Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 98

▶ vnanji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnanja

unajne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes

vnanja

Zoologija (1875):	ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve
Zoologija (1875):	polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse

vunajna
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega

vnanje

unajne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni bilo v shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po

unanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke

vnanje

Zoologija (1875):	in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o
Zoologija (1875):	in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane

vunajne

Ta male katechismus (1768):	pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti

vunanje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč v prid
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja

vnanjega

Botanika (1875):	toplina, ki je za 11 do 12°C veča od topline vnanjega zraku. Nadalje zapazimo, da se toplina močno poveča tam, kjer
Zoologija (1875):	lehko delujemo na stvari v naši okolici, ali pa od vnanjega sveta dobivamo razne vtise ter jih po naših čutilih zaznavamo
Zoologija (1875):	rožene čeljusti, dve nosnici in na ven odprto uho brez vnanjega uhlja. Ptičeve rožene čeljusti navadno imenujemo kljun. Dolgi, iz 9
Zoologija (1875):	telesnem površji v bližnji dotiki z zrakom, kajti jo od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic in kožna tenčica. Skozi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega in vnanjega stanovitnega mirú. Rane, ki jih je državi vsekala poprejšnja sistema
Občno vzgojeslovje (1887):	Le-to posreduje po jedni strani občute in ž njimi delovanje vnanjega sveta na dušo, po drugi strani pa je orodje dušnemu

vnanjem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in od kod da je: sodili so ga le po vnanjem bogastvu in po priliznjenih njegovih besedah. Kdor bi ga bil
Mineralogija in geognozija (1871):	Vpliv imajo na magnetično iglo in z boraksom dajejo v vnanjem pihavnikovem plamenu temno-rdeče steklo, ki pa shladivši se postane svitleje
Botanika (1875):	red. Praproti (Filices). Tu srečamo veliko pleme, ki je po vnanjem jako približano popolnijim rastlinam. Praproti imajo tudi cevne povezke, kakor
Zoologija (1875):	organi. To se godi po dveh potih, namreč ali po vnanjem gibanji telesnih delov, po katerem lehko delujemo na stvari v

vnanji

Astronomija (1869):	začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s
Botanika (1875):	reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med palmami in med praprotmi, med tem

vnanjih

unajnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	800 Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro

unanjih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji

vnanjih

Zoologija (1875):	v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi
Zoologija (1875):	posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se

vunajneh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha
vunanjih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje

vnanjim

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu zgerbanči temno čelo. Gotovo! pod tako gladkim in prijaznim vnanjim tiči lisičja zvijačnost! Že so bili gosti pri jedi. Fabíola
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	družbe ne bode ta mesec, ampak maja meseca, kije ugodnejši vnanjim družbenikom. — (Gorenjskim konjerejcem) naznanjamo, da se bodo ta mesec dovoljenja
Zoologija (1875):	skupino spadajo vsi oni organi, po katerih telo občuje z vnanjim svetom, pravimo jim zato občevalni organi. To se godi po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim vnanjim členom; in vsak notranji člen je jednak produktu vnanjih dveh

vunajmm
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje

vnanjo

unajno

Kuharske Bukve (1799):	na lęvim ſtegni, inu notrajno na dęſnim; saſúzhi inu odręshi unajno meſô na dęſnim, inu notrajno na lęvim; raslozhi Iędiſke koſtí
Kuharske Bukve (1799):	naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na lęvim ſtegni, inu notrajno na dęſnim; saſúzhi inu
Kuharske Bukve (1799):	ali ribeshni pod eno ſklędo; eni tretji lemoni ſtergaj ſamo unajno rumeno kosho doli, potęm ſok ven istlazhi tudi v' ſklędo
Kuharske Bukve (1799):	inu tri lemone ob eno libro zukra, to je rumeno unajno kosho, ne pa bęlo notrajno, katira je grenka. Zuker inu

vnanjo
Mineralogija in geognozija (1871): ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo

vunajnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imash enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njeh viſha premishluvanje dobreh rezhy. Od lete same ima tu vunajnu svojo podobo, kader je gibanje tega dobru premislejozhega serza to

▶ vnaprejšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vnaprejšnjemu
- naprejſhnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj

▶ vne prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunaj; Pleteršnik

vne
Zoologija (1875): jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge

▶ v nebesa predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ IMP

v nebesih

unabesih

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Trojizo noi skues ta obvaſtna Boga kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli

▶ v nebo predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v nebo
- vniebo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te

▶ vnebohod samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnebohod

uniebohojenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

inu smert: jas tabe prosim skues niegovo gorei uſtajenje noi uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje svetiga Duha: skues teſte

vniebo hojenje(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tabe sarotim noi s' bodram skues mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra.

vnebohodu

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	in Svojim pokopu! Po svojim svetim vstajenji! Po svojim čudnim vnebohodu! Po prihodu tolažnika svetiga Duha! V dan sodbe! Mi grešniki
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in svojem pokopu Po svojem častitem vstajenji, Po svojem čudežnem vnebohodu, Po milosti sv. Duha Tolažnika, Na dan sodbe, Mi grešniki

▶ vnemajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vnemajoče
- unemajozhe
  Genovefa (1841): je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila

▶ vnemar prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnemar

v nemar(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi

▶ vnemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnema

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	krasno, Nas uri, bistri in modri. Naj v ognji rodoljubja vnema Slovensko vsako' serce se; Ljubezen bratovska objema, Pobrati naj narode
Valenštajn (1866):	Na eno stran stopiti moraš v vojni, Ka zdaj se vnema mej cesarjem tvojim I tvojim prijateljem.

vnemajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Janesovi poſluſhavzi v' reſnizi boljſhajo, ſe tudi shelje v' njih vnemajo, de bi Odreſhenika le kaj kmal ſposnali, ino ſami per
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetniki v nebeſih pred Bogam laſketajo in naſ k poſnemanji vnemajo. J. D. Dopis iz Šempasa. 20. dan Listopada. Zakaj bi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo

vnemalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne

▶ vnet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnet

unet
Ta male katechismus (1768): inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove

vnet

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino do vſih ljudí. Sa Jesuſovo zhaſt je bil veſ vnét. Poln praviga ſposnanja, pa ponishen kakor otrok, je bres ſhtevila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tih ino poterpeshljiv v' terpljenji, tako pohleven ino krotak, tako vnet sa vſe dobro, tako mil ino uſmiljen, tako nedolshen bres
Genovefa (1841):	je takrat, ko je po Golovi tôshhi, od perve jése vnét, neſrézhno obſojenje Genovefe v ſmert podpiſal, v ſvôjim bojnim ſhotoru
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ptujiz. Takó ſi tudi ti, mu rezhem, tak sa rasdelitvo vnet bedak? On: Nikakor; ampak rasdelitve prijatel, mi odgovori. Lej ta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zemlji nekdaj duhoven bil je svet, Za podučenje vere neprejenlivo vnet, Iz mesta v mesto hodil na vsaki shod in zbor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konec molí proti dvanajstoperstniku, palca debel in dolg, je vès vnet in pa otékel. Tretji vamp ali devetogob je raztegnjen, od

vneta
- vneta
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj
- vnete
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kužne bolezni. Tudi vse druge čeva so bolj ali manj vnete, vele, dostikrat clo gnjile. Huda kuga sega skoz in skoz

