. Poſębej deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine! ” Al pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | s takimi misli, jaz sem šel na potovanje razveseljevat se, jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z glavo in oziraj |
| Biblia (1584): | Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On je djal k'nym: Vy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugimu glihe neishli. Koker on ſam govory v' timu klaguvainu Jeremia Preroka cap. I. O vos omnes, qui tranſitis per viam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | danaſhniga dneva. Tedej je dopounenu , kar je govorjenu ſkus Preroka Jeremia, katiri pravi: Ony ſo useli trideſet ſrebernikov, s' katirimi je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drugi pak, de je Jeremias, ali tih Prerókov eden. 15. Jęsus rezhe k' njim: Vy |
| Življenja srečen pot (1837): | duſha poſtane is prijatelze boshje gerda puſháſt. Od nje prerok Jeremija shaloſtno pôje, rekòzh: „Vſa lepota ˛Sionſke hzhére je od nje |
| Slate jabelka (1844): | S. Vinzenz. To naſ Bog ſam uzhí ſkosi uſta preroka Jeremija, rokozh: Gorje zhloveku, kteri v’ zhloveka saupa . . . in ki njegovo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nedélja ali Kvinkvagesima. Od duſhne ſlepote. Jesuſ osdravi ſlépiga per Jerihi. Luk. 18, 31—43. Dve poſébni rezhi nam kashe danaſhen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſovi uzhenzi, podoba teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka |
| Biblia (1584): | inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kratka: Marija je zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože rastejo, Marija jih je vtergala, V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam pri poti, in na zadnje smo zagledali samo mesto Jeruzalem. Kak mnogopomenljivi pogled! Vsakiga je le eno sveto, ojstro, gineče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj , kaj popotnik popisuje: „Naš mornarski vodja nam je v Jeruzalem popotvati dovoljil, in tedaj nam pri mestu Jope (Jafi) na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je prišel s svojo vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | je u družtvu grofa Karla Seilerna i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici parabrodom iz |
| Deborah (1883): | je staroslavni Sion, In nikdar se od smrti ne zbudi. Jeruzalem ni naša domovina! Dežela, ki deli nam svoja tla, Dežela |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 3. Jeſt ’ga ishem, ’nu ’ga klizhem Po vsem’ mejſt Jeruſalem, Al oh! ſhalloſt! ga nashlishem, K’tir’ga vidit’ jeſt |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | jeſt sem tvoj brat. 4. Ti hvalla Iſrael! * ti zhaſt Jeruſalem! mozh tvoj’ga * se folka, de na pade. Prizho da |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bom en’ mal’ hladil serze; 4. Odtod vęm, de v’ Jeruſalem T’ tempel se bil JEſus nesen; Pojdem, de saj bom |
| Biblia (1584): | CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu Pharisærji rekózh: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te kmetijske vganjke povedali. Pogled v ptuje kraje. Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev. Mislimo, de bomo vsim bravcam vstregli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mislimo, de bomo vsim bravcam vstregli, ki jim tukaj popis Jeruzalema in več drugih s. mést damo, kakor smo ga v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisma podelene. — (Dalje sledí. ) Pogled v ptuje kraje. Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev. (Konec. ) Težkó je, to sveto poslopje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | paſtirjam, modro viſhati zhrédo boshjo. — Molili ſo vérni kriſtjani v' Jerusalemi sa ſv. Petra, ki je bil v' jezho sapert, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | ſo sdaj nevérniki njega pregánjali. ˛Serditi Judjé ſo ſe v' Jerusalemi sapriſegli, de nozhejo jeſti, dokler ga ne bojo vmorili; alj |
| Življenja srečen pot (1837): | ino ſvetóſt dodelil, ino apoſtelni ſo njega perviga ſhkoſa v' Jerusalemi poſtavli. Bil je toljko poboshen, de ſo ga tudi ſovrashni |
| Življenja srečen pot (1837): | mladimu ˛Savelnu. ˛She premalo je ˛Savelnu bilo v' domazhim meſti Jerusalemi kriſtjane preganjati; proſil je judovſke poglavarje, naj ga poſhlejo v' |
| Življenja srečen pot (1837): | bil Zebedejov ſin, ſvetiga Janesa evangeliſta brat, kteriga ſo v' Jerusalemi ob glavo djali; drugi je bil Jakob Alſejov ſin, Marijne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga |
| Deborah (1883): | domišljeval, ko je pel: Danes v sužnosti, danes leto v Jeruzalemu! (Bridko se smeje. ) Da, v Jeruzalemu! Bog mu je željo |
| Deborah (1883): | sužnosti, danes leto v Jeruzalemu! (Bridko se smeje. ) Da, v Jeruzalemu! Bog mu je željo uslišal! Abraham. Ti proklinjaš? Žena. Zakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prerokovano; prerok Zaharija namrezh pravi v' ſvojim prerokovanji: „Veſelite ſe, Jerusalemljani! vaſh kralj ino Svelizhar bo kmal priſhel; ubog je, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tega Jesuſa je Bog sdaj Goſpoda ino kralja poſtavil. ” Kedar Jerusalemljani to ſliſhljo, jim je v' ſerze ſeglo. Veliko jih je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhum napravila. Kralj ſe preſtraſhi na ſvojim ſédeshi, ino vſi Jerusalemljani s' njim vred, ker niſo imeli dobre veſti; ino pa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2 |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | doline! Dejte m’i k’tir’ga lubim. 4. Vi Jeruſalemske hzhyre! Jeſt vas mozhnu ſarotim, Zhe ſte mojga lub’ga |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſa njeh tolkajn ſmartran, * de zhlovek’ podobn ni! 9. O Jeruſalemske hzhyre! * kaj mi ozh’mo ſdej ſazhet’? * prezh je vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhno veſelje. “ Kar je Jesuſ na oljſki gori od rasdjanja Jerusalemſkiga meſta prerokoval, ſe je ſhtirdeſet let potlej vſe na tanko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhitno ſlushbo boshjo, kar mu je v' mòzhi. Kmal sraven Jerusalemſkiga meſta je bil lép hrib, lepáva, tako rekozh, zele deshèle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi je hodil, on ljubesnjivi prijatel ljudí. Per nékih vratih Jerusalemſkiga meſta ſo bile toplize; v' jesero ſe je voda nabirala |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nagnenje v' tajiſtim saterl, greſhne navade isgnal, kakor je v' Jerusalemſki tempel ſhel, ino neſpodobne barantavze is tajiſtiga ravno denéſhni den |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hodila brumen Joshef in Marija o navadnih prasnikih v' edin Jerusalemſki tempel Boga zheſtit ino hvalit. Tudi gré Jesuſ, ravno dvanajſt |
| Slate jabelka (1844): | majhni. « Pravi ſ. Bernard. Farisej, ki je bil priſhel v’ Jerusalemſki tempelj molit, je veliko sunanjih dobrih del opravljal, in je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rekozh: „„Ali nizh ne veſh, kaj shaliga ſe je v' Jerusalemſkim meſti v' teh dneh sgodilo? "" „Kaj takiga? " vpraſha on. „„Niſi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je rojen isvelizhar ſvetá; she ſta ˛Simeon ino Ana po Jerusalemſkim tempeljni rasglaſila bila, de je malo déte Jesuſ obljublen odreſhenik |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ v' ſredi veſelja ino zheſhenja milo rasjokal, vgledati pregréſhno Jerusalemſko meſto, viditi toliko terdovratnih greſhnikov shaloſten konez: ravno tako tudi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtopite k' ſodbi. “ ˛Straſhna je bila ſodba, katera je terdovratno Jerusalemſko meſto ino zelo Judovſko kraljéſtvo sadéla; tudi pravizhni ſo morli |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſte tajiſte hzheri nebeſhkiga ˛Siona, vaſhe ſerze je tajiſto ſkrivno Jerusalemſko meſto, v' katero je v' teh ſvetih velikonozhnih dnéh Jesuſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | terplenje v' isvelizhanje, krivizhnim pa v' pogublenje ſpreobernilo. Alj to Jerusalemſko rasdjanje je bila le podoba ſhe ſtraſhnéjiga ſodniga dné, kateriga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kakor je priſhel nekoliko dni pred ſvojim bridkim terplenjam v' Jerusalemſko meſto, po deneſhnim ſv. evangelji. I. Kralji in poglavarji ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hitro svedó, de on prav po kraljévo sa Meſija v' Jerusalemſko poglavitno meſto ozhitno pride, je vſe na nogah. Vſe od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva Jerusalemſko meſto v' ſvojo obláſt: pride pa tudi v' naſhe ſerze |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Perva je ſkuſhnjavzu ſpodletéla; pa njemu ſhe ni sadosti. V' Jerusalemſko ſveto méſto Jesuſa peljá, na verh gladke ſtrehe viſokiga tempelna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel; zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo |
| Genovefa (1841): | in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Mathia ſlanzhnu ſeme ſejati, na tako semlo, katęra je v' Jeſsen s'kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhlovęka, inu te shivine gorku, to ſe od Spomladi do Jeſsen godi Aku pa Sonze po ſtrani ſijalu bode, toku bode |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku tudi snaſh od tih drugih 3. talov, od Poleta, Jeſsen, inu Sime ſoditi. Aku je Poletu ſila mokru, bode malu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pada, pomeni per ſhivini bolęsni. Kader grabzi prezh beshijo, inu Jeſsen ſiole. inu roshe zhes navado zvedo, bolęsni med ludmi pomęni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kateri Settvi ſkodijejo. Rib. Po Lętu jih bode malu, v' Jeſsęn ſe gmirajo. Bolęsni. To Lętu ſe teſhku arznujejo, inu tę |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | povodne shivadi, koker raz, inu zhebelle bodo ſlabe. Aku je Jeſsen lępa, inu gorka, bode sa naprej shitu ratalu, aku pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadje in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro |
| Čas je zlato (1864): | novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in ker ni kralj lova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſhku arznujejo, inu tę bodo vezhital Spomlad, inu h' konzu Jeſsęni. To Lętu ſe tudi med shivino rada kuga sazhne. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | memu, bode ſuhu vreine noter do Adventa. Sima. Po lepi jeſseni pride na enkrat Sima prezej v'Grudni, inu ſneshí vednu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih |
| Zoologija (1875): | v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi |
| Genovefa (1841): | in pod milim nébam, bliso veliziga gôjsda ſo bili. Jaſna jeſénſka nozh je bila. Nebó je bilo polno svésd. Méſez je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred ſ. Mihélam in 14 dni po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Lublanſkè pov'dò; Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi, u |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ravno že skopnel, na pašo goni, de ona slabe jesenske in od mraza, slane ali snega prevzete in zmerznjene ostanjke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno |
| Astronomija (1869): | v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav, kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti. V— i. Jesenski perdelki. Iz Šoštanja. Podzemljie (krompirja) smo to léto obilno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé |
| Blagomir puščavnik (1853): | si je namenil. Urno jo maha naprej. — Bil je pervi jesenski dan. Deževalo je strašno. — Nebo je s černimi oblaki |
| Blagomir puščavnik (1853): | obišče. Oba jokata preserčno, ko se od nju poslovi. — Tretji jesenski dan je Milko na pot napravljen. Zgodaj zjutraj stopi s |
| Blagomir puščavnik (1853): | položi. ” — VIII. BLAGA DRUŽINA V ŠVAJCARSKEM GORJI. Bil je hladen jesenski dan; solnce se je že nizko nagibalo — ko Bogomila in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neizrečeno lepi, koder je jezdil: vse je stalo v največi jesenski krasoti in obilnosti; ali za vse to veličastvo božje se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | božje se je malo zmenil naš jezdec. Bolj ko lepi jesenski vinogradi in bistri potočiči, bolj ko čisto, modro nebo |
| Astronomija (1869): | zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. |
| Blagomir puščavnik (1853): | venec sim mu spletla, zdihuje, o kako je vel, iz jesenskih cvetlic je nabran; usahnile so ž njim !” — Nato se oberne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se po posebnih, še ne dosti znanih vremenskih pomladanskih ali jesenskih uímah začne pri posamnih živinčetih ali pa napade, ko bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | je dan na dan tuhtal, kako bi se maševal. Neko jesensko, megleno jutro privre z divjim tropom nad Gorjanske posestva, in |
| Astronomija (1869): | septembra pride solnce zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedil; imel boſh sdravo drévje, in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sélniku, krompir in turſhizo okopavati, njive v drugo praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali 16 |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres tega, de be k' temu vina potrebuval, ſmirej dobr jeseh imel. Komer je is bokalami ſalyvati prevezh: ta ſalyvaj te |
| Kratkozhasne uganke (1788): | delati. Poloſhi svoje krone 24. ur dolgu v' en hud jeseh. Ribaj njeh potem is eno is zhiſlem skralubjam, ali kremor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima toliko dnarjov, ko žaba perja. 28. Ta je na jesih stopil. 29. Tod' je tako ravno, ko po svéti. 30. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s popram začini in v posebni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zopet pohladil; če je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo živini dajati. Za to je dobra voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tople vode nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale jeseha ponuzal, tok spet 2 ali 3. bokale is verzha odlij |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bokalov derſhy, is hudem jeseham, ne zel da verba. Kader jeseha potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel |
| Kuharske Bukve (1799): | tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to |
| Kuharske Bukve (1799): | jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. |
| Kuharske Bukve (1799): | na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka |
| Kuharske Bukve (1799): | Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave |
| Zlatorog (1886): | treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k |
| Biblia (1584): | pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en |
| Biblia (1584): | inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi |
| Genovefa (1841): | natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim |
| Robinson mlajši (1849): | jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel. Stanislav. Ne? Oča. Kako pak da ne! kajti toistokrat od |
| Tine in Jerica (1852): | vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter je goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ondi je bil on try dny, ter ni vidl, ne jędl, ne pyl. Je bil pak en Joger v'Damashku s' |
| Robinson mlajši (1849): | gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka |
| Genovefa (1841): | s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselí, če tebi veselje napravim, kakor pa če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru |
| Biblia (1584): | inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu |
| Biblia (1584): | bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je |
| Biblia (1584): | preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó |
| Zoologija (1875): | jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter |
| Zoologija (1875): | da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih |
| Zlatorog (1886): | gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih |
| Genovefa (1841): | je rékel: „Aj, ali té sverine tudi slato in ſrebro jejo? ” Ko je ogenj hudo sazhel goréti, je vnovizh veſ sapanjen |
| Sacrum promptuarium (1695): | c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja |
| Genovefa (1841): | od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj drusiga ne jéj, bres de bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo povest |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'moimu spominu Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu pite Moju meſu, no kry, No Lubesen zhastite Mojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je tu ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham |
| Ta male katechismus (1768): | VIII. Uſemite, ter jejte, tu moje Telú: * katiru poglejte, ſa nas bo ſdanu. O |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ga je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemite, inu jęjte: letu je moje telu, katiru bo sa vaſs danu: Letu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpó vshę glava boly. Pojte pak k' shupanu, pleſsajte tam, jęjte , inu pite na mojo brado, kolker le vam polubi. Jęrza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa Esav pride s' lòva, ino rezhe : „Vſtanite, ozhe ! ino jejte/' Is^k veſ oſtermi, jno rezhe: „Kdo ſi pa ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Esav ſim, vaſh perveniz. ˛Storil ſim, kakor ſte mi rèkli. Jejte, ino pa oblagoſlovíte me. “ Isak rezhe: „Zhakaj, blishe ſtopi, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruh na koſze, inoo ga da apoſteljnam rekozh: „Vsemite, ino jejte; to je moje teló, ki bo sa vaſ dano. To |
| Robinson mlajši (1849): | poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo |
| Tine in Jerica (1852): | prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija, hočejo še danes jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko pomagam |
| Tine in Jerica (1852): | ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče |
| Biblia (1584): | jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per naſ ſmo dali dvema takó; ali eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sva danes res prav zato prišla k vam, da tukaj jeva, pa zdaj še ne. Imava v tem delu mesta še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati. Telezhje meſsu, piſheta ſo dobre |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more piti, poprej prekúhati, pohladiti inu piti: ſlatke ſpishe, ali jeſtine, inu na teſhé Virant jeſti — je sravu. OPRAVILA MALIGA TRAVNA |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vezh: ino ravno tajiſta drushina, ki ſi je prevsetno per jeſtvini ino pijazhi sbérala, mora pogoſto ſtaroſt neſlano jeſti; ravno tiſti |
| Življenja srečen pot (1837): | sapravliva rasvada v' shiveshi. Nove ſhkodlive ſhege ino potrate v' jeſtvini ino pijazhi ſo nar huji novize, ki ſi jih ljudjé |
| Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | grah pretlači skozi sito, potem kuhaj na vodi drobni ulmski ješprenj. Zdaj pa razbeli en drobljanc sroviga masla; v njim zarumeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo in pusti deset ali petnajst minut kuhati. Jajčin ješprenj. Zmešaj dobro v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni malo muskatoviga cveta in pusti le, malo povreti. Cesarjev ješprenj. Raztepi dobro šest celih jajc v maselčnim piskru in napolni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in |
| Kuharske Bukve (1799): | al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję |
| Robinson mlajši (1849): | okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Brezoroženi jetniki, ki so jih bili Hunci pred sabo prignali, niso v |
| Oče naš (1854): | Stotnik Španiolov, isti, kteri ga je vjél, je stal med jetniki z bistrimi očmi in bosim mêčem. Grozno je Francoze preklinjal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | taka. Ko bi med petdesetimi jetniki le en kristijan bil, stavim, da ga izmed vseh spoznam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred preganjavci v tihem zavetji živeti morali, da se preskerbé jetniki in odkupijo trupla mučencev. Izvolili so tudi za vsak okraj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo gotovo. ” „Zakaj bi pa kristijanje bolji bili, ko drugi jetniki? ” radovedno popraša Fabíola. „Zakaj? ” spregovori sladko se smehljaje Fulvij, „tega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Jetnike — da in ne, vendar ravnajte ž njimi kot z jetniki. Pravo za pravo sta póroka, ki sta prišla prostovoljno v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove |
| Sacrum promptuarium (1695): | Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam |
| Sveti večer (1866): | dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | ali morete ime nesrečnega viteza imenovati? ” ”Jaz se za imena jetnikov malo pečam, sim vesel, da jih imenovati ne znam. In |
| Blagomir puščavnik (1853): | ”Je Ii veliko jetnikov v vašem gradu? ” bara Milko. ”Da , pač! odgovori čuvaj, vzemite |
| Blagomir puščavnik (1853): | prevozka. Prazni pogovori s čuvajem so mu že predolgočasni. Od jetnikov popraševati se ne upa, kakor snoč, ker se boji, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopa med živino in vé pravo najti. Zagledavši pervega oglednika jetnikov ga pokliče in mu reče: „Rabirij! jaz sem prišel na |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tovariš pred kraljičinim namestnikom in ladijinim poveljnikom. „Ali ste pripeljali jetnikov, gospod namestnik? “ reče poveljnik po prvem pozdravu. „Jetnike — da in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke |
| Kemija (1869): | Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff |
| Zoologija (1875): | pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s peso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi gosjimi jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3. Pljučni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri vnetih jetrih je jezik bel, blato je suho in rumeno, scavnica temnorujava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krave takrat grenko mleko dajo, kedar imajo kako bolezin na jetrih, zlasti takrat, kedar imajo zlatenco, od ktere mleko rumeno in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti dobro prevreti in precedi skozi sito na opečene žemlje. Jeterna župa. Vzemi na en funt jeter, ktere se na rezine |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka. 18. Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz šalotne čebule. Laški rezanci z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z moko potresi, na maslu ocri in na župo deni. Jeterna župa drugačna. Deni en funt na drobno zrezanih jeter in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtincami tako terdo, de se cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni mlinci. Napravi jih kakor cmoke; samo testo deni v s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterni cmoki drugačni. Med en funt dobro osterganih in olupljenih govejih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni |
| Botanika (1875): | se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu, kar je Buh tebi k' pridu odlozhil. Slobnuſt inu jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali |
| Zoologija (1875): | kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne vejo in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo ! Jez. Ni samo lepo, je tudi koristno. De ti po domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po potu, zakaj so se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bere naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pruti Jeſusa obudena. 40 IX. S. Bernarda: od sladkega Imena JEſ. 42 X- V’ katiri ena dusha, po exempelne te predne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo |
| Zlata Vas (1848): | Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate |
| Oče naš (1885): | ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot |
| Zeleni listi (1896): | jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo več |
| Ta male katechismus (1768): | ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu, serditost, najovòlla, inu uſſe hudu nagnenje, ali terpezhnoste te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega sovrashtva, koker te pregrehe, katira je ena grofovitna hudobnoſt. Jeſa je bila od mene deîezh prezh: lubeſne nisem druge imella |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje. 1 Jeſa ni mene nekol premojstrila , temuzh uſſeller , inu prutiuſſem sem jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim |
| Zlata Vas (1848): | pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha |
| Valenštajn (1866): | usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | daroval se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Stari hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo |
| Tiun - Lin (1891): | Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil |
| Ta male katechismus (1768): | kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le vy sa tiſte Chriſtuſa h'enimu kervavimu ofru vaſhi jesi kuph? sakai ſe sdei tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo sbali tebe reſshaliti, tebe h' jesi, inu nar pravizhniſhi shtraifengi zhes nas sbuditi. Ti pa, o |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa tega zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je pak raven, de ſim jeſt blisu bil; v' ti jęsi bi bli mene — Baron. Sakaj pak niſi po ſhtęngah doli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhtime saſliſhal? Kadar bó Criſtus h' gręſhnikam v' ſvoji pravizhni jesi govoril, kadar bo on k' ſlednimu rękal: Daj rajtingo, inu |
| Genovefa (1841): | de pri vſih ſvôjih lépih laſtnôſtih ſvôjiga nagnjenja k nagli jésî, k zhutljivoſti in ſumljivoſti (Eiſersucht) bersdati ne more. „In le |
| Genovefa (1841): | ſerzhno sahvalim. ” „Gola, ubósiga, oſlépljêniga nôrza, ne umôri v ſvôji jési. Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtím. Ali ſliſhiſh? Proſim te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posherla! ” Molzhé gre naſh dragi mosh v kuhinjo, sgrabi v jesi nedolshno mazhko, in pravi; „Şatan zherni! sdaj bom vidil kam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh Marije : „,Savrézhi v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti sháli te |
| Zeleni listi (1896): | je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek |
| Genovefa (1841): | je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen |
| Zlata Vas (1848): | omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda |
| Oče naš (1885): | svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nu ofertni, Ti oherni, inu poſhreshni, K’tir’ nazhiſt’ ſhivę, Jeſo, serd derſhę. Inu prave pokure na ſt’rę, 4. Ti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | shl. 4. S’ tak’shno silo so ſazhelli Nad menoj jeſo ſlyvat’: S’ tak’ shnem serdam so napelli Vso mozh ſa |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſtanovitno ſaveſo, * de ozhem ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto jeſo * vselej zhes njega imet’. 28. Tebe Bug! vezhna lepota! * s |
| Biblia (1584): | njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim |
| Ferdinand (1884): | grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero |
| Gozdovnik (1898): | tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil. |
| Gozdovnik (1898): | jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z |
| Gozdovnik (1898): | udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je |
| Gozdovnik (1898): | platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele |
| Gozdovnik (1898): | umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril |
| Valenštajn (1866): | prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se |
| Gozdovnik (1898): | zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je |
| Valenštajn (1866): | kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj |
| Gozdovnik (1898): | skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča |
| Gozdovnik (1898): | trpele. V senci tega lesovja ustavila se je druga četa jezdecev. Ali tudi ni ne vozovnih ogradeb, ne tovornih živali. A |
| Gozdovnik (1898): | na-sé vlekla vso njih pozornost. Četa je sestajala iz dveh jezdecev in jedne tovorne živine. Jeden mož je bil opravljen ves |
| Gozdovnik (1898): | nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne |
| Življenja srečen pot (1837): | gotovo ſhe o pravim zhaſi domá. “ Goſpodar jesen naglo napréj jesdari; pa glej, ko bliso graſhine pride, vidi ſvojo zhedo veſelo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in poglavarji ſo ſvoje dni v' mirnih zhaſih le oſelze jesdarili, kedar ſo ſe hotli ljudſtvu v' ſvojim velizhaſtvi pokasati: ta |
| Genovefa (1841): | in od velike derhali ſlushabnikov ſpremljen na lov. Vſi ſo jesdarili in ſhe mnoshiza ljudí s obtovorjenimi konji, mesgi, in Iovſkimi |
| Genovefa (1841): | teshavam braniti in ſvôjim nogam ne prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pesnikov, kteremu ne stopa kurji pot na čêlo, kadar Pegaza jezdari, ampak brez vsega truda in brez vsega napenjanja mu pesmi |
| Bore mladost (1862): | vendar le deržal; saj ga nisem še nikdar razžalil. " Rekši, jezdari z Gregorjem proti vasi, pa ko prideta pred most, čujeta |
| Razne dela (1870): | Bertran. Kraljica stara tudi, Izabó, Prevzetna parska kneginja v jeklinim Jezdari oblačilu po lezišu, Z besedami strupenim jezo zbada In serd |
| Grajski pisár (1889): | loških biričev in hudičev je res preveč! Glej ga, tu jezdari zopet eden! Pravijo, ko nova vera pride v moč, da |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. (saupije per okno. ) Raven tukej gnadlivi Goſpod po verti jèsdarijo. Jaka tudi; inu eden , dva, terję , ſhtirjé pèſę. Goſpá. Raven |
| Genovefa (1841): | groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj pa sa njim jesdarilo. Ko ſo ſe tako po zhaſi med ljudmí dalje premikovali |
| Genovefa (1841): | vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo |
| Genovefa (1841): | Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daljnih krajev, ino ſo ga ſpremili. Med njimi je Jesuſ jésdil. ˛Sveto veſelje navdá vſe. Eni rasgrinjajo ſvoje oblazhila pred njim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervesano, ino per njej shebé, ki ga ſhe nihzhe ni jésdil. Odveshita, ino perpeljita mi ga. Zhe vaji vpraſhajo, zhimú de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govorilo, in od mene ſprizhevanje dajalo! “ Ino je molzhé daljej jésdil. Hvala ſe je na déſni ino na lévi raslegala. Tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino ko je to govoril, je milo jokal. Tako je jésdil v' Jerusalem. Vſe v' meſtu je bilo po konzu. Vſi |
| Žalost in veselje (1870): | gozdu pa se razkropé na razne kraje. Aleš je sam jezdaril najpervi ter se precej oddalil od svojih tovaršev; bil je |
| Vesela vožnja (1889): | kàj prislužil, ker ni imel nič zdravniške prakse. « »Kaj še, jezdaril je; le poglejte ga; na kónji je moral biti nebeška |
| Grajski pisár (1889): | bi jaz stal za tistim jesenom, ko bo gospod Jošt jezdaril mimo! « Hišni gospodar Primož Dobničan je sedel takrat v nizki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Ali si bil kdaj na konju, Matija? « »Samostanske konje sem jezdaril dostikrat po pašniku. A na sedlu še nisem sedel! « Grajščak |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | zjutraj odideva zgodaj proti Štefanji gori. Poskrbi vse, da boš jezdaril tudi ti. Vranec, ki si ga včeraj ukrotil, je tvoja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za daljo pot. Kraji so bili neizrečeno lepi, koder je jezdil: vse je stalo v največi jesenski krasoti in obilnosti; ali |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne za njim. V ravnini, v temi je bil varen. Jezdil je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa vpregaš ali jezdariš, moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne pritiska na |
| Genovefa (1841): | prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno, ráne |
| Genovefa (1841): | sapovédoval. Dva njegovih, konjnikov ſta mogla urno domú po noſílo jesdariti, in napovédat, de bi vſe na njeni prihod pripravilo; drugim |
| Čas je zlato (1864): | mi dopadeš, bi hotel še kaj iz tebe druzega narediti. Jezditi si se naučil, če te veselí, te bom še učil |
| Gozdovnik (1898): | ga porušil. »Kteri pes more mučiti Sokoljeoko? Učil bo Apače jezditi tjakaj v deželo duhov! « Potez in trije urezi, pa je |
| Slate jabelka (1844): | in je prevezh navesan na ſvojo laſtno zhaſt, je grosno jesin in vpije in ſi ne da pokoja, kadar kdo kako |
| Slate jabelka (1844): | ki je sravin bil, rekel: Leta goſpod je bil sadoſti jesin, ga ni bilo treha ſhe bolj jesiti. Ko bi mu |
| Slate jabelka (1844): | beſedah ſtorí; ſtariſhi pa je nagle jese, in kadar je jesin, ſe ſposabi; in jesa je ſovrashniza dobriga ſveta, in pokonzhá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim |
| Deborah (1883): | jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro |
| Deborah (1883): | dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride. |
| Revček Andrejček (1891): | ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes |
| Revček Andrejček (1891): | jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti |
| Zeleni listi (1896): | za to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe na |
| Genovefa (1841): | je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in |
| Tine in Jerica (1852): | Liza (začudena), Tako? tega se še manjka (jezna). Pa le počakita! Smole. O ko bi raji nič povedala |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se prepirati, nazadnje celó pretepati, in obá prideta kervava in jezna domú. Pri zdravniku se dečka zopet sestaneta. Ko jima zdravnik |
| Deborah (1883): | Lehkoverni Mladenič, hodi! Pusti me v samoti! Ruben (nežno). Si jezna, ker v ljubezen imam vero? Deborah. V ljubezen imaš vero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | jezar takih motozov v verv spleto: lehko terdijo, de verv jezar centov vleče. Opomniti moramo, de sukanje motoze slabi, ker razne |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | stegnjeniga razloči naše oko z pomočjo povikšavne očnice več kakor jezar miljonov zlatih deličkov; v kaplici stariga jesiha miglja brezštevilna truma |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | se ne stergajo. Ako per motozu poldrugi cent potrebujejo, in jezar takih motozov v verv spleto: lehko terdijo, de verv jezar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | veči. Od kod bi se kruha dobilo za toliko sto jezar ljudi? Bog jim je do zdaj tako prečudno pomagal; tudi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Izraelce z velikimi čudeži iz Egipta izpeljal. Šestkrat sto jezar mož jih je bilo brez žen in otrok. Uuden oblak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spisa, ki bi priméren spoznán bil, bi se móglo več jezerov (tavžent) zvezkov natisniti in v vse slavjanske fare, kjer se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlado obličje Zjutrej ogIed'valo, K' je zakrito z čverstim ledam Jezérov zerkalo ? Kaj glavé u zrak molete, Vi snežnični stópi, Kriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara |
| Genovefa (1841): | ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in |
| Blagomir puščavnik (1853): | in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z |
| Viljem Tell (1862): | odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero, kedar voda kipí. Preden pa ſam va-njo pridem, me she |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni |
| Gozdovnik (1898): | plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena |
| Gozdovnik (1898): | nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s |
| Zlatorog (1886): | Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi Galilej- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po |
| Blagomir puščavnik (1853): | je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na je zeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem vedela, da so tvoje |
| Oče naš (1885): | na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih |
| Gozdovnik (1898): | se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane |
| Zoologija (1875): | vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu |
| Viljem Tell (1862): | djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | revers ? Shush. Sdej govori, jesizhnek ! Matizh. Kè bi jeſt en jesizhnek bil, koker pravijo , bi nar pervizh rękel, de letá podpiſs |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sam ſebi nizh! Shush. (na ſtran. ) Ima pazh prov. Baron. Jęsizhnek ! — Le ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k. Matizhku. ) al ſposnaſh ti tvoj revers ? Shush. Sdej govori, jesizhnek ! Matizh. Kè bi jeſt en jesizhnek bil, koker pravijo , bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi jsaka inv te vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino |
| Genovefa (1841): | naſhe snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tega močica dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en |
| Ta male katechismus (1768): | nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa lubu imeti, inu dobre duy viditi, ta sdershi ſvoj jeſik od hudiga , inu ſvoje uſta , de golfie nagovorę. Vogni ſe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſgvony. Drugazhi. On ſmirej uſta odperte derſhy: v' uſtah njemu jeſik visy. Sam od sebe nigdar nazherhne; le po sili njegov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim |
| Zlata Vas (1848): | tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí; Vzeti |