vnete

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ob dolgih zimskih večerih od zaúpanja v te preroške marnje vnete, per kolovratu ali motovilu žalostne prihodne pergodbe, ktére se skorej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni močic namreč zredkuje vnete soke, da iz njih ne pride kaka vterdina ali clo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dostikrat z zobmi škriplje, oči vedno navskriž vleče, ki so vnete in polne vode, in kterih punčica je majhina. K koncu

vnetem
- vnetim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): berž sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo

vneti

uneti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni še niso veliko terpeli zavolj nje

vneti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki bi nam

vnetih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	silovito poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri vnetih jetrih je jezik bel, blato je suho in rumeno, scavnica
Oče naš (1885):	vsak dan,“ je dejal oče, „da bode Bog prizadejanja téh vnetih duhovnov podpiral in jim srečo dodelil, pogane in nevernike spreobrniti

vneto

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se

▶ vnet pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zardel; kontekst

vneta
- unete
  Abecedika ali Plateltof (1789): enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe,
vneti
- unete
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je, katiri v'tekovni ograji berhku teko, inu imajo ves unete obras, al zhes en majhenu oppeshajo, inu se vernejo naſaj

▶ vneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vname

uname

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	ne spavaču! Pogum. Nevarno je, Če se približa kuga nam, Uname se ko ognja plam; — Nevarno, kadar vojska vstane, Vojakom seče
Gozdovnik (1898):	se zmagovito pomikale od krajine do krajine. Pogorska vojska se uname v vsi svoji sovražnosti in grozi. Španska vlada je bila

vname

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne bo. Za kar pa
Blagomir puščavnik (1853):	z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič ne vidi

vneme
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje

vnamejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kamnitih, zmerznjenih cestah se dostikrat pete tako ožulijo, da se vnamejo, oteko, boleti začnejo in, da se clo gnoj za rogom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žlezne kožice glodajo. Ako je mnogo merčesev, se kožice kmalo vnamejo in snetjave postanejo, zatorej živinče pogine. Da je tako, se
Kemija (1869):	se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo »treskava sapa« (Schwaden oder schlagende

vnel

unel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla, da

vnel

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Vidi se

vnela

Genovefa (1841):	obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile
Robinson mlajši (1849):	hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi
Robinson mlajši (1849):	ino da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj dobrega dozori

vnelo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své
Zlata Vas (1848):	kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj vas je vnelo, de ste tako nališpani? “ Tako je prašal in smejali so
Divica Orleanska (1848):	Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič

vneti
Viljem Tell (1862): Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki

▶ vnetje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnetja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	giblje. IX. Poglavje. Kašelj. Kašelj navadno izvira: a) Iz pljučnega vnetja, pri kterem se vnetje ni prav razdelilo, in po kterem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dlan na leve rebra koj za plečetom položi. Pri ozdravljanju vnetja je narprej treba vratno žilo narezati in pol libre kervi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	takem ravnanju so bo vnetje kmalo zgubilo. Ako se ozdravljanje vnetja natori pripusti, pes lahko mreno dobi. Kedar je vnetje po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ktera spodej ležeče dele varje. Pod leto hrasto ni hudega vnetja. Rudeče razbeljeno železo napravi tanjšo hrasto in pod njo hujše

vnetje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje

vnetju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar pes ne kašlja sam od sebe, ampak če
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v pervih dneh, z merzlo vodo pridno omivati, da se vnetju in oteklini v okom pride, in da ne bo še
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z merzlo vodo zmivati, dokler vnetje terpi. Ako je po vnetju prezračena očesova koža otemnela, so mora v oko dvakrat na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kvintelca do enega lota naenkrat. Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi znamnji, vendar pes
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne kašlja. Trebuh je terd in včasi napihnjen. Večdel je vnetju zapertje pridruženo, in blato, kar ga od psa gre, je

▶ vneto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vneto
Tiun - Lin (1891): posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od

▶ v not predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomanjkanje, stiska; nemško-slovenski slovar

v notu
- unote
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe

▶ vnovič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnovič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še dalej razširale, vsakiga pol leta bode jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki
Tiun - Lin (1891):	sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič.

v novič(združena oblika)

Naravoslovje alj fiziko (1849):	bližaš; tako se sčasama vsa elektrika iz svodiča zgubi, in v novič ga je treba basati z elektriko. Ako električna iskra
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Skušnja pa je bila še hujši, ko so se Hunci v novič za njim zbrali in še enkrat nad njega jahali
Rokovnjači (1881):	očetu, in v ožjem krogu obhajalo se je, — tako rekoč, — v novič svatovanje. Navzočni bili so vsi domači in pa Poljakova
Cyclamen (1883):	na ustnih. Doktor se ni mogel premagati: objel jo je v novič, in zdelo se mu je, da sta drug druzega
Cyclamen (1883):	dolino še ni bilo mesečnih žarkov. »Kaj poreče? « premišljeval je v novič. »Bežala bo, — ne, ne, pa niti pogledala me ne
Cyclamen (1883):	malo časa vender le stala nasproti, — vse to ga je v novič močno razburilo. Proč je bil ves mir, proč ono
Domačija nad vse! (1889):	se bodo mogli dovolj. « »Pa ti li ni žal, očeta v novič izgubiti? « popraša Špela radovedno. Jelica nekoliko zarudi: »Saj nas
Domačija nad vse! (1889):	IX. Drugo jutro ob sedmih se je začelo na ladiji v novič oživljati. Potniki, ko so vstajali iz postelje, čutili so
Domačija nad vse! (1889):	je začelo zaupanje med njima omahovati. Ona, bojéč se, dati v novič povod razdraženemu besedovanju, ni si več upala, kakor nekdaj

vnovizh
Genovefa (1841): kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla
v novizh(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dan danaſhni ne gledali pogoriſh; sakaj vſe to bi bili v novizh ſoſidali, ker ſo — k pohvali ſvojih ſo- prebivavzov moram

▶ vnovo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spet, znova; [sskj]

vnovo
- v novo(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor

▶ vnuk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnuk

unuk
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she

vnuk

Genovefa (1841):	obá ob ênim ſta veſélo savpila: „Ti ſi tedaj naji vnuk — o pridi, pridi v naji roké! ” „Bog te oblagodari, môje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imam jeſt, k ſe bojim umreti, drusiga ima pa moj vnuk, ki ſe boji, de bi jeſt sopet ne osdravil. Kmetijſke
Blagomir puščavnik (1853):	me Bogomila, moja hči! In tudi ti, Milko dragi moj vnuk! čaj, da te radostno poljubim. ” Ne more dalje govoriti. Solza
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pa za Oglejsko okrajno že talianski kralj Lotar, Karlna velicega vnuk, v Starem meslu (Forum Julii, Cividale) ustanovil v l. 823

vnuka
Sveti večer (1866): udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se
vnuki
- vnuci
  Valenštajn (1866): pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom
- vnuki
  Sveti večer (1866): stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila rojena, v kteri so

vnukom

unukam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in
vnukam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je

vnukom

Blagomir puščavnik (1853):	vaše delo, reče oče Blagomir, in naj še vaših vnukov vnukom obilno poverne, kar ubogi gospi storite. Svèt pobožnega očeta je
Viljem Tell (1862):	vašo je, ta ura V spomin bo njemu i njegovim vnukom.
Sveti večer (1866):	sta se Tonetu zahvalila za veselje, ktero je otrokom in vnukom pripravil. „To je malenkost”, reče Anton,

vnukov

Blagomir puščavnik (1853):	blagoslovi vaše delo, reče oče Blagomir, in naj še vaših vnukov vnukom obilno poverne, kar ubogi gospi storite. Svèt pobožnega očeta
Roza Jelodvorska (1855):	občno spoštovan in ljubljen je v sredi svojih ljubih in vnukov še dolgo veselo živel in še le v sivi starosti

▶ vod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vod

Fizika (1869):	i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga
Fizika (1869):	prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na
Fizika (1869):	Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj

voda
Fizika (1869): magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki

▶ voda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vod

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da

voda

uoda
Sacrum promptuarium (1695): je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj

voda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora V shivíno vliti. Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t.
Zlata Vas (1848):	tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in cest v nje izteka, kar poti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo
Kemija (1869):	samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je

vodah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe
Fizika (1869):	krogline ploskve. In temu je res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin
Astronomija (1869):	ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno
Zoologija (1875):	rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice
Zoologija (1875):	vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast

vodam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta
vodami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se

vode

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica
Fizika (1869):	najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej
Botanika (1875):	dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno

vodi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi

vodi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi se prilije 3krat toliko olja, in vse skup se potem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki
Rudninoslovje (1867):	od soli se očitno ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko
Rudninoslovje (1867):	je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže
Kemija (1869):	so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v
Kemija (1869):	magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici
Zoologija (1875):	nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri

vodo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi
Rudninoslovje (1867):	vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič
Fizika (1869):	prilega, da ne more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	se ji v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla.

▶ vodan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

hidrat; kontekst, Pleteršnik

vodan
Kemija (1869): žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo

▶ voden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voden

Kuharske Bukve (1799):	kader ſe ohladí, savęshi. Ako s' zhaſam poſtane zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat prekuhaj, inu ſpęt na kutine slí. 235.
Kuharske Bukve (1799):	zuker zheſ vlì. Zhes 14 dni poſtane zuker rędek inu vodęn, ga odzędi, perdeni ſhe preſjaniga zukra eno pametno ręzh, ga

vodena
Kemija (1869): se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v

vodene

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Žganje ima v sebi vodene dele, ino pa veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V
Kemija (1869):	ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej

vodeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se
Revček Andrejček (1891):	življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo

vodenih
Mineralogija in geognozija (1871): se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki

vodeno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kader se pečen kruh vun vzame. Če se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši
Kemija (1869):	učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se
Gozdovnik (1898):	misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil

vodna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere
Botanika (1875):	morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo

vodne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in
Fizika (1869):	mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi
Zoologija (1875):	kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo

vodnega
- vodnega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice
- vodniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v
vodnem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): noge tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in

vodni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev
Fizika (1869):	oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz
Fizika (1869):	na tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle
Mineralogija in geognozija (1871):	imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem
Mineralogija in geognozija (1871):	se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli
Pripovedke za mladino (1887):	ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter

vodnih

Kemija (1869):	Tega pa ne dela toliko kemična sorodnost, kolikor sprijemnost (Adhäsion) vodnih delkov do delkov nekterih trdnih snovi, vodni delki se tako
Zoologija (1875):	nekaterih vendar vtripljejo veče žile. Samolastna je črvom neka sestava vodnih cevi, razpeljanih po truplu. Nekateri, ki so brez ust, vsrkavajo

vodnimi
Zoologija (1875): kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se

vodno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do
Fizika (1869):	Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik
Kemija (1869):	napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno

▶ voden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se

▶ vodenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodenica
- vodeniza
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na

▶ vodica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodica
Viljem Tell (1862): In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj!

▶ vodica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trnek; kontekst

vodice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z

▶ vodik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodik

vodenec

Kemija (1869):	s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad
Kemija (1869):	primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem
Botanika (1875):	od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja. Pa naj

vodika

vodenca

Kemija (1869):	topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako
Kemija (1869):	moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed
Kemija (1869):	razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa
Kemija (1869):	Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem

vodikom

vodencem

Kemija (1869):	in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in
Kemija (1869):	ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni

vodiku

vodencu

Kemija (1869):	ima v okisu, naredi se antimonova kislina, SbO5. O antimonovem vodencu, SbH3, smo že govorili v §. 51. 31. Baker. Cuprum
Kemija (1869):	Gledé znamenitih lastnosti, kakor smo jih opazili pri kislecu in vodencu, se dušec z njima ne more meriti. Dušec ima sploh

▶ vodikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vodikov
- vodenčev
  Kemija (1869): razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in

vodikovega

vodenčevega

Kemija (1869):	za rabo, ker ni čist imajoč v sebi kotranove pare, vodenčevega žvepleca, amonijaka in ogljenčeve kisline. Zato gre plin najpredi po
Kemija (1869):	še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo sosebno za izvajanje vodenčevega plina (glej §. 31). V velikej toploti je tako hlapen
Kemija (1869):	to bi bilo znamenje, da ima v sebi ogljenčeve kisline, vodenčevega žvepleca in amonijaka. Svetilnost plinova se meri s svetlomerom in
Kemija (1869):	spaja s kislecem in dá spet vodo. Ako nad plamenom vodenčevega plina držimo stekleno cev (pod. 13), čuje se poseben preleteč
Mineralogija in geognozija (1871):	Zato smo tudi imena vodá, solna kislina, soda ohranili, mesto vodenčevega okisa itd., kakor bi znanstveno biti moralo, itd.

▶ vodilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodilne

Mineralogija in geognozija (1871):	spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti
Mineralogija in geognozija (1871):	po okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker

▶ vodilnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodilnost

Fizika (1869):	se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo
Fizika (1869):	njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so
Fizika (1869):	upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima

vodilnosti
Fizika (1869): telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v

▶ vodilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodilih

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po vodilih, koje ti daje praksa, v zvezi z dobro in zdravo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mora imeti dobra plemena trt, mora ž njimi ravnati po vodilih umne vinoreje, posebno pa mora paziti, da grozdje popolnoma dozori

vodilo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	po svetu — je rekel — mi je najgotovejše poroštvo sloge; moje vodilo bo: spoštovanje ptujih narodov in ljubi mir in pravica. ” Tedaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	besedah ste pa spet izrekli in zapopadli neko glavno načelo — vodilo vere. Zató vam bom le to pripovedala, kar nas je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njena vera ni segla nad meje zemeljskega življenja in edino vodilo jej je bilo: vživaj! Vendar spridena in spačena ni bila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	besede le en del kerščanske sisteme, ali pa bistveno njegovo vodilo? ” „Draga gospodičina! po prav priprosti priliki je vaš velikanski duh
Fizika (1869):	Spinnrad. Kolovrat električni, Elektrisirmaschine, 168. Kompas, 156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher, maček
Zoologija (1875):	razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega zdravja, še posebno toplo jo pa priporočamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	to večino pa večina narodov avstrijskih. Naj bode ta zavest vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	bode ta zavest vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne zabi, da je