| Ferdinand (1884): | rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobrudelnemu dijanju pomagati, sem saj pomuzh skaſalla skus dijanje lubeſnivega jeſika. 2. Taiſte je k' strashenju teh ludy , katire se ojstr |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſte v'njegove uſheſſa poloshuv: ter je vonplunil, inu njegoviga jeſika dataknil: inu ke je gori pogledal v' nebeſſa, je sdihnil |
| Kratkozhasne uganke (1788): | perva nima serza: Ta 2. nima kryvy: ta 3. nima jeſika ta 4. svoje mladizhe dojy: ta 5. nima ſhovza: ta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vedèsh. Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da |
| Kratkozhasne uganke (1788): | biſtre pogled njemu nezh nasluſhejo? Kurje ozhesa. Jeſt govorim bres jeſika; bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | govorijo: tiſtokrat molzhi, terpi ino poboljſhaj ſe, de boſh ljudém jesike savesal. ˛Skos krég, tajenje ino oponaſhanje bi ſhe le ſovrashnike |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vishar ſvojih podloshnih, ino vidiſh, de le tebi ſkos krivizhne jesike ſkruni imenitnoſt tvojiga ſtanú, de ne boſh mogel bres poſhtenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bi ſe ga hudoben jesik ne lotil. „Hudobni bruſijo ſvoje jesike kakor kazha, modroſov ſtrup je pod njih shnabli. " (Pſ. 139 |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ozhitni zhudeshi godili. Obláſt zhes hudizhe bote imeli, ino nove jesike saſtopno govorili; naj vaſ strupna kazha pikne, ali ſe vam |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe vuzhi, bodi moder, shivi poſhteno, ino boſh ſovrashnikam lehko jesike savésal, kakor ſta nar imenitnej vuzhenika ˛Slovenzov ſtorila. ˛Sv. Zirilj |
| Zlata Vas (1848): | vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo. |
| Gozdovnik (1898): | pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhudeſhov: enimu prerokuvanje, enimu reslozhenje teh duhov : enimu uſſe ſorte jeſiki , enimu reslaguvanje teh beſſedy. Tu pak uſſe dęlla taiſti ſami |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo na nebu, na semli, inu pod semlo, inu uſſi jeſiki bi imeli ſposnati, de Goſpud JESUS Chriſtus je v'zhaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi |
| Tiun - Lin (1891): | je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše Novice bere. Se najde sicer novin zadosti v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudi, kteri so v tem že kaj več v drugih jezikih brali, temuč samo za take, kteri tega niso priložnosti iméli |
| Stric Tomaž (1853): | ljudstvo razširjene. Tako se že tudi dobé v mnogo slovanskih jezikih. Eni se čudijo nad zares lepo povestjo, ki nam pravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | stoje imena vesi, krajev, tergov i mest, napišu v dveh jezikih, to je, po nemečko i po slovensko. Kako je to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Ali su te table napisane nekde na Slovenskem v obeh jezikih ? *) (Konec sl.) Ozir po svetu. Černogorski zakonik. Omenile so „Novice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Gorici 29. dec. = Gorica šteje vse polno časopisov v 3 jezikih izhajočih, a vendar mi Slovenci še enega pogrešamo. Imé zaželenemu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Katoliški molitvenik za bolnike v desetih jezikih za vporabo dušnim pastirjem zlasti v bolnišnicah, kakor tudi vsem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'njemu? moji otrozhizhi! nalubimo le s'beſedo, ne s'jesikam , ampak v' djanju , inu s'reſnizo. Evangelium S. Lukesha na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kugo obdana, inu ima shę kakshne bunke, imash prezej pod jesikam pushati, inu te mitelne nuzat. 1. Ta srava more od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe tvoje ſoſęde, vſe perſhone zęle fare s'tvojim malopridnim jesikam pregajshlalà, inu opravlala? Hvali ſe Ię, de ſi tvojo hzhęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadershanje drugih ludy oſhpęgati, vſe ſkusi tadlati, inu s'tvojim jesikam pregajshlati? Kęr ſe ti v' vſe tę andle męſhaſh, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod. Pečen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri žemlje v mleku namočene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s solato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s ptički. Meso s školjično polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ta pred spovdnikam * se zhiſtu spovej, * kar vezh, vse s’ jeſikam * ’mu nesi naprej, ſtrah, ’nu sramoſhlivoſt * premagej serzhnu, * gnado, inu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | grevenge, inu naprejuſetja. Bug jeſt virijem, * um podverſhem, * tud’ s’ jeſikam sprizhujem. 1. Virijem troinega v’ Pershoni * vender enega v’ naturi |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | greshil, ſmisle, * de se zhiſt’ spovesh; * kaj se tud’ s’ jeſikam * govoril hudu, * de bosh pred spovdnikam povędal ſveſtu. 8. Ja |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tam Kjer bodo ſmiram, Tok’ klelli s’ serzam, ’nu s’ jeſikam. 12. Kjer bo zag’vanje, grimaſt, ’nu jok, Ogn, mras |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Rez’ tedej, ’nu skleni s’ mano * is serzam, ’nu s’ jeſikam: o moj Bug! jeſt ſt’rim ſdej s’tabo * pred |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | klizali Is vsem ſavupanjam, Vsellej te b’mo zhaſtili S’ jeſikam, ’nu s’ serzam. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Svejt golfivzam, ’nu leſhnikam Da zel veliko oblaſt; Perpuſty hudem jeſikam, De jemlo poshtenem zhaſt. Noznem ’ga nezh vezh poshlushati, Ja |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 16. Sdej she enkrat skup’ rezimo Is uſtmy, ’nu s’jeſikam, Vezh is serzam, koker s’ shtimo: O JEſus! dej gnado |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž njo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | svijate okoli naſs ; ſam męd, ſama dobrota vam je na jesiki — inu tiſtikrat — naſs nar bòl pizhite ! — Bogi moshję! vſi rogę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s'miram, ſhentani svijazh! — Ni ene reſnizhne beſsęde na njegovim jęsiki. Goſpá. Pak ſi tudi zhuden, lubi moj; ti ozheſh, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hiſhahſe to preſvętu imę Jęsus, katęru bi imęli otrozi na jesiki imęti, kakôr hitru shlabudrati sazhnó, ſkoraj nikoli ne ſliſhi. Ja |
| Kuharske Bukve (1799): | vę zhaſt vaſhi kúhini, de jo bote v' laſtnim ſlovenſkim jesiki saſtopíle, govorile, inu ohranile. Ako niſim morebit vſe prav po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | knjiga pa veliki in mali katekizem so samo v slovenskem jezici spisane; druge knjige pa, namreč abecednik, obé berili in slovnica |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovstvu. Če narod zakonov, ukazov in odpisov želi v tujem jezici, te želje sploh niso nravne, ampak nezdrave, obujene. Če narodu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Tudi je ukazano, da se morajo počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ker se mora sicer učiti enakih stvari ali v tujem jezici, ki ga ne umeje; zavzeti se je, kako se more |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | govori, to se umeje samo ob sebi; v kterem druzem jezici bi se pa moglo govoriti s trdimi Slovenci? Pa tudi |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | naj bi se zapisniki prisegam narejali po mogočosti v slovanskem jezici, da, po mogočosti, moja gospôda! Ali to ni mogoče, moja |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in tako v njem vadijo otroke, da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi nauče nemščine, kolikor je mogoče. ” To |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | le težko, le po velicih ovinkih pomaga. Vaja v nemškem jezici je torej vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom pa ne, kajti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | črk, in mora potlej do 27. strani samo v nemškem jezici slovkati, pismenkovati (buhštabirati), potem pa in v abecedniku in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al lepú te proſsim, lubi moj moſh , nikar ſe ne jęsi. Baron. Tok ni Nęshka? Goſpa. Pak tudi obeden, kdur bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhaka, de bi pokuſila, kako ji bo draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ni na tem, naj grem ali ne. Ali to me jezi, da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega |
| Slate jabelka (1844): | Kadar je ſliſhal rasshaljive beſede ali kako ozhitanje, ſe ni jesil, ſe ni pertoshil in tudi ne sgovarjal, ampak je poterpeshljivo |
| Slate jabelka (1844): | njega delati. Ali on ſe ni le savolj tega nizh jesil, ampak je obſtal in jih je mirno poſluſhal; in po |
| Slate jabelka (1844): | ſhe jeſt hude beſede dajal, bi ſe bil ſhe bolj jesil, sato ſim le s’ lepo s’ njim ravnal. — V shivljenji |
| Slate jabelka (1844): | opravljan od ſvojih ſovrashnikov, pa ſe ni savolj tega nikoli jesil, tudi ni shaloſtin poſtal, in ſe ni odgovarjal in pravizhil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| Čas je zlato (1864): | kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval |
| Ferdinand (1884): | mi ga prinese sam. « Peter ni znal, bi se li jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. |
| Zlata Vas (1850): | povedala, de bi osterméli. « — Tako je rekla in naglo omolknila, jezilo jo je, de je v svoji jezi povédala, kar je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nam pijače; žeja nam ne pusti spati”. Kerčmarja je to jezilo in rekel je: „To je že vaša navada, de noč |
| Fabule ino pesmi (1836): | k’ njem’ hiti; Da pride, tak ga pita: »»Sakaj ſe jésiſh, no merzhíſh? Sabſtonj ti mamiko kriviſh:«« Dol v’ grabo gré |
| Življenja srečen pot (1837): | vglédati, poglavarja ſtraſhno rasſerdi; ſv. Lavrenz pa pravi: „Sakaj ſe jesiſh? Slato ino ſrebro, ki ga toljko posheljujeſh, je le ſlaba |
| Slate jabelka (1844): | ſtorili. »Varuj ſe, de nejevoljin ne poſtaneſh in ſe ne jesiſh savolj pregreſhkov ſvojiga blishnjiga; sakaj to bi bila neúmnoſt, ko |
| Robinson mlajši (1849): | s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča |
| Revček Andrejček (1891): | Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik |
| Ferdinand (1884): | na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri krvaveče rane; saj so |
| Ferdinand (1884): | z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke |
| Oče naš (1885): | ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu |
| Revček Andrejček (1891): | In pa še veseli moramo biti, da imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo |
| Revček Andrejček (1891): | ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krishu, katire nam on poſhle, nega resveſelili. Paſſio Domini noſtri JEſu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa, katiru nam sdei kashe |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran |
| Življenja srečen pot (1837): | pervi tovarſhi imenítniga reda (ordna) tovarſhije Jesuſove, ki ſe jim Jesuiti pravi. ˛Slavni, vuzheni ino ſveti moshjé ſo Jesuiti bili, mladenzhev |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe jim Jesuiti pravi. ˛Slavni, vuzheni ino ſveti moshjé ſo Jesuiti bili, mladenzhev poſebni prijateli in vuzheniki, kakor njih duhovni ozbe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom, dičijo lepa malarija in |
| Biblia (1584): | Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu je djal: Meni |
| Biblia (1584): | je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti |
| Biblia (1584): | ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj gredó |
| Biblia (1584): | ima priti, ali imamo li my na eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu |
| Biblia (1584): | letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá |
| Biblia (1584): | pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu |
| Biblia (1584): | je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj |
| Biblia (1584): | inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily |
| Biblia (1584): | lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomai mene o Sveta Deviza Màrja inv tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imeli. Rezhe k' njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio. 16. Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi otrozi! ako je Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od |
| Genovefa (1841): | in védno môlil: „O Bog, ne daj ji umreti. O Jesuſ Kriſtuſ! sbudi mi sopètmôjo ljubo mater. ” |
| Genovefa (1841): | ne iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo |
| Genovefa (1841): | ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smerti glih takv ti mene kna pvſti szagati ovsmilani Gospved Jesv Kriſte temv- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svshiti karti mene, savkashah o Jesv dai menei karpotrobvjam inv kar moje Serze noteshna shelje to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE Oh mivoſtlivo agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Oh Jesv vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv dai mene gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dvh Amen. Oh Jesv vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv dai mene gnado dabom tabe sveſtv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe vovit is vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh ti moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh nar zhiſteishi Jesvs Kriſte oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv shzhietenemi svesan inv sa 3. shrable na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo persabe nosov pramaga vse svoje Fainte? Nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv rojen nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pot jas N: grem vboshjam jemeni venka inv te svadzhi Jesvs Kriſtvs poi- |
| Tine in Jerica (1852): | je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z menoj. — Če boš Ti pri meni |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila, občutiti! In |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tebi hrepeni, ker bi bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in prebivaj v mojim sercu! — Kjer Ti prebivaš, tam je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | čisto kar vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, na križu zaničevan, Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo |
| Sacrum promptuarium (1695): | je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam |
| Biblia (1584): | volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhne mozhy , K'dirmu je vſe mogozhe. Verjemo tudi v' JESUSA, K'dirmu ſliſhi zhast, hvala vſa , De je s'Nebeſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove S. S. Rane skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vedeti N. inu N. to Vidiozho resnizo inu tu skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posvatno shaze sadobiva: jas tabei prosim v' jemeni tega Gospueda Jesusa Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei boja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia S. S. 5. Kervave rane inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. taba zerzerellvs sarotim skues use kervave kaple Jesusa Kriſtusa. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu ſo ga popadli. Kader ſo pak vidili ti, katiri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino pové Judam: „Jesuſ ſe mu pravi, kteri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga |
| Sacrum promptuarium (1695): | mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo |
| Oče naš (1854): | pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa! |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me |
| Sacrum promptuarium (1695): | ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe |
| Ta male katechismus (1768): | S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit |
| Sacrum promptuarium (1695): | prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem |
| Sacrum promptuarium (1695): | de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | srezhnu, inu svetu umerl, inu s'tabo, is MArio, inu Jeſusam se v'nebesah veselili na vezhne zhase. Amen. Tu, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veſſellov, inu 7. ſhaloſt S. Joſhefa , katire je on is JEſusam, inu MArio imel: uſſakdan 7. Ozhen. inu 7. Ave Marij |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spomniti, inu teiſte zhase spremishluvati, kader je ona is usmilenem Jeſusam tolkajn terpèlla, de be se pruti S. Joſhefu ſavle njega |
| Sacrum promptuarium (1695): | Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter |
| Biblia (1584): | is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe |
| Biblia (1584): | inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil |
| Biblia (1584): | Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi |
| Življenja srečen pot (1837): | ſkuſhnjava nima oblaſti naſ premagati, ako ſe ſami nozhemo. Po Jesuſi vſe premóremo, ki nam mozh daja. Veliko let je v' |
| Življenja srečen pot (1837): | de jih bomo savshivali v' tvoji hvali vſaki zhaſ. Po Jesuſi Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Po jedi ſe pokrishaj, ino rezi |
| Življenja srečen pot (1837): | vſe potrebno daj nam ſhe, vſelej ſe naſ vſmili! Po Jesuſi Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Kedar uro ſliſhiſh, isdehni: Bodi hvalen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùn ſtópil, inu je ſhàl vèrh vode, de bi k' Jęsuſu priſhàl. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu Pharisærji rekózh: |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil, ino mu tiho rezhe: „Goſpod! kdo pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj priti, pa ne bodo mogli. “ Nékedaj je Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno dete |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v |
| Ta male katechismus (1768): | s' sam odloſhèe. O bodi itdr. XI. Pejmo vsi k' JEſusu, kjer on nam rad da: * svojo kry, inu meſſú pod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de ni bulshe boſhje pote, koker kader sè k'mojemu JEſusu v' tabernakelnu gre. Tu je ena hoja, inu enu goriderſhanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus tvojo zhiſtoſt, de se uredn ſturish mene lih temuiſtemu Jeſusu Chriitusu tvojemu Synu temu nadolſhnemu Jagnetu, inu njega prezhiſti bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tu drugu je meni ta gorezha lubeſn pruti mojemu Jeſusu svjetvala. Tu je urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ |
| Sacrum promptuarium (1695): | je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 17. Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kteri je zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Zhlov’k bo v’ tvoji lubeſni vſhgan. 12. O lubeſn JEſusova! Sa resnizo zhes vse sladka, Vezh k’ tavſhentkrat se slaishe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | szagat’ b’ mogl, ke b’na bla Martra, ’nu smert JEſusova, K’tira k’ tebi ſa me’ vpye, ’Nu meni ſt |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nu meso S’nashem mesam, inu kryvjo. 28. O lubeſn JEſusova! K’du tebe tukej gruntat’ ſna? JEſus! kok’ tukej lubesh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | te jędy; Al meni ſmanka besedy. 24. Od te jędy JEſusove Bodo dushe ſamaknene, K’tir’ vezh pokuse, vezh ſhelly, S |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | te lubeſne unema sebe, inu druge v’ premiselko te lubeſne JEſusove pruti nam, katero nam skaſhe v’ ſvojmo zhlo- veſhkimo poſtajenjo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 5. Kaj b’ pak od te ſadne martre Vrednu ſrekl JEſusove? Kader le mislem, oſtermim, Ozhem govorit’ se ſgubim. 6. JEſus |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Tal V’ katirem dusha, sebe, inu druge obudi k’ lubeſne JEſusove ſavol njegove dobrute, ſhlahtnuſte, usokuſte inu vender ſravn zhudne, poniſhnoſte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia |
| Ta male katechismus (1768): | PETRA KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè |
| Ta male katechismus (1768): | Amen. MOLITVA K' S. Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gerde ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Juda per Jesuſovim opominjevanji terdovraten, ravno taziga terdovratniga ſerza je ſhe marſikdo per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim vnebohodu, bínkuſhtno nedeljo, ſo bili s' veliko uzhenzi v' neki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę , katiru je zheſs uſſe imę: de bi ſe v'JEsuſovimu imęnu uſſe kollena perpoguvalle, teh , katiri ſo na nebu, na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt tebi povęm , dones boſh ti ſmanoj v Paradiſhu. Per JEsuſovimu krishu pak je ſtala njegova Mate, inu njegove Matere Seſtra |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je |
| Genovefa (1841): | v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví |
| Sveti večer (1866): | let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' vſim boshji volji ne vklone. — Taka je tudi s' Jesuſovimi uzhenzi per njegovim odhodi bila, ki bi bili radi njega |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Tomash, ki je bil pervo veſelje sahodil, kér ga med Jesuſovimi uzhenzi ni bilo. V. 24—25. Uzhenzi, od prevelikiga veſelja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino ſhe tiſti dan jih je okoli tri tavshent vero Jesuſovo na-ſe vselo, ino ſo ſe dali kerſtiti. Tí ſo bili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal: „Pokoro ſtoríte, ino ſlehern ſe daj kerſtiti v' ime Jesuſovo, v' odpuſhenje grehov; potlej boſte tudi ví prejeli ſvetiga Duha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel k' Pilatu, ino ga Jesuſovo telo próſi. Pilat je dovolil v' njegovo proſhnjo. K' Joshefu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſo v' Jesuſa vérovale, s' drasimi diſhavami k' grobu; Jesuſovo telo bi rade bolje vmasílie. Shaloſtne pravijo po poti: „Kdo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo proſhnjo. K' Joshefu ſe perdrushi tudi Nikodem piſmouk. Preden Jesuſovo telo ſ' krisha ſnameta, mu je ſhe vojakov eden ſtran |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' grob, kar je prasen; le perti, ki je bilo Jesuſovo telo va-nje savito, ſo lepó poravnáni ondi leshali. Ino glej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 38. Jesuſovo naj imenitniſhi prerokovanje. Goſpod Jesuſ je ſoſebno sadnji teden pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perſi terka, ino ſe molzhé raside. Proti vezheru je bilo Jesuſovo teló pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Shtefan, pervi muzhéniz. Veliko jih je ſhe bilo, ki ſo Jesuſovo miloſt sanizhevali, ino ponujano svelizhanje v' ſvoji neveri od ſebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Odlozh’me’od svejta! ſtur me’svetega! O Svetu Reshnu JEſusovu Telu! Shpiſhej mene! bod’ m’i k’ iſvelizhanju! 2. Preſhlahtna |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Le v’ tem’iſtem mi ishimo Vse nashe potroshtanje. Serze JEſusovu itdr. 6. V’ temu serzu vselej ſnaide Se ves trosht |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | uwoshtvu, Dolgu bolan leſhish; Spomni se le pogoſtu Na Imę JEſusovu, T’bo poſtallu perjetnu, Kar je blu ſupernu, 4. Skushnave |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | serzam, koker s’ shtimo: O JEſus! dej gnado nam! Serze JEſusovu itdr. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mo gremagale. Zhe le b’mo prov ſnal klizati Na JEſusovu Imę. 6. Bodi tedej zheshenu Imę JEſusovu! V’ smerti, inu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | reſodet’: Vsemu grehu se odpovedat’: Ponovit’ noben’ga spet. Serze JEſusovu itdr. 11. De b’ oppran’ na naſhi veſti Skus njega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | prov spoſnati. S’ k’tir’mi smo shallil’ njega. Serze JEſusovu itdr. 10. Po jęm se prov s’ serza ſgrevat’, Spovedniku |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | b’mo mogli vse ſapuſtiti, De nas takrat naſapuſty. Serze JEſusovu itdr. 14. De takrat pod ſtreho pride Nash’ga slabega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zel’ga svejta Shaze naiskonzhnu premaga. 33. Ta shaz: serze JEſusovu, Ran’ moje serze tok’ mozhnu, Da, ke namorem k’ njemu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mu offr nash; Ke toku lube nas. 9. Oh lube JEſushek nash, De se pershl ta zhas: Ke vse od mrasa |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Saden’ njo gor’ nar ramo, Ter njo nesi ſa mano! JEſushek, k’tir’ v’ shtal’z’ leſhy, Nas ſdej k’ sebi |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tir’ te’ s’greh’mi bo kriſhal spet; 8. Spi JEſushek per voll’, ’nu oslo! Leti nej te’ grejejo! Natoſh’ se |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | sladko nozh; Tu ja! ſt’riti imash mozh. 4. Spi JEſushek lubeſnivi! Dokler imash dobr zhas, Bodo ſhe pershli ti dnevi |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Nej on v’ tuiſtu gre. 11. Zhe je tu premerſlu, JEſushek! prosem lepu, De tuiſt v’ lubeſni vnamesh, K’ prebivalshu seb |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes |
| Biblia (1584): | le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu. |
| Biblia (1584): | vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk |
| Biblia (1584): | ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje Iogre, inu je djal: Pole, Letu je moja Mati inu moji |
| Biblia (1584): | pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym |
| Biblia (1584): | X. CAP. INu on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte |
| Biblia (1584): | priſhàl v'to ſtran tiga Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 49. Inu on je ſvojo rokó ſtęgnil zhes ſvoje Jógre inu je rękàl: Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 32. Jęsus pak je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. |
| Biblia (1584): | sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli |
| Biblia (1584): | nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe |
| Biblia (1584): | je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu |
| Biblia (1584): | puſtil, inu je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti |
| Biblia (1584): | inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu |
| Biblia (1584): | Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti |
| Biblia (1584): | INu Iogri ſo k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k' |
| Biblia (1584): | ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu |
| Biblia (1584): | ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh s' eniga zhloveka sheno, ni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je pak vęzhęr ſturil, ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo |
| Biblia (1584): | tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus |
| Biblia (1584): | je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati |
| Biblia (1584): | inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo |
| Biblia (1584): | temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe |
| Biblia (1584): | Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti |
| Biblia (1584): | je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus Chriſtus. 21. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe sa mano priti, tá sataji ſam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali ſi ti tá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu , ke je kruh reslomuv. Na Velikanozhni Tork. Branje is Jogerskiga dijanja na 13. Poſt. V' Taiſteh dneh: je Pavl goriuſtov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | proſſio. Na veliki Prasnik Chriſtuſoviga v' nebu hojenja. Branje is Jogerskiga dijanja na 1. Poſt. Tu pervu govorjenje ſim jeſt ſzer |
| Revček Andrejček (1891): | nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol v uniformi |
| Revček Andrejček (1891): | valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni! še deset jih ni bilo. Vsi so bili hudobni, in |
| Zlata Vas (1848): | Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za ušesi praskal |
| Zlata Vas (1848): | mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe |
| Stric Tomaž (1853): | letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre |
| Zlatorog (1886): | dobro in lehkó, »Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha |
| Zlatorog (1886): | Krog usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst |
| Genovefa (1841): | vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj |
| Blagomir puščavnik (1853): | me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje |
| Ferdinand (1884): | svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo |
| Valenštajn (1866): | se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
| Genovefa (1841): | ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil: „O |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik |
| Biblia (1584): | od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli |
| Biblia (1584): | delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih sób. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Deborah (1883): | mu naproti. ) Jožef (jo objame). Ubogo srce! Deborah (od veselja joče). Ubogo ni, ti luč si mojej duši, Živenje drago, sladka |
| Deborah (1883): | vodo ž njo! Lovre. Stojte! Župnik. Slušajte mene! Ana (se joče). Prijatelji! Moj Bog! Stara Liza. Množica. V vodo jo vrzite |
| Deborah (1883): | sveta nebesa! Učitelj. Zdaj lehko upije, zanikarnik, zdaj se lehko joče in po tleh valja in kliče: »oče«, zdaj mu lehko |
| Zlatorog (1886): | Mati Barba ž njó mu lice gládi, Kot otroku, kadar joče v jadi. »Kaj li bodo solze ti v očéh? »Čud |
| Pripovedke za mladino (1887): | se razjoče sestrica nad zakletim bratcem, pa tudi srnica se joče in čipi tako otožno poleg nje na tleh. Slednjič pravi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo |
| Blagomir puščavnik (1853): | stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje svojo zmoto. „O da bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda |
| Stric Tomaž (1853): | veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer |
| Zlatorog (1886): | lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez |
| Genovefa (1841): | ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem |
| Roza Jelodvorska (1855): | pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | viſ i,* vęs ranen, kryvav, bled, mertv visy. Oh! ſdej jokajmo! * plakajmo! * naſt’ rimo vezh greha, * ke on ſt'ry vmret’ Boga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sgubiti, ali ſe lozhiti od ſvojih ljubih na semlji. Ne jokajmo ſe sa poſvetnim, nehajmo shalovati sa mertvimi: Jesuſ je shel |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | imejmo vſmilenje s' revnimi, poduzhimo nevedne, poſvarimo greſhnike, tolashimo shaloſtne, jokajmo s' jokajozhimi ſe, veſelimo ſe s' veſelimi, kakor naſ Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne |
| Blagomir puščavnik (1853): | To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je bil tako lep, in res zrel), in zdaj jokajo in tarnajo, kaj bo? da se Bogu smili! Ves naš |
| Blagomir puščavnik (1853): | od nju dveh mu je bila čez vse grenka. „Ne jokajta se, jima reče milo, jaz sim Boga prosil, on me |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | otroka še hujše jokata. Pa tudi mati jima reče: „Ne jokajta! Tam v boljšej deželi se zopet vidimo. “ Naposled pride čolnič |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalemſke hzhere! nikar ne jokajte nad menoj; ſebe le ino ſvoje otroke objokujte. “ Okoli devete |
| Genovefa (1841): | kdo od hudobnih ljudí? ali vaſ hozhe umoriti? Ne jokajte ſe! ” je rékel in k materi je ſkôzhil. „Nizh vam |
| Genovefa (1841): | savolj téga ſilno shaljevali; On jim je pa rékel: „Ne jokajte ſe in mirniga ſerzá bodite! Gléjte, gôri, kjér moj ôzhe |
| Genovefa (1841): | Sdi ſe mi, kakor de hi hôtel rezhi : Mati ne jokajte ſe in bodite veſéli! — Ti ſi réſ réven, pa Bóg |
| Genovefa (1841): | jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf |
| Genovefa (1841): | bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino |
| Genovefa (1841): | je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel |
| Zlata Vas (1848): | prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin |
| Robinson mlajši (1849): | pak je bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po vsem, na kar se je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na biu h' pokuri podau, bi ſe na biu milu jokou. Taku hitru pa, ko je na nega pogledou, taku nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni |
| Sacrum promptuarium (1695): | je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa- |
| Genovefa (1841): | pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale |
| Tine in Jerica (1852): | smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je |
| Tine in Jerica (1852): | jaz z Vami iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato vas bom pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala, ko te breskve tukaj vidim. O de bi le še |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno |
| Sveti večer (1866): | mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali |
| Genovefa (1841): | vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga |
| Genovefa (1841): | vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le |
| Gozdovnik (1898): | z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez |
| Gozdovnik (1898): | to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | dete, v kratkim oče ali mati umerli, de tako milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' grob. Ino glej, dva angelja jo ogovorita: „Shena! kaj jokaſh? ” Sdihne ino rezhe: „Oh, mojiga Goſpoda ſo vseli, pa ne |
| Genovefa (1841): | prevelíko in mi ubógi ljudje bí mógli obupati! — Ali ſe jokaſh; ljubo déte? Nesaméri, de te tako v ſerze bôdem. Glêj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomila z v krasno nebo vpertimi očmi. Veselja se jokata. Blagomir stoji zraven nju, roke nanje položivši ju blagoslovi. Vsi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga poslednjega blagoslova prosit. Tudi Nikolaja in Rezo obišče. Oba jokata preserčno, ko se od nju poslovi. — Tretji jesenski dan je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čolnič zopet poverne, da odpelje mater, se otroka še hujše jokata. Pa tudi mati jima reče: „Ne jokajta! Tam v boljšej |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko |
| Genovefa (1841): | môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi |
| Biblia (1584): | ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s' |
| Biblia (1584): | kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi |
| Biblia (1584): | nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti, ondi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo to; pa Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to; pa Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu njemu ne bó obenu snaminje danu, kakòr tó saminje Jónasa Preróka. Inu on jih je popuſtil, inu je ſhàl prozh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga |
| Biblia (1584): | inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje puſtil, inu je ſhàl prozh |
| Biblia (1584): | odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak |
| Biblia (1584): | inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih grehov dopolnili, je Josve s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil med dvanajſt Israelovih rodov. — Prav dobra je bila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili s' gerdimi hudobijami mero ſvojih grehov dopolnili, je Josve s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil med dvanajſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino snamnji, ki jih je Bog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | opiraje se na besedo svetega pisma, ki pravi, da je Jozve, naslednik Mojzesov, solncu zapovedal stati, dokler sovražnikov ne premaga. Modrovali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dokler sovražnikov ne premaga. Modrovali so po tem: ker je Jozve solncu stati zapovedal, gré misliti, da se solnce premika; Kopernik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu! “ Filip, ki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſebe is dobreh Bukuv podvuzhiti. To brumnu dęte. Ta mali Joseph, kateri je uſakdan vidil, de ſo njegovi ſtariſhi sjutrej, nu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Maria Mater Jesu mirantes ſutper his, quœ dicebantur de illo. Joseph, inu Jęsuſova Mati Maria ſta ſe zhudila zhes to, kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | JESUS U S M A MARIA I A I O JOSEPH E F |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Deborah (1883): | se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si |
| Deborah (1883): | I ti vprašuješ? Ana. Ker si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski |
| Deborah (1883): | Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to |
| Deborah (1883): | Ko spomnim Se tebe, vselej blagoslovem te, Vse moje misli, Jožef, so pri tebi! |
| Deborah (1883): | tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze se mu ulijo). |
| Deborah (1883): | Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna |
| Sacrum promptuarium (1695): | padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki |
| Ta male katechismus (1768): | n. Amen. V' vashe roke o Gospud JEſus! Maria! inu Joſhef perporozhim jest mojo dusho. Poſhegnej, inu varvej nas uſſegamogozhne, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu Divishtvu enu pomankanje terpèlla. Ti boſh bleſu vedi, de Joſhef moj ſhenen je bil v' obeh popolnema, inu torej se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se sprostiti. O Presvete Ozha, inu Varh zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti tedej eno srezhno smert ſturish, rezi doſtikrat: Jeſus ! MAria! JOſhef! de od njeh na smertno uro dobro pomuzh prejmesh. Zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega kriſhanega Kriſtusa. Utisni meni v' mojo veli o S. Joſhef! obzhutnoſt boſhjega ſtrahu. Uſhgi lubeſn boſhjo v' mojemu serzu, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi uſſellej enu zelu, nekol oslabenu divishtvu obſtallu. 2. Moj Joſhef je bil meni zhes uſſe ſveſt, inu akulih je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | izvolili: gospoda Matija Koréna za predsednika, „ Matevža Dolscheina v Logatcu, „ Jožefa Obreza iz Cerknice, „ Matija Millauza v Studenim za odbornike te |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Koseski zložil ob veselim prihodu presvitliga ce sarj a Franca Jožefa v Terst, ktero tudi bravcam Novic” podamo. Takole se glasi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | potém se zanesi samo v Boga; on, ki je bogabojéčiga Jožefa v svoje varstvo vzel, tudi tebe ne bo zapustil, ako |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naj Jim srečo da! Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa! 2. Sedež Njih naj bo pravica, Krona naj Jim bo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | bi letos koga druzega podpredsednika volili, soglasno izvolil gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem je volil odseke , tajnika in knjižničarja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se tudi, da je Bog pripustil bratom, prodati v Egipet Jožefa, da je potlej rešil ves rod. ” „Zares predobri ste tacemu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bolnikom samim. Spisal Adalbert Anderl, duhovnik pri župni cerkvi sv. Jožefa v Leopoldovem mestu na Dunaji. Deveti ali slovenski del. Preložen |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nam pomagajo v zadnjem boju. Pokliči na pomoč vzlasti svetega Jožefa, svetega nadangelja Mihaela, svetega angelja variha in vse svetnike, katere |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'Iubeſni pruti temu svojemu Ozhetu (toku imęnuje ona S. Joſhefa) susebnu uneta, inu imęnitna ſavle katire lubèſne se je nje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | MArio D. hoditi, nje tugente posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z. D, G. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Joſhefa Boga prositi. 3. Uſſake mesz saj enkrat roſhenkranz S. Joſhefa al (katire tega naſna) Roſhenkranz Matere Boſhje ſa mertve brate |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dakonzhanje. 1 Joſhefa sem jeſt lubila, katirega sem se jeſt po boſhji, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Papeſhova Svetuſt Innocenzius ta XI. podejlę leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA ODPUSTEK. Tu je : popolnema odpushanje uſſe pokure, inu shirafènge |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 3. Po exempelnu inu zhednoſtah S. Joſhefa ſhiveti se poflisati, ſlaſti pak v' pravi zhedni zhiſtoſli te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabom tebe ſapuſtila, al Hodi ſa mano. XLII. POSTAVA. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dakonzhanje. 1 Joſhefa sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSLEDNA POSTAVA. S. Thereſie od mogozhne pomuzhe S. Joſhefa per Bogú ſa njega andohtluve ſavetne otroke ozhitnu prizhuvanje. 1 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lih tudi Hermanna, katirega sem jeſt ſavle nadolſhnoſte njegovega serza Joſhefa imenuvalla, inu druge s'perſtanam svete lubeſne meni ſarozhila, ſakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Shaloſtna je bila sdaj s' Joshefam ino Marijo. Vſa ſ-hojena ſta, nozh pertiſka, ino vſe duri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to, ino ſi pravijo med ſeboj: „Tega ſmo ſe nad Joshefam, ſvojim bratam, sadolshili! Vidili ſmo britkoſt njegove duſhe, milo naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | razsvitli, varuj, vladaj in vodi me. Amen. Molitev k s. Jožefu. (19. Sušca) Reci o njegovim godu: Sveti Jožef, prosi za |
| Deborah (1883): | molek pritisne na ustnice. Ana odvede dete in položi roko Jožefu na ramo. Deborah se skrije za brdom. ) (Zavesa se spusti |
| Deborah (1883): | kakor da je Bog novo nebo ustvaril Ani in Jožefu k poroki? E, pogledite nu, uže tukaj kum. Tretji prizor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 23. Joshefova ſreberna kupa. Joshef dene ſvoje brate, de bi ſe od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od Joshefa ſe uzhite ſvoje ſtarſhe ljubiti. 26. Jakopova ino Joshefova ſmert. Jakop je ſto ſedem ino ſhtirdeſet lét doshivel. Kedar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jézhi . . . . . 32 22. Benjamin gré v' Egipt . . . . . 34 23. Joshefova ſreberna kupa . . . . . 36 |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poboshen. — Pa tudi od hudobnih otrók, poſtavim, od Kajna, Kama, Joshefovih bratov, Opnia, Pinesa, Abſolona, boſte v' njih brali. Njih shivljenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nam kruha ali shita, de vſaj lakote ne umerjemo. “ Deſet Joshefovih bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil |
| Zeleni listi (1896): | še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se |
| Zeleni listi (1896): | se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo, kako |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dve tudi koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi Pavliha, „kadaj ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed |
| Ta male katechismus (1768): | So Turki, Judji, inu Ajdji tudi Kristiani? Niso. ſakaj pak niso? Ke niso |
| Ta male katechismus (1768): | se Adovanje, tu je: ta nakryvave vofer imenuje, koker so Judji svoje ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. Bratje! Nekar hudeh rezhy naposhellimo, koker ſo njeh uni (Judji) poſhellelli. Nekar malikuvavzi naratejte , koker eni ſmed njeh: koker ſtojy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino pové Judam: „Jesuſ ſe mu pravi, kteri me je osdravil. “ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' treh dneh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu, kar je niemu tu sdertje, navoshlivoſt, inu grosovitnoſt teh Judou naloshiti premogla; inu kar ſe je poprei nemu terpeti pre |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Je nega Pilatus praſhou: ſi le ti en Kral tih Judou? on pa je nemu odgovoriu: ti ja govoriſh. Marc. 15. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ko bi tudi mi bly v'timu shteveinu letih ſlepih judou, kyr v' drugih ludy ozheſsu to troho lehku sagledamo, v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pregreha naisgruntana! aku bi bin Judesh od velike proshne teh Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obſodih, de je ſmerti vreiden. Tukei je ta hudoba tih Judou, inu viſhih Farju, kar je shelela, sadoſegla, kader ſo vſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Duh Amen. O Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta sveta deviza maria je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moni Saraens † SALFATOR? Sadai † Jesvs od Nazareta an Kral tah jvdov Kaspar † Melbar † Bolteshar † Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tah Jvdov poleita te † Krish ta Gospveda vtezi inv vdari ven ti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil |
| Biblia (1584): | Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus |
| Biblia (1584): | Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravnoſt rekel, pa de drugi ne ſliſhijo: „Tí ſi, tí! “ Juda vídi sdaj, de vſa hinávſhina nizh ne pomaga, de je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj, Da brez dnarja in brez truda |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Maria? inu bratje njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de bi hotel rezhi: Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegovih Jogrov, inu ena velika tropa teh ludy is zele Judęe, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtrah je uſſe njeh ſoſeſede obſhov: inu po uſſih gorah Judęe ſo ſe te beſſede resglaſſile: inu uſſi, katiri ſo ſhliſhali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe mi skus tiſte mozh mogli pred tim varvati. Tudi Judesh ni na enkret ta nar hudobneſhi gratou, temuzh s' zhaſam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tu veſelie tih hudobnih! od veſelia je ſnozhi skakou Judesh, de je nemu tu isdavaine ſvoiga Moiſtra taku dobru gratalu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ta naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturjenim greham ſe vezh drugih, koker ena ketna, vlezhe. Tudi Judesh je biu poprei nadoshen, sdei pa gory, inu bode goreu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ohernik je tiſti, katirimu ni Bog sadoſti. Nezh ni biu Judesh per tih viſhih Farjah opraviu, kader je te ſrebernike nasai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga Isvelizherja v'ſmert spraviu. Kai miſliſh hudobni isdajauz |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Laqueo ſe ſuſplendit. Je sa en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſe negovu oſerzhje, inu zheve ſo ſe s'nega iſule. Judesh je biu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krivy naſhiga Chriſtuſa. Mi, mi ſmo doſtikrat huiſhi bly, koker Judesh. Kadet je ſveti Franciſcus Borgias, katiri je s' eniga Fyrshta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Gandia en Jesuiter gratou, ſam ſebe h' tim nogam tiga Judesha v' peku obſodiu, kie bomo pa mi nafhimgreham en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od mise gor vſtau |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſrezho, koker Judesh, na pade, taku pokleknimo pred naſhiga od Judesha sa trideſet ſreberniku tim Judam predaniga Odreſhenika, proſſimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prou premiſslimo, bodemo videli, de ſmo bly doſtikrat tiga hudobniga Judesha tovarſhi? ni ſmo le ali sa en mihin dobizhek, ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſim le pregreſhiu, kyr ſim nadoshno kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei veſs samiſhlen na vkup grableine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odlozheine naſha ſmert, inu shiuleine, de nas na sapuſty, koker Judesha, temuzh de s ſvojo gnado na nas pogleda, koker na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu meſſu je ſlabu. Negou Duh je biu volen od judesha s' kuſhvainam isdan, od judu vloulen, svesan, inu s' tiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiru je poprej S. Duh pravuv ſkus Davidove uſta od Judesha, katiri je en vajvod bil teh, katiri ſo JEsuſa ujęli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vreidni krei neſhli? le ſamu enkret je biu per Judeshu v' eni taku maihini vreidnoſti JESUS, de je on nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta sa ena najavera? ni ſte le vy te dinarje Judeshu ponudli? niſte levy tiſte nemu gor naſhteli? ni ſte le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih hudobnih zilu kratku terpy, inu ſe kitru, koker per Judeshu, v'shaloſt, britkuſt , inu zageine preoberne. Od katiriga hudobniga Chriſtuſoviga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sakaj tako je piſano per Miheji preroku: Tí, Betlehem na Judovim, niſi nikakor naj manjſhi meſto Judovih kneshij, ker is tebe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kriſtuſ rojen? “ Véliki sbor je odgovor dal: „ V' Betlehemu na Judovim. Sakaj tako je piſano per Miheji preroku: Tí, Betlehem na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtus rojen biti. Ony pak ſo njemu povędali: v' Bethlehemu Judovſke deſhelle; sakaj toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ampak on je en vojſhak tę vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony Meſsiasa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtopi; sa njim pa gre velika derhal vojakov ino hlapzov Judovſke duhóvſhine s' baklami, mezhmi ino ſúlizami. Juda je pred derhálijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Rimljani, ki ſo bili tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke deshele polaſtili. Deshélniga oblaſtnika ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | božje naključje je, da ta spominek razdjanega Jeruzalema in razkropljenega judovskega ljudstva stojí tu pred cesarjevo palačo. Judovski národ je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | dobro znani diktator francoski Leon Gambetta. — Umrli bil je rodu judovskega iz Genove; oče njegov bil je mali kupec v Cahors-u |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judovo ali Judovſko, ino je bilo dòſti manjſhi. Véliko méſto Judovſkiga kraljeſtva je bil Jerusalem; ˛Samarija pa Israelſkiga. Hude vojſke ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mólite; mí pa vémo, ker vémo, de je Odreſhenik is Judovſkiga rodu. Pride zhaſ, ino sdaj je she, ko bodo pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi Judovſkimu kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel. Zhaſ je dotekel, ko je bila kraljéva paliza odvseta Judovſkimu narodu, ino ko je imel priti Odreſhenik ſvetá, po kterim |
| Sacrum promptuarium (1695): | katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel |
| Deborah (1883): | blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi vikſhimi v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl? JEsus je odgovoruv: Govoriſh li ti ſam od ſebe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Jesuſa oberne, ino ga vpraſha: „Tí ſi tedaj kralj Judovſki? “ Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudſtvo, prepoveduje zeſarju davek dajati, ino pravi, de je kralj Judovſki. “ Pilat ſe v' Jesuſa oberne, ino ga vpraſha: „Tí ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | té kraljeſtvi ſkorej vedno iméle med ſeboj. Kralji, naj bodo Judovſki ali Israelſki, zhe ſe jih nekaj dobrih odbere, ſo bili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moshje v' Jerusalem. Njih pervo vpraſhanje je bilo: „Kjé je Judovſki novorojeni kralj? Njegovo svesdo ſmo vidili na Jutrovſkim, ino mòlit |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to v' greh ſhtel. Nektere jedí namrezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred-nj poklekujejo, ino ſe mu pazhijo rekozh: „Sdrav bodi, kralj Judovſki! “ Ino va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadil in prav je ſtoril. Sna biti, de je, kakor judovſki piſmoúki miſlijo, ſvoje verſtnike obilnoſti nature, in s tem vſigamogozhnoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | puſty pelati od tiga vkup sbiralſha tih viſhih Farju, inu judouskih ſtariſhih pred to ſodbo Pontia Pilatusha desheuskiga oblatnika, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ene pomyne reslite biti, de bode od teh nog teh judouskih berizhu, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hitiſh ti kervavi vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih berizhou? ti hitiſh v'ta vert, debi ti tvoiga Goſpuda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kraljestvu. Nabuhodonozor, Babilonski kralj, je prišel s svojo vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost |
| Deborah (1883): | Gospod župnik na véliki petek zagovarja judovsko ljudstvo! (Boke vije nad glavo. ) Kmetje (prišedši). Kde je judinja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' Judovſko kraljeſtvo, premaga meſto Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelſko po iménu. Unimu pa ſo rekli kraljeſtvo Judovo ali Judovſko, ino je bilo dòſti manjſhi. Véliko méſto Judovſkiga kraljeſtva je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krishan, je blisu per mejſtu bilu. Inu je blu piſſanu Judovsku. Greshku, inu Latinsku. Tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | noſſejozh vonkej ſhov na ta hrib, katirimu je imę po judovsku Golgata, po iatinsku Calvaria, inu po ſlavensku Mertvashkeh glav méſtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil. Tretji dan je Jesuſ uzhenzam rekel: „Pojdimo ſpet na Judovſko! Lazar, naſh prijatel, je umerl; pa grem, ino ga bom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da se tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da |
| Botanika (1875): | služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2. dan t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 40. Prodajalnica je iztržila 67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 800 gl. na J. Kluna v Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta ter jo poslal A. Pasinju v Trst |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od K. Goloba v Kamniku 600 gl. v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. 74 kr. Prodajalnica je iztržila 93 gl. Dne 10. julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | riža po 25. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800 gl. na J. Kluna v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v |
| Divica Orleanska (1848): | mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v |
| Valenštajn (1866): | tabórni tisočnik mu pravi, Zató, ker dobrega se je pokazal junaka. Da čudi širni svet se njegovej slavi; A moje zasluge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vojaka cesarjevega, še bolj ga je ljubil in občudoval ko junaka Kristusovega; saj so ga pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moč in pogum — kaj pa samotni revež, ki natihoma posnema junaka? Kdo pa njega vidi, kdo ga poplačuje, da mu daje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Narodna pripoved po Rojanu pri Trstu opisuje delovanje tega sv. junaka in veli: Sv. Mohor je bil Slovenec ) domá z Ogleja |
| Ferdinand (1884): | v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega junaka, ki je grajal brez ovinkov, kar je bilo graje vrednega |
| Lohengrin (1898): | Vse nade v nič mi del? O slávi, pesem zmage! Junáka čine blage! Blažen tvoj pot! Slava prihodu! Blažen tvoj rod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je |
| Divica Orleanska (1848): | časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo |
| Valenštajn (1866): | slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti v |
| Roza Jelodvorska (1855): | veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi |
| Genovefa (1841): | domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in proti dragi |
| Divica Orleanska (1848): | živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak |
| Valenštajn (1866): | stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide |
| Deborah (1883): | nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mislite menda na častno smert v boju zoper sovražnika; ko junaku se vam s smertjo začne novo življenje, življenje slave. ” ”Draga |
| Oče naš (1885): | prijaznosti vjemale; njih roke, ki so tolikrat meče junak proti junaku vihtele, so bile v iskreni molitvi povzdignjene. Kakor angel mirú |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spreobernjenju in spokorjeni smerti svojiga svaka; in kako lepo je junaška kristjanka pravo ljubezin do bližnjiga, težko dolžnost ljubezni do sovražnika |