▶ vodiški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

vodiške

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se županíi oznani, da se bo 20. t. m. popisovanje Vodiške županije začelo. Župan potem besedo povzame in pravi, da se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. Ambrožu Novícam podani izgled zborniga zapisnika. Vred. ZAPISNIK ) zbora Vodiške* županije v Vodicah 3. maja 1850. Pričujoči: Janez Zadregar, župan

▶ voditelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voditelj
Blagomir puščavnik (1853): enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške

voditelja

Potovanje krog Triglava (1860):	kosci, do kterih smo bili prišli, je bil tudi najinega voditelja sin Janez, ki je svojemu očetu od todi pomagal nekaj
Razne dela (1870):	podobi se mu postarniga moža vojaka, Prime za desno rokó voditelja trume Ahajske, Nagovorí ga na mah besede te krilate rekši
Razne dela (1870):	nošnjah različni. Ko sta si kora nasprot, utihne popotnica in voditelja začneta govoriti. ) Opomba. Po navadi obseže vsaka polovina 12 vitezev
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	se ne bo očetu neveste primerno zdelo vzeti ga kot voditelja v tovorno in s tem sprejeti ga za družnika. Vse
Marjetica (1877):	če ne še prej. " Kravja kraljica ni dobra prijateljica konjskega voditelja, bi bila zarudela, ko bi bilo sploh še kaj več
Luteranci (1883):	stopi v sobo. Akoravno so zbrani tovariši prej obirali svojega voditelja in mojstra, pretresel je vendar vse zapored njegov prihod tako
Luteranci (1883):	podružnice v Podgorji in omenja, kako je zapuščena in brez voditelja, in da mora ona, slaba ženska, opravljati službo in skrbeti
Slovenski svetec in učitelj (1886):	sta mislila, da imata v Svetopolku in Zemižiznu dva dobra voditelja in zlasti za potem dobro orodje, kadar bode moravska vojska
Zádruga (1890):	sede. Gospoda Milivoja Zagorskega smo opoludne izvolili za mentorja ali voditelja, in prav zanj bi se spodobilo, da sedi na čelu

▶ voditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodi

vod'

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veſêljam vrèd ſo dár njegóve rôke, De zhúdno k ſêbi vod' otrôke ljúbe, De ne shelí nobeniga pogúbe. ” „De vſtváril je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vam sreča naj vgodna cvetè Podunavci, Vam — kôlo naj Vila vód' točno Posavci, Od koder izhaja Danica svitla. Sosedje jadranski! za

vodi

Biblia (1584):	ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za
Blagomir puščavnik (1853):	ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne bo več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo
Fizika (1869):	tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je
Občno vzgojeslovje (1887):	teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov

vodijo

Fizika (1869):	ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n.
Občno vzgojeslovje (1887):	oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na

vodio

Biblia (1584):	bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v'

vodil

Izidor, pobožni kmet (1887):	da ga je čedalje manj! Dober namen me je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v
Gozdovnik (1898):	ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da izvedem svojo
Gozdovnik (1898):	daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo jahal

vodila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt
Valenštajn (1866):	Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo

vodili
Biblia (1584): v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde

vodilo

Valenštajn (1866):	Gordon. Nej žal mi teh. Hudobno srce je Ta dva vodilo, zvezdna ne oblast. Ta dva sta mu vsejala v mirna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in pogovor — vse jo je vsako po svoje tiralo in vodilo na eno in isto pot. — Kar smo poprej pripovedovali, tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	vstala strelba. Toraj so me peljali v čoln, ki je vodilo ga osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo

vodiš
Kitica Andersenovih pravljic (1863): po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se

voditi

Občno vzgojeslovje (1887):	se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni
Občno vzgojeslovje (1887):	v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je

▶ vodivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prevodnost; srbohrvaško-slovenski slovar

vodivost
Fizika (1869): ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči

▶ vodja samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik
Astronomija (1869):	od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo

vodje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	in vinom, da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole na Slapu. Tudi za Dolenjsko snuje
Gozdovnik (1898):	Na griču, ki je tabor gospodaril, vzdigal se je šotor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na

vodjem
- vodjam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi
vodji
- vodii
  Valenštajn (1866): nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik
- vodji
  Gozdovnik (1898): kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati
- vodju
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani

vodjo

Mlinar in njegova hči (1867):	nič boljšega storiti, nego da grem na vojsko, pod junaškim vodjo se junaški vojskovat.
Gozdovnik (1898):	in prebadat. Bojevaje se izpodbujajo ter včasih pogledajo na svojega vodjo.

▶ vodjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vodjevem
- vodjinem
  Gozdovnik (1898): bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako

▶ vodnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodnica
Divica Orleanska (1848): Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za

▶ vodnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zna pa tudi biti, da se skoro verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih

vodnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega
vodniku
Zlatorog (1886): urno koze »Nanj kámenje valé in žarni bliski »Iz rog vodníku švigajo, da plašno »Obrne mož se ter beží s planíne

▶ vodnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vodnikov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro

vodnikova

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vaje, potem vsako nedeljo ples, v nedeljo 4. svečana velika Vodnikova beseda. Pustni torek je velika „maškarada”. Novičar iz domačih in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	so v našem čitalničnem življenji, ki posebno ljudí na-se vlečejo: Vodnikova beseda, maškerada pustni večer in Silvestrova veselica. To se je

vodnikove
Kmetijske in rokodelske novice (1844): M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega nam Vodnikove Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi
vodnikovega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v

vodnikovih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nobeden nevmerje. “ — (Naj mi ſhe kdo ſtare zhaſe hvali! ) V Vodnikovih „Novizah“ leta 1798 beremo to le pergodbo, od ktire on
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil v letu 1797 odpovedan). Tó le osnanilo beremo v Vodnikovih „Novizah“: „Ker ſe ta ob ſ. Petru in „Pavlu osnaneni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vrozhine is-haja. Sméſ. (Jes ſim ſam hudnik is pekla! ) V Vodnikovih Ljubljanſkih novizah od leta 1797 Nr. 53. ſe ta ſmeſhna

vodnikovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): župan, res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte

▶ vodnjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodnjak

Roza Jelodvorska (1855):	zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in
Deborah (1883):	Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo

vodnjaka

vodnaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844): na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj

vodnjaka

Roza Jelodvorska (1855):	toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo
Mineralogija in geognozija (1871):	ponikovati voda. 2) Ta voda pritekati mora pod zemljo do vodnjaka. 3) Ne tam, kjer se začne kopati in tudi globokeje

vodnjaki

Mineralogija in geognozija (1871):	Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil
Mineralogija in geognozija (1871):	ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti

vodnjakom
Fizika (1869): na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda
vodnjakov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa

vodnjaku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reſnizhno je v' tej pomembi govoril! 16. Jesuſ per Jakopovim vodnjaku. Jesuſ ſe ſpet is Jerusalema v' Nazaret verne. Pot je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhli v' meſto shivesha kupovat. Ko je Jesuſ ſam per vodnjaku ſedel, pride is meſta ˛Samarijánka po vode. Judje ſo imeli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil nékedaj Jakop iskopal. Od pota truden ſe Jesuſ per vodnjaku uſéde. Njegovi uzhenzi ſo med tem ſhli v' meſto shivesha
Zlata Vas (1850):	Kdor pa ,je imel vmazane roke, je mogel poprej k vodnjaku iti, si obraz in roke umit. Kdor ni imel las
Roza Jelodvorska (1855):	poprejšniga opominjevanja in svarjenja ne bila tako naglo prihitela k vodnjaku, in tudi gotovo ne bila njegoviga sina rešila; de ste
Fizika (1869):	tedaj tu nabira, odpravlja se s pumpo, ki dela v vodnjaku K. Od todi pride voda dalje v dvoramno posodo od
Deborah (1883):	Ana. Napij se na vodnjaku. Si trudna? Čakaj, pojdem ti po vode. (Gre k vodnjaku
Revček Andrejček (1891):	prizor. Anže. Prejšnja. Anže (pride iz zatišja na desno proti vodnjaku. Na glavi nosi velik jerbas, v jerbasu pa mrtvo srno
Revček Andrejček (1891):	Oče, kam pa mislite? ! Jeklen. Tvoja žena je sinoči pri vodnjaku gospoda Zvitoroga poljubljala. Domen. Oče, tega vam ne verjamem. (Pogleda

▶ vodobojnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

steklina; kontekst

vodobojnost
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar
vodobojnosti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine

▶ vodočist pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

brezbarven; nem-slo slovar

vodočist

Mineralogija in geognozija (1871):	il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere, mehkužci, 88. Weissbleierz, beli svinčenec, 57. Werfener
Mineralogija in geognozija (1871):	59. Vlačen, zaehe. Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal
Mineralogija in geognozija (1871):	do 3.96; prozoren, žarke lomi dvojno, leska je steklenega, večidel vodočist, bel, plamen pihavnik ov pobarva purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti

▶ vodoljuba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vodoljubo
Botanika (1875): Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste

▶ vodomec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodomec
Zoologija (1875): Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo

▶ vodomet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodomet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov
vodometov
Fizika (1869): enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode

▶ vodopivec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdor (rad) pije vodo; [sskj]

vodopivcem
- vodopivcam
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži

▶ vodoraven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodoraven

Fizika (1869):	W. Wage, vaga, tehtnica. Wagbalken, prečka, gredelnica. Wägen, vagati. Wagrecht, vodoraven, horizontalen. Wägung, doppelte, dvakratno vaganje. Walzwerk, valjarna. Wärme, toplota. Wärme
Fizika (1869):	Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča. Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica. Hörrohr, slušalo. Hurrycans
Astronomija (1869):	327. Visokost zvezde, Höhe des Sternes, 260. Vollmond, ščip, 291. Vodoraven, wagrecht. Vodnar, Wassermann, 271. Voz, Wagen, mali, kleiner Bär, veliki

vodoravnega
Fizika (1869): kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino
vodoravni
- vodoravnej
  Fizika (1869): telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje

vodoravnih

Astronomija (1869):	stolpa. 20 Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne rabi nikoli
Astronomija (1869):	pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav.

vodoravno
Mineralogija in geognozija (1871): smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje

▶ vodoravno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodoravno

Fizika (1869):	m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona vodoravno dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti
Fizika (1869):	v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo

▶ vodorod pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

vodorodi utvar = vodni nasad; kontekst

vodorodi

Mineralogija in geognozija (1871):	zaehe. Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich
Mineralogija in geognozija (1871):	Wachsglanz, voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere

▶ vodotoč samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

struga, kanal; [sskj]

vodotočem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve
vodotoču
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu

▶ vodotočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

vodotočne

vodotozhne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenosbetih popraviti in pozhedíti. Krave, ki v tem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is

▶ vodotok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodotok
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu
vodotokov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa

▶ vodov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodove

Zoologija (1875):	vód sile, to je, zmerom se namerava s pomočjo dolge vodove rame ac, pod. 26, delovati kolikor mogoče na upor, ki
Zoologija (1875):	ki v tem zmislu delajo, imenujejo se vódi hitrosti, in vodove naprave na naših udih spadajo večidel v to vrsto, delujejo

vodovi

Zoologija (1875):	26, delovati kolikor mogoče na upor, ki tišči na mali vodovi rami bc. Kakor vemo iz fizike, se imajo pri vodovih
Zoologija (1875):	ad in bc, obratno kakor sile. Torej bode na krajši vodovi rami bc delujoča sila, ako krene daljšo ramo ac, točki

▶ vodstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodstva

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in 13. Gosp. Ignacu Ceme, fužinarju v Teržiču. Po sklepu vodstva obertniskega družtva za notrajno-gorenji Estrajh v Gradcu 17. dan Kozoperska
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri vodstvu razstave, drugiga pa bo vlaſtnik poslaniga blaga od vodstva razstave podpisaniga nazaj dobil. Naj tedaj vsaki rokodelec dva taka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE

vodstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika

vodſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obljubili, dokasik in razhumbo ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolshnoſti dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844 le

vodstvom

vodstvam
Kmetijske in rokodelske novice (1848): duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo

vodstvom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pevskih in godbinih toček in komičnih prizorov, se je pod vodstvom vrlega in v svojem poslu neutrudljivega g. kapelnika Schantelna vršil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	kaspiškem morji, podvrglo si je pa v 14. stoletji pod vodstvom Osmana severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	bojeval zoper došle Mongole. A ti so bili Bajezida pod vodstvom Timurja pobili. Toda po njegovi smrti opomogli so se Turki
Gozdovnik (1898):	gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali pod vodstvom Rozalite, ko se zunaj zasliši konjski topot. Bakljina svitloba posveti

vodstvu

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni
Ferdinand (1884):	Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako

▶ vogal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vogal
Revček Andrejček (1891): Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I — menda že! Zvitorog

▶ vogel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vogel
Tine in Jerica (1852): je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je

vogla

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pikanini krei pokado kaditi se mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is répe ali sela pregnat, vsemi devét goſenz od vſaziga vogla sélnika in jih v dimnik obéſi. — Tako ſi jih ſhéſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Per nekterih domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molézhi semljo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori

vogle

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima

voglov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali
voglu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti

▶ vogelc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

ogljik; splet

vogelca

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še sto in sto druzih rečí obstojé le iz kislica, vogelca in vodenca. Kakó močno so pa vse te rečí po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló je zloženo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih druzih pervín

▶ v ogenj predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v ogenj
- vognje
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani

▶ vogeški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vogeškim
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z

▶ voglar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voglarjih
Divica Orleanska (1848): Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse

▶ voglarjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voglarjenju
- voglarenju
  Gozdovnik (1898): proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je mislil, in ko

▶ voglarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

voglarjevi
Roza Jelodvorska (1855): deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši.

▶ voglarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

voglarske
Divica Orleanska (1848): Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se

▶ voglast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

oglate; Pleteršnik

voglaste
Kmetijske in rokodelske novice (1844): libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi

▶ vohati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vohali

Stric Tomaž (1853):	zato sim sem prišel, ker me bodo tukej nar menj vohali. K temu sim se še, kakor vidite, tako preoblekel, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili. Derhali so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili. Derhali so že nejevoljne

▶ vohernik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skopuh; Pleteršnik

vohernik
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in

voherniki

Zlata Vas (1848):	sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo

vohernikov
Zlata Vas (1848): Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po

▶ vohunstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vohunstvo
Revček Andrejček (1891): v zatišju in je vse videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj

▶ vojač samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodnik vprege; Pleteršnik

vojača

vojazha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako isuzheno, de vezhdel bres vojazha orjejo; ja zlo vole ſim vidil bres vojazha lepo sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhdel bres vojazha orjejo; ja zlo vole ſim vidil bres vojazha lepo sa brasdo iti, in na ſamo beſedo vbogati. Ali

▶ vojak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojak

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na kteri je zapisano bilo: „Vkljub
Valenštajn (1866):	Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi. ” Vojak je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin z
Oče naš (1885):	lét stara, pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves
Zeleni listi (1896):	danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je
Zeleni listi (1896):	Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me
Gozdovnik (1898):	odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in

vojaka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pokončal krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno

vojnika

Valenštajn (1866):	Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko
Valenštajn (1866):	oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je

vojake

Oče naš (1854):	rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma
Oče naš (1885):	je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel

vojaki

vojaci
Valenštajn (1866): Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj

vojaki

Genovefa (1841):	ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je sovražnik. Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pa komej so bili dvajset stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so
Roza Jelodvorska (1855):	svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico
Gozdovnik (1898):	Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je
Gozdovnik (1898):	sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala

vojniki

Gozdovnik (1898):	haziendero, prašajoč Sokoljeoko, kaj ga je dovelo v te kraje. »Vojniki Komančev so bili na lovu. Naplenili so mnogo bivoljih kož
Lohengrin (1898):	upira na Lohengrina ) Miroslav. Ki tam je v sjajni veličini, (Vojniki se prestrašeni umikajo pred njim in slednjič pazljivo poslušajo. ) Jaz

vojakih

Zlato pa sir (1860):	in trideset let star, ni bil nikoli bolan, nikoli pri vojakih, in nikoli dalj od Bohinja kakor v Radolici zavoljo „becirka
Človek toliko velja, kar plača (1861):	kupčije bil vajen, in ni bilo druzih barantačev pri naših vojakih, sem srečo imel veliko. Tukaj imate več kakor dvanajst sto
Žalost in veselje (1870):	prav nič se mi ne dremlje, vajen sem, ker pri vojakih včasih še po več nočí nisem spal. " "O vem, vem
Šaljivi Slovenec (1884):	stara kmetica prosit za svojega sina, ki je bil pri vojakih, rekoč: »Dober dan, gospod cesar! Želim, da ste gospod cesar
Od pluga do krone (1891):	zapisal v šolo. Toliko sem takoj spoznal, da je pri vojakih vsakomur odprta pot do generala, če le kàj zná in
Od pluga do krone (1891):	njih. Rekel je: «Jaka, tebi se je hudó godilo pri vojakih, jeli, ker nisi hotel ostati ondu? » «Kdo pravi to? » vzpne
Od pluga do krone (1891):	pri dijakih nekaj takega, kar je bil tiste čase pri vojakih korporal, le da ni nosil palice. Vse se ga je
Spletke (1894):	nič hudega. Veste, ta-le Betežnik je bil na Ogerskem pri vojakih. Tam se je seznanil z nekim malopridnim Ogrom, ki ga
Dve svatbi (1895):	Skupaj sta dan za dnem, kakor v mladosti, tako pri vojakih in prav tako sedaj doma. Če ni imel Valentin dela

vojakom

vojakam

Genovefa (1841):	verh téga — kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno
Genovefa (1841):	sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so

vojakom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo
vojšakam
Divica Orleanska (1848): le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni

vojakov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali
Roza Jelodvorska (1855):	s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo
Gozdovnik (1898):	mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó
Gozdovnik (1898):	da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v

vojnikov
Gozdovnik (1898): podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom

vojaku
Valenštajn (1866): glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma

▶ vojar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oficir; kontekst

vojar

Pozhétki gramatike (1811):	in drag. Cet officier attaqua et prit la ville. Ta vojár je meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al
Pozhétki gramatike (1811):	Cet officier attaqua, etse rendit maître de la ville. Ta vojar je popadel, ino oblaſt zhes méſto dobil. To tudi ne

▶ vojaščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojaščine

vojašine

Tine in Jerica (1852):	kakiga nedolžniga, ki bi pred Bogam in ljudmi imel od vojašine prost biti, za maševanje upila. Dober vladar sam narbolj težo
Oče naš (1854):	rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če bi ga ne bil nek mogočen

vojaščino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te

▶ vojaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojaška
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ

vojaške

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in

vojaškega

Oče naš (1854):	véro zaupal, je sklenil, tje svoje déte nesti in ondi vojaškega patra prositi, mu ga kerstiti.
Valenštajn (1866):	Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni venec. Zgubljen nej, ako kdaj se promeni V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	svoje starosti. Naj pošteni mož v miru počiva! — (O smrti vojaškega duhovna gosp. J. Zamejca), kterega so pred 2 letoma v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	novembra 1874. * Penzijonistov v Gradcu je, kakor je razvidno iz vojaškega kalendra za leto 1875, ravno 300, in sicer 5 feldcajgmajstrov
Gozdovnik (1898):	je precej smelo po strani stal, dajal mu je več vojaškega nego redovniškega. Zadela sta bila skupaj ne daleč od pristave

vojniškiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i.

vojaškem
Sveti večer (1866): pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o

vojaški

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za vojaški stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so
Zeleni listi (1896):	oče«. »Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«.

vojaških

Roza Jelodvorska (1855):	za to prijazno stanovanje, kjer ne slišite posvetniga hrupa, in vojaških tromb; ampak milo petje ljubih ptičic, ktero vaše pobožne serca
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	samo nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pervih časih rimskega vladarstva so se vadili na njej mladenči vojaških reči, in možaki so se tam posvetovali o važnih deržavskih

vojniških
Kmetijske in rokodelske novice (1845): viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni

vojaško

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah

▶ vojaško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojaško
- vojaški
  Revček Andrejček (1891): hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita!

▶ vojašnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vojašnico
Spisi Krištofa Šmida (1883): vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla

▶ vojaštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojaštvu

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je mogel
Valenštajn (1866):	v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej

▶ vojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojna

Valenštajn (1866):	vrednejši od drugih ste, Da vam zaupno govorim besedo — Slušajte! vojna plamenica petnajst Že lét vahlá, a še prestanka nej. Ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. — Da se povzdigne vojna moč, napeti bode treba duševne in materijalne sile ter deželno

vojſhna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in

vojne

Valenštajn (1866):	struge, ruši skale, I gladke ceste dela obrtnii. Iz naše vojne zgodovine bodo Potem povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz
Gozdovnik (1898):	de Arečiza poostri sluh. »Tako nekam je pravil poveljnik angleške vojne ladje, ki je leta 1811 v Gvajmas priplula. Ta otrok
Gozdovnik (1898):	tega vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó

vojſhne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli

vojni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél
Valenštajn (1866):	rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo
Valenštajn (1866):	generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena

vojnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški

vojno

Valenštajn (1866):	drži I sled globoko vtisnenih navad, Al nenavadno i posebno vojno Oblast imél je v rokah mož le-tá. Enačila ga je
Gozdovnik (1898):	kjer me je pod streho vzel Markos Areljanos. « »Z angleško vojno ladijo, pravite? « poizveduje Kanadčan s pomnoženo pazljivostjo. »Dajte, obrnite se
Gozdovnik (1898):	»Tudi ne. Triletni otrok sem prišel z angleško vojno ladijo v Gvajmas, kjer me je pod streho vzel Markos