| Blagomir puščavnik (1853): | veselje napoveduje. Bogomila zrê skoz okno, in glej! kako veselje ! junaška truma se bliža gradu, in pred njimi jezdi tisti, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapovedujejo kot navadno dolžnost. ” „In zató pa tudi niso več junaška dela. ” „Nikakor ne! ” zaklicala je navdušeno Fabíola. „Le nikar me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mene in mojo modrijanstvo premagali; po naukih, ki naj veča, junaška dela zapovedujejo kot navadno dolžnost. ” „In zató pa tudi niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse druge pergodbe razglasile in proslavile. V teh buhvah bodo junaške pesmi od nar stariih časov do propadstva Srpskiga carstva in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vitezi in vitezinje s svojimi hčerami stoje v okrogu, čakajo junaške igre. ” „Vitez Lavoslav mi pripaše sinje jekleno orožje, in mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvoje djanje, in naj pristavim — za veličastni izgled junaške kreposti, ki te je navdušila k njemu. ” „Kaj sem nek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je zopet zmagala moje modrijanstvo. Da bi človek doprinašal take junaške čednosti kakor kaj vsakdanjega, in če ga tudi nihče ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podporo, pri oltarji videla — ali ne bomo imenovali take matere junaške? Če pa edinega svojega sina Gospodu odloči ne v služabnika |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolcev leta 1809. Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810. Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz |
| Sveti večer (1866): | duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu, ki se srčno bori sè sovražno osodo, ki brez |
| Sveti večer (1866): | je prešibek in preusmiljen. Bolj je podoben nježni materi ko junaškemu očetu. Če torej mislite, da |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti |
| Blagomir puščavnik (1853): | mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih |
| Blagomir puščavnik (1853): | Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo |
| Divica Orleanska (1848): | V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino snamnji, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kotov podpérke sa ſvojo miſel poiſkal in de ſe prav junaſhko v tej vojſki obnaſha. Kdo pa ima vunder prav ? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in precej visok hrib. To imé ima od časov Klepčoviga junaštva. Meni so ga le od deleč kazali. Od poprejšnjiga gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de so bile v starih časih ali morebiti zavoljo Klepčoviga junaštva ali pa zavoljo zmage nad Turki Osilničanam in njih sosedam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte sdaj dva junza. Balovi preroki naj ſi eniga isberejo, raskoſijo, ino denejo na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naredí ſhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasſeka junza, ino ga dene na dreva. Po tem rezbe: „Perneſite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | savpilo: „To je prav, to! “ Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne neprenéhama,: „Bal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ta Planęt je moker, inu gorak, vender mein gorak, koker Jupiter. Je shenski inu dober, bode Fortuna minor imenuvan. Shenske pod |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lęd na tertah dęlov. NB. Aku v' teh Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poverſti poſtavleni. Ta pervi, inu nar ta vikſhi je 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna |
| Valenštajn (1866): | so prijazna, Iz visočin ljubečemu migljajo; Kar slavno je, to Jupiter podari Se denes nam, i Venera vse krasno. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | postaral, postal sem tudi modreje in sprevidel, da sta gospod Jupiter pa mamica Juno ravno toliko boga, kakor jaz in vi |
| Astronomija (1869): | v takem slučaji polarni led. S svojim lesketanjem se odlikuje Jupiter, ki je, kakor kažete podobi 42. in 64., največa izmed |
| Astronomija (1869): | kod so te, ali kaj so, tega še ne vemo. Jupiter ima v svojem letu 4400 luninih, in skoro ravno toliko |
| Astronomija (1869): | pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov premer meri 20.018, os 18.661 milj. — Solnce mu |
| Astronomija (1869): | se je, da ob času shoda, ko sta zemlja in Jupiter za 42 milijonov milj vsaksebi, mrkanje mesecev zdatno pozneje nastopa |
| Astronomija (1869): | tudi njegovim lunam, ki toraj Jupitrove noči le malo razsvitlujejo. — Jupitra obdaja ozračje, ki je mnogo gosteje od zemeljskega. To smemo |
| Astronomija (1869): | ravno tako, kakor je mesec na zemljo, in spremnice na Jupitra ali Saturna. 83 Ko so bili na tak način enkrat |
| Astronomija (1869): | Mesto enega samega meseca, kakor ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu |
| Astronomija (1869): | svitloba skoz svetski prostor. Ker namreč ti meseci tekajo okrog Jupitra, stopijo časih v polno senco, ki jo dela ta premičnica |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei |
| Astronomija (1869): | zakonov potrjevale. Tako je vodila velika praznota med Martom in Jupitrom do misli, da mora biti med njima še ktera neznana |
| Astronomija (1869): | je čudno zdelo, da bi bil prostor med Martom in Jupitrom prazen, in on je rekel v svojem „Prodromus (1596, str. |
| Astronomija (1869): | krogih okoli solnca, ampak v pakrogih. Med Martom in med Jupitrom teka 108 tako imenovanih zvezdic ali malih premičnic (asteroidov). Že |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med |
| Stric Tomaž (1853): | in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je |
| Stric Tomaž (1853): | Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od |
| Stric Tomaž (1853): | res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in |
| Stric Tomaž (1853): | zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri! varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in pri prvi njegovi „besedi” je sam vipavski gosp. dekan Jurij Grabrijan ustanovljenje te sokolovske družbe kakor lep zavod za omiko |
| Luteranci (1883): | nekoliko Goriček tega moža, kajti spoznal ga je. Bil je Jurij Kriškar iz Grabna, hudoben in jezav mož, ki po hišah |
| Gostačeva hči (1891): | vsa. Kakor bi bil na svatovščini, ukal in rajal je Jurij brez konca in kraja: »Rožmarinovo jutro, Nagelnov dan. « In prav |
| Gostačeva hči (1891): | poznali Jero, in med temi je bil v nekoliko tudi Jurij. Jako nemilo ga je zadela ta novica. Omahoval je še |
| Gostačeva hči (1891): | in jezno sune z vilami, da se jim rog ulomi. »Jurij, domov pojdi pa naprezi veliki voz. — Pa, čaj, saj grem |
| Od pluga do krone (1891): | nosil v žepu in cvenkljal s srebrniki. Ko stopi gospod Jurij v hišo, prime Vehovec za podolgasti stol in ga odmakne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlade dreveſiza, torej je dobro, de ſe ſhe po ſ. Jurji veje is dreveſiz vsamejo, in ſe oterkajo, de ſe vmeſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grah, lezha, jezhmen s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi krompir; potém, kadar ſe ſlane vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih |
| Sacrum promptuarium (1695): | tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius |
| Sacrum promptuarium (1695): | vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino |
| Sacrum promptuarium (1695): | vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | letih, kar Novice imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in zravenmesci ob merzlejšimu času; bleda luna; ruménkasta večerna, rudéča zjutrenja zarja; zjutrenja mavrica da rada kapljico; solnca izhod bled, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob merzlejšimu času; bleda luna; ruménkasta večerna, rudéča zjutrenja zarja; zjutrenja mavrica da rada kapljico; solnca izhod bled, ali med černimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | solnčni záhod po lepimu nébu; lahki, kopičani oblaki na obnébju; zjutranje meglé, ki proti poldnévu zginejo; zvečerna mavrica; velika rosa iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rosa iz jasniga néba; bele meglice poleg vode na večér; zjutranje megle, ki po dolínah nizko leže ; mnogi topirji zvečér; mušice |
| Blagomir puščavnik (1853): | nje pobožnosti motiti, jo zapusti v prepolnem veselju, komej pričakovaje jutranjega dneva. Dospe v Ljudomilovo stanovališče ter naroči, da bi se |
| Gozdovnik (1898): | nariši tretjega! « »Ta ima lice južnika, mlad je kakor žarki jutranjega solnca, a lep kakor skvő v novem vigvamu vojakov. Glava |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k juterni službi božji. V njenem srcu in tudi okoli nje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Vid' — se noč in dan vid'. ” Kmalu napočil je bil juterni zór, in daljne besede Valjavceve mornarjeve pesmi: „Ko zvezde se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vročina trese,” reče mu naposled Fulvij, „pojdi z menoj, hladni jutranji zrak ti bo dobro storil. ” Zapeljani mladeneč je ubogal; pa |
| Gozdovnik (1898): | zimi, in da se ji trese roka, kakor stebelce v jutranji sapi? « »Smrt je videla,« odgovori ona. »Smrt ni sovražnica hrabremu |
| Gozdovnik (1898): | so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v nekih |
| Gozdovnik (1898): | deva še tudi, kajti on hodi na pajo le o jutranji zôri Hajd, ljudje, naredite ogenj; gotovi smo! « »Kaj res? « praša |
| Gozdovnik (1898): | razpravi légali spat. Pepotu pripade zadnja straža, in ko je jutranji hlad jel se umikati milejšemu duhu, vzbudi ona dva. Zanetijo |
| Gozdovnik (1898): | Če pa dalje čakamo, zgodi se lahko, da bomo o jutranji gori še v obsegu divjakov. « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo |
| Robinson mlajši (1849): | prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo, kako bo dalje. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | doli na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | komaj še šolo zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove |
| Deborah (1883): | strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In |
| Zlatorog (1886): | »Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada |
| Zlatorog (1886): | dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene |
| Divica Orleanska (1848): | mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok |
| Zlata Vas (1850): | dobriga bi zamogli Oni storiti; ko bi danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu |
| Ferdinand (1884): | ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. « |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | iz tacih zadrég. Henrik je storil načert, kako se ima jutrišnji dan bitva voditi, ki bo čez celo Nemško razsodila. Sinu |
| Valenštajn (1866): | tako daljni cas na srci, A ne denašnji dan in jutrišnji! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino |
| Genovefa (1841): | shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in |
| Genovefa (1841): | ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je |
| Genovefa (1841): | lé nameſt vaſ mogel bolan biti, ali pa umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji |
| Zlata Vas (1848): | Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim |
| Roza Jelodvorska (1855): | veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in |
| Genovefa (1841): | praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je |
| Divica Orleanska (1848): | izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na pomoč ni bilo, ostanejo čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | upala precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana |
| Deborah (1883): | Bog, mislil sem in z glavo odkimal. Krčmarica. I na jutro, ko je prišel k nam berič na kupico žganja, rekel |
| Oče naš (1885): | Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali |
| Tiun - Lin (1891): | se z opijem, in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih |
| Zeleni listi (1896): | roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro! «, ali »dober dan! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi ti mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter al ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | primi is tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov an obvaſtni Bveg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko sim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi. Evrota je šel naravnost v palačo, kjer so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dvé uri od Jerusalema. ˛Spet ugledajo svésdo, ktero ſo na Jutrovſkim vidili, lepo ino prijasno na nebu. Gre pred njimi, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kjé je Judovſki novorojeni kralj? Njegovo svesdo ſmo vidili na Jutrovſkim, ino mòlit ſmo ga priſhli. “ Prihod tih imenitnih mosh ino |
| Astronomija (1869): | na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več |
| Stric Tomaž (1853): | Jaz sim bila, ko je še on otrok bil, v južne kraje prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu |
| Botanika (1875): | živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje |
| Zoologija (1875): | gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena |
| Botanika (1875): | Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih |
| Botanika (1875): | listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi |
| Najdenček (1860): | Šesto poglavje. Kastor življenje reši. Tisti čas so se v južnim delu Francozkega tiho pripravljali za vojsko unstran morja. Moj gospod |
| Fizika (1869): | pol ene, kakor v Pod. 175. postavljene, igle magnetnice približa južnemu polu druge igle magnetnice, odbeží konec gibne igle. Ako se |
| Astronomija (1869): | je od točke A polutnika AQ proti severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90 stopinj. Če spravimo kako zvezdo pod |
| Fizika (1869): | igle magnetnice, odbeží konec gibne igle. Ako se pak njenemu južnemu polu približa severni pol drugega magneta, se mu pa nasproti |
| Astronomija (1869): | točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja |
| Robinson mlajši (1849): | se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri |
| Zoologija (1875): | živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | neustrašeno svoj govor povzdignili za uraden jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po priméri mnogo ugodnejše, zato si lehko mislimo |
| Astronomija (1869): | Tu ekliptika zopet reže polutnik in tako stopimo doli k južnim sozvezdjem, kjer najdemo najprej tehtnico, v kterej se odlikujete dve |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pravi: „Kakor drugi ljudje so tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte |
| Astronomija (1869): | kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob |
| Zoologija (1875): | je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nje ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in |
| Roza Jelodvorska (1855): | obsule, ker ne vé s čim bi žlahni gospodični postregla. Južina, ktera je bila že pripravljena, je bila vsakdanja ogljarska jéd |
| Roza Jelodvorska (1855): | rešitev slavniga Častimira je bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih gób je |
| Zoologija (1875): | Po zidovih in ogradah videva se pogostoma matija ali suha južina (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpuſti. Habakuk je saklizal Daniela, ino rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki ti jo Bog poſhlje! “ Daniel rezhe: „O Bog, vender |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shnjizam neſel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod |
| Blagomir puščavnik (1853): | štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti |
| Zlata Vas (1848): | drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ste mislili, de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | H kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 23 povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* |
| Revček Andrejček (1891): | ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je djal: Goſpód, aku ſi ti, puſti mene h' tebi priti po vodi. 29. On pak je djal: Pridi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' |
| Robinson mlajši (1849): | morebiti na to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo |
| Robinson mlajši (1849): | jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude |
| Blagomir puščavnik (1853): | za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ne mikalo brati, če bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vstane starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto |
| Biblia (1584): | neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj |
| Biblia (1584): | Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte |
| Biblia (1584): | je djal: GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de jeſt h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem |
| Biblia (1584): | s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal h'timu, kateri je bil njemu tu povédal: Gdu je moja |
| Biblia (1584): | tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo, |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé |
| Robinson mlajši (1849): | vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu |
| Valenštajn (1866): | naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča |
| Revček Andrejček (1891): | ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako |
| Lohengrin (1898): | je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si |
| Biblia (1584): | ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti |
| Biblia (1584): | ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter |
| Biblia (1584): | inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo radi v' shiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive posemelſke ſtvari. Veliku kazh, inu krot, po simi veliku mish, shita nebodo moláve |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku mish Rib |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh, inu kobilz. Rib. V temu Lętu jih bode zelu malu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in |
| Viljem Tell (1862): | Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli |
| Ta male katechismus (1768): | V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je |
| Zlatorog (1886): | krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj |
| Zlatorog (1886): | Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k |
| Gozdovnik (1898): | z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi |
| Biblia (1584): | kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu |
| Zlatorog (1886): | iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo , Na konja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svitlajo , V tretjem se naput spravljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se |
| Pastirski list (1852): | sprositi. Kteri se stem podeljenega perpuščenja poslužjo, imajo vsaki den, kada od mesenoga jejo, pet očanašov ino pet češena si Maria |
| Biblia (1584): | ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga |
| Biblia (1584): | ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji |
| Biblia (1584): | inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Slovenci poznali, ker še zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so |
| Ta male katechismus (1768): | S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader |
| Ta male katechismus (1768): | noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo |
| Kuharske Bukve (1799): | iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shiveli naprei. Gorje! k'dir se super stavi, Dobru pa , kadir opravi, Kar nemu Bog sapovei. Oſma Peiſem. Te pet Zirkune |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | koker enga, Nemu zhast, hvalo dati, Nar vezh lubit nega. Kadir Boshji vuk trati, No tist'ga ſaush vuzhy Tist'ga se mormo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je še pri tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala |
| Fizika (1869): | živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz |
| Robinson mlajši (1849): | se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le |
| Biblia (1584): | gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati |
| Divica Orleanska (1848): | cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' |
| Kemija (1869): | srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo noi shuopou inu an liep bin stuk vseka pa use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano vodo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be ſnallu k'sladnoſti sluſhiti, temuzh le tugente imajo tvoje kadilu biti, skus katiru se ti Bogu en perjetne duh na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemu pogledu; tedej bosh poshlushal Angelsku petje: tedej bosh dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh pokushal od potoka uſſega veſſella: tedej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęla ſkusi brumnoſt poſvezhene, bódo s'molitujo to lejpú diſhęzhe kadilu, katęru pred tvoje oblizhje gori pojde, inu ti bóſh toiſtu |
| Kemija (1869): | Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazi. Šantava noga se vsaki dan trikrat ali štirikrat s kafrovcom riba, in večkrat z merzlo vodo zmiva. Bolnega psa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | smerdljiva gnojnica se mora odpravljati z umivanjem z dišečimi rečmi, kafrovcom itd. gnjili deli, divje meso itd. pokončavati z žganim galunom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za mojo izbo dobro popravila |
| Zlata Vas (1848): | blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo. |
| Valenštajn (1866): | bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski |
| Ultra! (1867): | augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tare je 30 kg, provizije 2 %, vozarine 54 gl. Po čem se mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima pri hl vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora m prodati, da bode imel 15 % dobička? 4.8 po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe |
| Genovefa (1841): | ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven |
| Robinson mlajši (1849): | ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri |
| Robinson mlajši (1849): | nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna reč biti imela. Robinson pak |
| Sveti večer (1866): | „K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel |
| Gozdovnik (1898): | se mu pravi? « »Kučilo mu je imé. « »Ne šepa nekoliko? « »Čemu to vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is oblube, Abrahamu pak je Bog ſkus oblubo ſhenkov. K'zhemu je tedej poſtava? sa preſtopov volo je bla goripoſtavlena, inu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | bila, ali pa ſhe le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v okom ne pride, bo |
| Ferdinand (1884): | lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli |
| Oče naš (1885): | mu bil kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti hotel, bi rekel, oni so božja roka, ki narode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne |
| Divica Orleanska (1848): | sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to je ravno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko |
| Revček Andrejček (1891): | pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti! S čim se bodo pa ljudje živili, če ne bo nihče več |
| Zeleni listi (1896): | da je tako. Znano pa ti tudi bo, Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gnadi shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bo te duh h' tabei pramarnuov: noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad |
| Valenštajn (1866): | čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo, s'kom dershimo? ali s'Chriſtuſam, ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nezh skritiga biti, nar ſvetleiſhi vidi, inu nar zhiſteſhi posna, kai je enimu ſaktirimu med nami ſaki zbaſs, inu v' ſaktiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi negovu preklineine saſliſheli, kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni eſſe reum mortis |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nym reku: Quid vultis mihi dare? & ego eum vobis tradam. Kai ozhte vi meni dati? inu jes ga ozhem vam isdati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negou Joger, de nega na posna, inu de na vei, kai ta vratariza govory. Drugizh taji s'perſego rekozh: O zhlovik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vobis tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte vy meni dati, inu jes ga ozhem vam isdati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod |
| Robinson mlajši (1849): | jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi |
| Valenštajn (1866): | so poprej drugače. Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj |
| Oče naš (1885): | namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti, v' en dan naprei shivimo! Aku mi tudi kei molimo, raiſhi rezhem: meinimo, de molimo, o koka delezh ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kader mi, ali vidimo, ali shliſhimo, de kdu kei velikiga, kei zhudniga, kei ſmertniga nadoshnu terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory, ſe shi ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſse kuretne pomoriti. Kader samirkaſh, kei ſe gori dershijo, treſsi ſerp, ali koſo, toku ſe na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam zerkuam nati kei zve priti. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjemi da oni kna bojo moli kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg S. † Duh Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida |
| Biblia (1584): | nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Kuharske Bukve (1799): | al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moj Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov |
| Robinson mlajši (1849): | tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'tirſo dershy, taku opomina: Quid commoraris in concilio vanitatis? Kai ſe ti gor dershiſh per timu vkup sbiralſhu te sanizhemernoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſe je greu. Kai delaſh tukei med shoudnirji Peter? kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi, inu greſhnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni več za vpreči; pa kér njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni kaj več od lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | niso kristijani taki, kakor — se popisujejo? Jaz bi bila morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako |
| Gozdovnik (1898): | Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen |
| Zlata Vas (1848): | in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje |
| Stric Tomaž (1853): | imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tepen biti. Ta duh je biu volen od Anasa do Kaiphesha, od Kaiphesha do Pilatusha, od Pilatusha do Herodesha, od Herodesha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ta duh je biu volen od Anasa do Kaiphesha, od Kaiphesha do Pilatusha, od Pilatusha do Herodesha, od Herodesha supet do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mirú imel na zemlji; klatil se bom po svétu, kakor Kajn, kar mi mati že zdaj pravijo. Oh, vekomaj ti ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogabojezh ino poboshen. — Pa tudi od hudobnih otrók, poſtavim, od Kajna, Kama, Joshefovih bratov, Opnia, Pinesa, Abſolona, boſte v' njih brali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino od ſame nevoſhljivoſti ſo mu liza vpadale. Bog je Kajna ſhe ſvaril, ino mu prijasno rekel: „Sakaj ſi tako jesen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſerze, kakor pa na naſhe dela. Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam je 15. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek, ino |
| Stric Tomaž (1853): | ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori |
| Mlinar in njegova hči (1867): | gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo |
| Revček Andrejček (1891): | Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se |
| Revček Andrejček (1891): | O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas kmetih in pri |
| Revček Andrejček (1891): | di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda — že |
| Revček Andrejček (1891): | se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav nič mu ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino njegovih dél |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je djala: Kaj pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre |
| Ta male katechismus (1768): | Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le |
| Ta male katechismus (1768): | pak obraſki Kristusovi, inu teh boſhjeh svetnikov zhes to ſapovd? Kajshe: ſakaj v' ti ſapovdi: ti se nimash kako podobo isreſati |
| Kratkozhasne uganke (1788): | napajati. Ki mordej meni skus tu enu vesele narediti? O kajshe! le mene slajshi uſhyvati. Erdęzhe jagode. Kaj imash ti ſeno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ſheblarske tizhy. Kaj je ſen |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 12. Apoſtelnov ima narvezh ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik prov kriſha nadela? S. Andrej; ke svoj krish po |
| Ta male katechismus (1768): | sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | svojo mozh pokaſhem. En drug mene veliku naobrajta, ke navę, kajſene velike dęla jeſt delam. Mejſtu, inu use hishe morejo meni |
| Ta male katechismus (1768): | KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè ti? Jest sem prave Katholshke vire Kristian. Kedu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti zelu krayleſtu peklenskega Sathana premagati. Dokler ti navesh, od kajſene gnade tvoje vezhnu ſelizhanje viſſy, toku uſſe veliku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene rezhy, kaj inu prizha koga ti govorish, ter prevagej uſſe |
| Ta male katechismus (1768): | dveh ſapoudah stojy zela postava, inu Preroki. Matth. 22. S' kajſenega ſnamena se lubeſn pruti G. Bogu spoſna? Kader boſhje ſapovde |
| Ta male katechismus (1768): | velikeh praſnekov, koker ſavle winksht, stvarjenja tega svejta, itdr. S' kajſenega urſhoha je pak Sebnotha posebnu Materi boſhji posvetzhena? ſatu, ke |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hiſho podkopati. Satorej bodite tudi vi perpravleni, dokler navęſte, ob kajseni uri ima Syn tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh je en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tu pak imate vęditi, de, aku bi Goſpodar vęduv, ob kajseni uri ima tat pridti, tok bi on ja zhul, inu |
| Ta male katechismus (1768): | oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi |
| Ta male katechismus (1768): | inu † Synu; potem na perseh: inu svetega † Duha. Amen. Is kajſeno roko dellash ti krish? Is desno. Pokaj is desno? Ke |
| Ta male katechismus (1768): | Is kajſeno andohtjo se Mate boſhja zhasty? Is S. Roſhenkranzam, Litaniam, inu |
| Ta male katechismus (1768): | de bodo ali kmalu, ali poprej s' viz reshene. Na kajſeno viſho ti virni Kristiani? Ke mashnek, koker en najete beſſednek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de je njegov ozha, Anshe, na męjſt te ſtare leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa ſto inu trideſsęt ranſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo |
| Zlata Vas (1848): | v vas prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan |
| Zlata Vas (1848): | dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj vas je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli |
| Robinson mlajši (1849): | žalosten bil. Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne |
| Fizika (1869): | tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84, kjer je del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gozd. Sem ter tje je stala še kaka jablana ali kaka sliva, da ni bilo tega, človek bi nikakor ne mislil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi |
| Genovefa (1841): | dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog |
| Zlata Vas (1848): | Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih |
| Divica Orleanska (1848): | samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Torej je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si |
| Kemija (1869): | lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter |
| Kemija (1869): | analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája |
| Robinson mlajši (1849): | vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki gre v Rim. Poprej ste mi povedali, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo |
| Zeleni listi (1896): | takoj oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride |
| Genovefa (1841): | Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge |
| Genovefa (1841): | bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi |
| Genovefa (1841): | ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal |
| Divica Orleanska (1848): | višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1) V kacem kraji, ki je više od mesta, kjer se hoče kopati |
| Stric Tomaž (1853): | terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki |
| Botanika (1875): | ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo |
| Gozdovnik (1898): | ležal na tleh, in ki je mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem |
| Viljem Tell (1862): | — Prijatel, sužnosti sem posvečena, Morda sladkaču kacemu dadó me. Tje, kjer hinavstvo in zvijača vlada, Na carski |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je v najnovejših časih poboljšalo, to se je največ zahvaliti kacemu uljudnemu katehetu ali narodnemu učitelju; toda njihov trud ni mogel |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ravnopravnosti zapírajo. Moja gospôda! Vsak jezik, kterega je Bog dal kacemu narodu na svetu, mora biti in tudi je pripraven, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v orožje poklicati; kdor ne pride, naj ga ustrelé. Kdor kakemu vinemu (krivemu), kterega hoče gosposka v oblast dobiti, bodi si |
| Fizika (1869): | 81 Ura. Ako je mogoče kakemu telesu podeliti popolnoma enakošno gibanje, tako da v enakih oddelkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je mračiti. Razgled nazaj tje na Jakin bil bi pa kakemu slikarju za večerno študijo prav nepriličnoizvrsten predmet, tembolj, ker ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samostalen, imenuje se to domača vzgoja. Ako se otrok izroči kakemu posebnemu zavodu, kjer naj se njegova vzgoja vkupno z druzimi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mislili, de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gotovo eden ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce |
| Viljem Tell (1862): | sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell |
| Rudninoslovje (1867): | drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja |
| Rudninoslovje (1867): | drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni, de pa vender vé povedati kaj, kar je na kaki strani zapisano (kadar namreč bukve v roke vzame in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem |
| Zlata Vas (1848): | tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de |
| Tine in Jerica (1852): | je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je 48; 420 in 48 je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s |
| Zoologija (1875): | razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v |
| Zoologija (1875): | centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stojí; — drugič: živini pozimi kaj dobro tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati |
| Zlata Vas (1848): | človek v vas. Terdne in velíke postave je bil in kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno |
| Botanika (1875): | mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo |
| Oče naš (1885): | v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil še kakih 50 korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peruti na popir ali pa na platno preneſti in jih kazih 6 — 8 ur vkup puſtiti. V kozhi mora smirej ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letna murva da okoli en ali pol drugi zent perja; kazih 10 velizih murv tadaj ali pa vezh majhnih in mladih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smirej vrozha oſtane, ſe nékaj kokonov dene in ſe od kazih 7, 8, 10 ali 12 kokonov nitke vsamejo in vkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa shidne zherve. Zhe imaſh malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tréba. Dôbro je, de je taka kozha prezej viſoka, kazih 9 ali 10 zhevljev, in de ima ſtrop, zhe tudi |
| Kemija (1869): | ali na zraku, ali z umetno toplino, ali pa s kacim telesom, ki ima veliko sorodnost do vode in jo toraj |
| Zoologija (1875): | vsled opeklin zniža na eno tretjino. Živali, katerim so s kacim povlakom kožo namazali in tako zabrtvili kožne proboje (pore), umrle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje |
| Valenštajn (1866): | Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto |
| Stelja in gnoj (1875): | nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne |
| Zlata Vas (1848): | del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smé zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del |
| Fizika (1869): | ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju |
| Kemija (1869): | 100 deli živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji |
| Deborah (1883): | tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega |
| Zeleni listi (1896): | pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba |
| Botanika (1875): | kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček |
| Lohengrin (1898): | me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód |
| Lohengrin (1898): | me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga |
| Divica Orleanska (1848): | na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na |
| Divica Orleanska (1848): | na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te, in predi |
| Divica Orleanska (1848): | Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani |
| Sveti večer (1866): | prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje |
| Valenštajn (1866): | kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj |
| Valenštajn (1866): | bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj |
| Lohengrin (1898): | ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist nje stas! |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja |
| Stric Tomaž (1853): | pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga |
| Oče naš (1854): | življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od teh ni vedel kaj povedati |
| Valenštajn (1866): | bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v |
| Oče naš (1885): | bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša |
| Gozdovnik (1898): | doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria v' volo boshjo podala, ampak s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe ti k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moli kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs Kriſtvs kakv ravno velkv je tvoje S. terplenje inv tvoja S. nadovshna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga sina noi Boga svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Dvh Amen. TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti: noi kakv bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV IMASH STORITI da shes svpet odveshash. REZI kaker resnizhno je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſih. O koku delezh je od tiga odiozhena naſha skerb, koka dergazhi je naſhu iskaine! s'naſho skerbjo, inu iskainam ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi tudi kei molimo, raiſhi rezhem: meinimo, de molimo, o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu |
| Biblia (1584): | nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri |
| Biblia (1584): | Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo |
| Biblia (1584): | tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga |
| Ta male katechismus (1768): | lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se tertne bolezni |
| Fizika (1869): | navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2krat 6 m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 |
| Sacrum promptuarium (1695): | nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti |
| Ta male katechismus (1768): | koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega |
| Ta male katechismus (1768): | toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit |
| Robinson mlajši (1849): | imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o |
| Robinson mlajši (1849): | še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje |
| Robinson mlajši (1849): | slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi |
| Robinson mlajši (1849): | potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta krish koli krivizhen; ali on ga ny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam |
| Kemija (1869): | se užge , ako se ga dotakne kako razbeljeno telo ali kakav plamen, in gori s slabo svetečim plamenom (pod. 12) ali |
| Fizika (1869): | elektrike podelili, to elektriko le takrat, ako se mu približa kakav prevodnik. Telesa, ktera od vseh strani obdajajo sami neprevodniki, imenujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | očita, ker preveč kaže ponositost, da bi ljudje rekli: „gledite, kakav sam ja kerlec”! |
| Lohengrin (1898): | Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó |
| Kemija (1869): | in leta ne spromeni. Ako vročemu mleku priliješ nekoliko kapljic kakave kisline, tekoj se mleko usiri, to je vsa sirnina zakrkne |
| Kemija (1869): | HCSPNO) Tudi mesto, na kterem stvari gnjijó, dostikrat odloči, v kakave spojine tvari razpadejo. Ako se namreč blizu kje nahajajo močne |
| Zoologija (1875): | členarji obstojé iz mnozih neenacih obročkov, a vsak obroček ima kakave členovite ude, naj si vže bodo grizala, ali noge ali |
| Zoologija (1875): | košarjev gleda se največ na noge, namreč koliko jih je, kakave so in kje so vraščene, pri nobenem živalskem redu torej |
| Kemija (1869): | kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität |
| Astronomija (1869): | črte. Iz tega se vidi, kako se iz dane velikosti kakovega kota in iz enega njegovih krakov s pomočjo trigonometrijskih tabél |
| Astronomija (1869): | ležeči lok enak trem osminam celega kroga. Toraj moremo velikost kakovega kota prav natanko zaznamovati, če vemo, kteri del celega kroga |
| Botanika (1875): | je pepel iste rastlinske vrsti, če smo jo vzeli od kakovega druzega mesta ali če je kakega druzega leta zrastla, vse |
| Botanika (1875): | Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sim bil tak? — Če se spomniš, de nisi bil tak, kakoršen bi bil imel biti, prosi Boga odpušenja, stori za prihodnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | petrolejne. Petrolej pošilja se iz Amerike surov, to je, tak, kakoršen se dobiva iz zemlje. Čisti in zboljšuje se na Angležkem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že izvolil? Kaj češ raji, zdaj-le pred kristijane stopiti, tak kakoršen si, ali pa jutri pred sodbo? ” „Ne eno, ne drugo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ljubezen ne gre po volji, pa zbog tega, tak korenjak kakoršen si, ne smeš klaveren biti. Saj veš, da enkrat bode |
| Fizika (1869): | odbija, bliže od 60 čevljev, se sliši samo odmev govorice, kakoršen se n. pr. sliši po cerkvah. Da se vodi zvok |
| Kemija (1869): | jako promenljivih množinah, kakor namreč gre fabrikacija od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega ogljenčevega vodenca, ki ima |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bi tu in tam ne spominjal se vas kak bebec, kakoršen je strežaj grofinje, ali kaka stara ženica za kolovratom, bi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in drugi ljudje so mi že toliko dobrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj |
| Botanika (1875): | potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | NASTOP. Nęshka, Goſpá ſedeozha. Gospá. Sa boshjo volo , Nęshka , poglej, kakòrſhna ſim — Mladęnzh bo sdej tukej. Nęshka. Ta boshzhek ſe meni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeit ſe morem preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi ludję; poglej , kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper |
| Pozhétki gramatike (1811): | noviza ali novinka; chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque, kakorſhna kol ſuknja; certain philosophe, néki modromaren. 3. Tiſte, ktire hodio |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno taka |
| Genovefa (1841): | je sopet osdravéla, in sopet tako lépa in rudézha poſtala, kakorſhna je prej bila. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervo obréso , podobo 4. kakor je po rési ; podobo 5. kakorſhna je okoli kréſa ; podobo 6. po kréſi ; in podobo 7. |
| Ta male katechismus (1768): | list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Domača vzgoja. Prvotna oblika vse vzgoje je domača vzgoja. Razmere, kakeršne se nahajajo doma, so prvemu otrokovemu razvitku tako potrebne, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ob sebi razumeva, da so obiteljske razmere v resnici take, kakeršne imajo biti. Semkaj spada pred vsem sloga med roditelji, harmonično |
| Tiun - Lin (1891): | zeló' mladi a bili so tako prekanjenih in zvitih obrazov, kakeršne sem videl le samo na Kitajskem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod |
| Roza Jelodvorska (1855): | dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi vedno naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se |
| Fizika (1869): | daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Ferdinand (1884): | dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pa lonzhene, ne shelesne pezhi, de ſe gorkota da , kakorſhne je tréba. Tudi ne gre s hraſtovim leſam v nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljano noſijo; na drugim ſta pa mosh in shena, taka, kakorſhne okoli Şmlednika vidimo. Sarèſ, vſe podóbe, ki ſmo jih do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni bilo |
| Stelja in gnoj (1875): | prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne bil preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ovce se bojo dražje prodajale. Torej hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, natančno popisati. Oven mora biti velike postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | s Italijanom po italijansko i ako hočeš i znaš v kakoršnem koli jeziku. To terja spodobnost, to terja omikanost. Dajmo vsakemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna |
| Astronomija (1869): | morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak |
| Zoologija (1875): | po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta dva členka sta že popolnama |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja |
| Fizika (1869): | tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je meni pergodilu v' Antiochiji, v'Ikoniji, inu v'Lyſtru: kakerſhnu pregajnanje ſim terpov, inu is uſſiga tega je mene Goſpud |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugu pa dobru rata. Simska Sétov. Nej bode po Lętu, kakerſhnu ozhe, toku Pſhenize, inu Ershí malu serna, pa doſti ſlame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti |
| Fizika (1869): | klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in |
| Stelja in gnoj (1875): | in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska |
| Botanika (1875): | pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže |
| Robinson mlajši (1849): | Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram |
| Botanika (1875): | iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se |
| Oče naš (1885): | hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce |
| Gozdovnik (1898): | se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust |
| Gozdovnik (1898): | čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima |
| Zlata Vas (1848): | na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče |
| Zlata Vas (1848): | jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel. To ne more tako ostati. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhenzov. Shé po otroku, ki sazhne denar ſposnavati, vémo ſklepati, kakoſhni goſpodar bode odraſheni zhlovek. Neki otrok shé pri sgodnih nogah |
| Stric Tomaž (1853): | je svojemu prijatlu v severno Ameriko pisal, se lahko razvidi, kakšen namen da je za prihodnost storil. Piše takole: „Svetuješ mi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazijo, ga je treba od drugih ločiti in samega v kakšen kraj postaviti, da ostali konji garij ne nalezejo. Bolnega konja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz načina, kakó postane dividend iz divizorja in kvocijenta ter kakšen je odnošaj med divizorjevimi in kvocijentovimi členi v njiju produktu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bila v naslednim leti na Krajnskim velika dragina in lakota. Kakšin nauk bi si imeli vzeti iz premišljevanja tacih zgodeb? Šparati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel neſti |
| Genovefa (1841): | ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v |
| Pozhétki gramatike (1811): | VII. Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in med prejſhnim glaſnikam vméſ, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo? ktir? ktira? kakſhin? kakſhina? ktiro? kakſhino? kje? poſtavim rekozh; qui a fait cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okna odpreſh , moraſh dobro varovati, de ne pride kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh |
| Roza Jelodvorska (1855): | jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več vidil! Kakošna nezmerna žalost bi bila za mene in tvojo mater! Kri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina |
| Stelja in gnoj (1875): | razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh stelja biti? 1. Stelja sploh bi prav za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga pòſhlji, ſhe pet bratov imam, de jim bo prizhal, kakoſhna je tukaj, de vſaj oni v' ta kraj terpljenja ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſe uſede v' ſenzo pod klòſhzhevino, de bi vidil, kakoſhna bo s' meſtam. Kedar vidi, de ſe meſtu le nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodo délajo in zlo nizh dobizhka ne prineſejo. Le pomiſlite, kakoſhna nam gré zhaſt, gotovo „goſénze'' naſ ne bote imenovale vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt samore! Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim in Tershaſhkim té dva, ali pa morebiti kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon |
| Stric Tomaž (1853): | vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo? ktir? ktira? kakſhin? kakſhina? ktiro? kakſhino? kje? poſtavim rekozh; qui a fait cela? kdo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktire ſo ſame na ſebi nékaj to je, ſo al kakſhina oſeba al ſtvar, kakor poſtavim: écolier, paul, livre, chapeau. P. |
| Pozhétki gramatike (1811): | P. Kaj je glagol? O. Je beſéda, ktira rezhe, de kakſhina rézh al jej, al ve godi, al de ſe déla |
| Pozhétki gramatike (1811): | nektire isrèke, ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj povéjo per vſaki |
| Genovefa (1841): | ſtrahú ſe je tréſla. „O Bog, o Bog! ” je klizala „kakſhina grôsa me ſprehaja! Pa ſej ſi Ti tudi tukaj pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam |
| Fizika (1869): | stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej |
| Oče naš (1885): | šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe jima je perdrushil v' podobi nesnaniga popotnika, ino rezhe: „Kakoſhne pogóvore imata med ſeboj, ino sakaj ſta tako shaloſtna? ” Eden |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo |
| Oče naš (1854): | večjim in večjim čudenjem, ker je poznal gospod Pavleta dobro, kakošnega serca da je. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | starih krajcarjev tako pomanjkuje, da dostikrat kak tergovec na drobno kakošnega blaga za tega voljo prodati ne more , ker bankovca ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je „vse občinstvo” temu škandalu priploskavalo, se je varoval poročati, kakošnega mnenja je bilo to in tudi drugo občinstvo potem, ko |
| Gozdovnik (1898): | obrne proti dekletu. S spretnim skokom je stal pred deklino: »Kakošnega sovražnika je videla Mola, cvetka Komančev, da ji je obličje |
| Stric Tomaž (1853): | Prišel sim vas odkupit in v domovino pripeljat — pa jojmene! kakšnega vas najdem! “ Oh, dobi prijatel! nikar me ne obžalujte“ poprosi |
| Stric Tomaž (1853): | ali ste vi, stric Tomaž? vi, moj dobri stari prijatel! kakšnega vas dobim! “ zdihuje Juri ter se k bolniku skloni. Znani |
| Stric Tomaž (1853): | je, kaj si zadnič, odtiran od naju, občutil in preterpel, kakšnega gospoda da imaš, kako terdoserčno, nečloveško s tabo ravna! Vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Českiga dobil, ktere po 5 gold. 50 kr. prodajam. Kdo kakšniga imeti želí, naj se pri meni v gosposkih ulicah Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo |
| Genovefa (1841): | ſe mu vnovizh ſolsé vlile. „O Genoveſa! ” je rékel, „po kakſhnim zhudu vſigamogozhnoſti te je Bog v téj puſhavi ohranil? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shkode ſkos vojſko ſtorjene, to je, ko bi ogenj v kakſhnim boju vſtal, pa drushba ne poverne. 34. Ako bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli; javalne vſakiga pol léta ſe nekoliko tudi Krajnzi |
| Tine in Jerica (1852): | Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo |
| Tine in Jerica (1852): | Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko |
| Genovefa (1841): | ko shé véſh, de je vezh ljudí na ſvétu in kakſhni ſo ti ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na |
| Genovefa (1841): | bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o Bóg! kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti |
| Stelja in gnoj (1875): | mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši deželi se navadno te-le reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je. Jedel je Elija, vdova ino njen ſin, ſ' kakoſhnim hvaleshnim veſeljem, ſe vé. Od tiſtiga zhaſa ne smanka ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vidil, kaj drévju to opravilo pomaga , vidil bo s kakoſhnim veſeljem bo raſtlo, in koliko ſadú mu bo rodilo. — Vſako |
| Zlata Vas (1850): | svojo vodo skazovat, namesti de bi bili pomoči iskali pri kakšnim pametnim, učenim zdravniku. Če je gospodar zbolel ali pa gospodinja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dobe poroke štejete, desetero dreves na svojim zemIjišu, ali na kakšnim drugim od srejnskiga predstojnika v ta namen odločenim kraji, posaditi |
| Blagomir puščavnik (1853): | samotni stolp in ga vžge. S strahom sliši vitez s kakšnim ropotom les doli cepa in poka, kako da je kos |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne rezhem, kdo je. 2. Tiſte, ktire vſelej sdrushimo s' kakſhnim imenam, kakor quelque, néki, neka, neko, chaque. vſak, vſaka, vſako |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdrushimo s' kakſhnim iménam. Kader rezhem écolier, vedó vſi od zhiga govorím, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se sliši, če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske armade je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega |
| Gozdovnik (1898): | in potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo |
| Gozdovnik (1898): | brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri vaſ ljubijo; kakoſhno saſlushenje imate od tega? Kaj ne ſtore tega tudi zolnarji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sej nima po zeli rodovini nihzhe tega imena. “ Pomignejo ozhetu, kakoſhno imé mu on hozhe dati. Ozhe je bil ſhe smiraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempeljna lepó poſlopje. „Uzhenik,“ mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlopje. „Uzhenik,“ mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to |
| Fizika (1869): | le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tękel, koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de |