▶ vojna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojna

Valenštajn (1866):	Slava Vojaška še največa cena nej; Namen poslednji v vojni vojna nej; Oblasti nagla i velika dela, Trenótija velika divna čuda
Valenštajn (1866):	I dobri prijatelji se gostili. Vso Nemčijo je trla huda vojna, Mir bil je v Valenštajnovem ostrogi.
Valenštajn (1866):	Oktavij. Sin moj, iz tebe vojna govori. Odgojil te je petnajstletni boj, Mirú nikoli nejsi videl
Zeleni listi (1896):	Vnela se je dolgotrajna huda vojna. Tudi Metod je moral v boj. Bil je zeló pogumen

vojne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	serbsko zgodovino posebno imenitno, izdano od Petra Radovanoviča pod naslovom: „Vojne Serba s Turcima od ustanka Karagjorgja do njegovog padenia. ” * Društvo
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Res! Tako mi napolnil je ušesa, Da sem pozabil vojne vse. (Kvestenbergu). Le dalje! Kvestenberg. Na Odri morda spet so
Zeleni listi (1896):	boj. Bil je zeló pogumen in previden. Ko je bilo vojne konec, je bil povišan v službi; napredoval je takó, da

vojni
Valenštajn (1866): OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka

vojno

Valenštajn (1866):	Svobodo imaš. Stopi mi nasproti. V boj pelji je. Umeješ vojno, nekaj Pri meni si naučil se, nej treba Mi sramovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	postaviti na tako stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva, občil

▶ vojnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vijak; kontekst

vojnik
Revček Andrejček (1891): kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide

▶ vojniški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vojaški; kontekst

vojniške

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar

vojniškemu
- vojniškimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke

vojniško

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je

▶ vojništvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojska; kontekst

vojništva
Kmetijske in rokodelske novice (1848): rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka
vojništvom
- vojništvam
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí

▶ vojska samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojsk

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi

vojska

Ta male katechismus (1768):	kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper vsako
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper vsako vas — zoper
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na Laškim še morebiti dolgo ne bo pri koncu, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli
Valenštajn (1866):	bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte

vojſka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na
Genovefa (1841):	boja v taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká in terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh

vojskah
- vojskah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je
- vojſkah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih
vojskami
- vojſkami
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in

vojske

Divica Orleanska (1848):	ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride, govori
Zlata Vas (1848):	1. Kako Ožbalt iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo po poldne
Oče naš (1854):	molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z njim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da
Valenštajn (1866):	nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini

vojſke

Genovefa (1841):	rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso

vojski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	le en kmet oglasí, kteriga bi bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je na
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo.
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo dal— se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi
Valenštajn (1866):	čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako natanki.

vojſki

Genovefa (1841):	ispraſhuje, kaj ſe je ta zhaſ, ko je bil na vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi

vojsko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj
Zlata Vas (1848):	je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih,
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti.
Oče naš (1854):	prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj

vojſko

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali,

▶ vojskica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

vojskica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	preskočiti. To bi bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava. 2.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava. 2. Ako si v

▶ vojskin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vojskin

vojskini

Oče naš (1854):	Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110

▶ vojskin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vojskinih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče

▶ vojskovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojskovanje

vojskovanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce

vojskuvanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sabo k'zhednoſti goripomagajo. Myr is naſdushnemi je tu narvezhe vojskuvanje, ke se med sabo v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſs mojiga odlozhenja je pred rokami. Jeſt ſim enu dobru vojskuvanje vojskuvov, tek ſim dokonzov, viro ſim ohranuv. Sedej meni naprej

vojskovanju
- vojskuvanju
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje

▶ vojskovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojskoval

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	je na morji zoper kak napad sovražnih ali roparskih bark vojskoval, cesarskim barkam pomagal i. t. d. Mornarji takih bark prejmejo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	rekoč: „Ne bojte se! Gospod Bog se bo za vas vojskoval! “ Zdaj vzdigne svojo roko, ino v Gospodovim imenu iztegnev palico

vojſkoval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo

vojskovali
- vojſkovali
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite

vojskovati

Stric Tomaž (1853):	duhovna in nič cerkev; toliko bolj se je tedaj sam vojskovati mogel. — Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči
Stric Tomaž (1853):	moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča

vojskuvati
Branja, inu evangeliumi (1777): ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike

vojſkovati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres saſlónbe, bres brambe, inu ſim premagan pręjdèn ſe sazhnem vojſkovati. Moli tèdaj mój ſyn moli! ne is navade, ali s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakú ſe imajo bojvati, inu moje perſte kaku ſe imajo vojſkovati.

vojskuje
Divica Orleanska (1848): orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo
vojskujem
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): bo varoval, sej se le za kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in
vojskujete
Divica Orleanska (1848): greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil

▶ vojskovodja samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojskovodja
- vojskovod
  Valenštajn (1866): OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov
- vojskovodja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše
- vojſkovod
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj

▶ vojščak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojščak

vojšak

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v stran
Divica Orleanska (1848):	bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla
Divica Orleanska (1848):	perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni
Divica Orleanska (1848):	Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko
Divica Orleanska (1848):	Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana

vojščak

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	šlo v glavo, da bi tak, na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je
Mlinar in njegova hči (1867):	ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič

vojſhak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse

vojščaka

vojšaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845): starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in

vojščaka

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v vsem se je kazal značajnega, časti vrednega možaka, pogumnega vojščaka in vendar brez prevzetnosti. Ves drugačen je bil današnji novi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pride iz koče in se zeló prestraši, videti pred saboj vojščaka. Že je mislil, da so prišli pónj in po brata

vojščaki

vojšaki

Divica Orleanska (1848):	divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki
Divica Orleanska (1848):	nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon
Divica Orleanska (1848):	pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop
Divica Orleanska (1848):	je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le
Divica Orleanska (1848):	Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. )
Divica Orleanska (1848):	ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se

vojščaki

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in kaj bi ne bili! Čez dolgo se

vojſhaki
Sveta grofinja Genofefa (1857): In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt

vojščakov

vojšakov

Divica Orleanska (1848):	prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v
Divica Orleanska (1848):	serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco
Roza Jelodvorska (1855):	dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z

vojščakov

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ubitih in ujetih: 12 vojvodov, 758 oficirov in 20.679 drugih vojščakov; ali izguba sovražnikova je bila še vekša. Vojvoda Touler in
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	niso vidili najstarši vojščaki nikdar poprej. Kupoma krijejo trupla pobitih vojščakov kervave tla, najimenitnejši vojščaki in pobočniki okoli Velikega Vojvoda so
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Zdelo se je, da grozna noč, grom in burja razkačenost vojščakov še povečuje. Strašno se leskeče o bliskanju orožje. Po junaštvu
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	unima mostoma. Oba so izpodnesli in pometáli možki Metulčani. Kolikor vojščakov je stalo na njih, toliko jih je pocepalo v jarek
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ne mogli braniti mesta z edinjeno močjo, odpravi Avgust kerdelo vojščakov svojih na drugo stran mesta rogovilit; drugim pa reče iti
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	si oboje misliš. Metulčani so se dali veliki množici zurjenih vojščakov rimskih rajši sosekati, kot da bi se bili udali in
Postillion d'amour (1887):	trdnjave, po kitajskih mislih nezmagljive, čez tisoče in tisoče ubitih vojščakov notri v Peking. Vendar Kitajci niso vselej plahe ovce; iz
Vanda (1888):	je glasba trobila resne žalostinke, potem so se vrstili krdelo vojščakov, duhovnik, krsta s částniškimi znamenji, za njó Žiga, ob čégar
Vanda (1888):	malem Šmárijinu popóludne, ko je pred ljubljanskim kolodvorom stal batalijon vojščakov, praznično opravljenih. Zbralo pa se je tudi dosti drugih ljudij

vojſhakov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih

vojščaku
- vojšaku
  Divica Orleanska (1848): obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo

▶ vojščakinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vojščakinja
- vojšakinja
  Divica Orleanska (1848): Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop

▶ vojščaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vojščaški
- vojſhaſhki
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi

▶ vojvoda samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojvoda

vajvod

Branja, inu evangeliumi (1777):	Duh pravuv ſkus Davidove uſta od Judesha, katiri je en vajvod bil teh, katiri ſo JEsuſa ujęli: katiri je bil k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	temi vikſhimi v'Juda: sakaj is tebe ima pridti ta Vajvod, katiri bo goſpoduvov zhes moj folk Israel. Tedej je Herodesh

vajvoda

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah

vojvod
Valenštajn (1866): OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant

vojvoda

Genovefa (1841):	ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na
Divica Orleanska (1848):	dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono
Divica Orleanska (1848):	pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo
Divica Orleanska (1848):	toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo
Divica Orleanska (1848):	Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel
Valenštajn (1866):	prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se
Valenštajn (1866):	plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati
Gozdovnik (1898):	krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je

vojvode

vajvode
Branja, inu evangeliumi (1777): ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te

vojvode

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj
Valenštajn (1866):	se Ne more misliti vojaški red? Vi ste sodniki, moji vojvode! Česá je vreden častnik, ki prelomil Prisego je, ker slušal
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Vojvode, ali je mogoče to? Ilo. Mogoče nej. Butlar. Ne more
Valenštajn (1866):	Tak trdno, kakor čarovna veriga. Grofinja. (ka je mej tem vojvode skrbno pazila, vidi, da se je zamislil). Brat hoče biti

vojvodi

vajvodi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe s májhnim trôpam bráni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lilia Vezhno zvetè. She ſmo natózhili Ga bomo pózhili Zeſarſki Vajvodi Na vaſho zhaſt. Şami naſ vódite Pred nami hódite Sa

vojvodi

Valenštajn (1866):	straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem
Valenštajn (1866):	Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne

vojvodo
Valenštajn (1866): Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako
vojvodu
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod

▶ vojvodič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vojvodov sin; kontekst

vojvodič
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih
vojvodiča
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu
vojvodičem
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju
vojvodiču
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal

▶ vojvodičin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vojvodičina

Valenštajn (1866):

Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici

▶ vojvodičina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vojvodova hči; kontekst

vojvodičina

Valenštajn (1866):

cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke

▶ vojvodin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojvodin

Valenštajn (1866):	mož, ki bil prijazen mi je precej. Maks. To je vojvodin zvezdar, Ivan Seni. Tekla. O mnogih me rečeh je vprašal
Valenštajn (1866):	Stražnji glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v nas, Plaši jih vojvodin skrivni obràz; Prišel je do prevelike slave, Sklatili bi radi
Valenštajn (1866):	polk i štirije tisti še z nami, Kim vlada Trčka, vojvodin šurják, Truma najbistrejša nad vsemi vrstámi, Vse njemu je verno

▶ vojvodina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojvodini

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva

▶ vojvodinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojvodinja

vojvodica

Valenštajn (1866):	Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof
Valenštajn (1866):	pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra
Valenštajn (1866):	kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka
Valenštajn (1866):	Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico
Valenštajn (1866):	Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem
Valenštajn (1866):	tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla

vojvodinja

Gospa s pristave (1894):	njimi, pa največ med tistimi, na katere se je nekdaj vojvodinja najmanj ozirala. Tako se je prepričala, da je mnogokrat sodila
Gospa s pristave (1894):	in ga vojvoda dobi o pravem času. « »Kakor ukazujete, presvetla vojvodinja, tako se je zgodilo. Naročil sem deželnemu glavarju kranjskemu, naj
Gospa s pristave (1894):	Virida bo morala pustiti vse svoje načrte in naklepe. Uboga vojvodinja! « Kancelar je vzel pismo, šel počasi skoz pisarne in skrivnostno
Gospa s pristave (1894):	molila. Napravili so pa v Gradcu vsaj slovesno mrtvaško opravilo. Vojvodinja, knežiči, dvorjani in služabniki so molili za dušni pokoj vojvodov
Gospa s pristave (1894):	bi mu sporočila v pismu, kakor me je prosil. « »Presvetla vojvodinja, po mojem računu pride vaše pismo skoro za teden dnij
Gospa s pristave (1894):	Vsi vladni posli so šli seveda skozi njegove roke, in vojvodinja je ostala osamljena. Ogibala se je komisarja, kolikor je mogla
Gospa s pristave (1894):	bila, da ne bi bil šel rad v noben boj. Vojvodinja je poslušala tiho take besede; njene misli so se mudile
Gospa s pristave (1894):	Virido več ne velja ono pravo, ker ni več vladajoča vojvodinja ali soproga vladajočega vojvoda. Zato smé privoliti on sam in
Gospa s pristave (1894):	tirjala mnogo stroškov, in stanovi jih bodo plačevali neradi,« omeni vojvodinja. »Ker ima vojvoda veliko vojsko, upam, da zaslišimo kmalu o

vojvodnja

Genovefa (1841):	ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	znam razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih pregreh kriva.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	so njo v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj

vojvodinje
- vojvodnje
  Genovefa (1841): koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v

vojvodinji

vojvodici

Valenštajn (1866):	še staro službo, Mi imamo gospodove opravke. (Maks Pikolomini dá vojvodici roko, grofinja odpelje vojvodičino. ) Trčka (zakliče Maksu). Ne pozabite, da
Valenštajn (1866):	hoče iti? Tekla. Ne Prebijem v pričo njega zdaj. Grofînja (vojvodici). Ne čuti Še dobro. Vojvodica (skrbno). Kaj je ljubemu otroku
Valenštajn (1866):	Valenštajn (vojvodici). Preljubko dete! Kako nežno, umno Izgovorila je besedo! Gledi, Jezil

vojvodnji
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več mislila ni; zato

vojvodinjo

vojvodico
Valenštajn (1866): Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop
vojvodino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota

vojvodnjo

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Bog, usmili se me! “ in de je kar rekel, de vojvodnjo prosi, de bi mu skoraj mašnika poslala, ker je ves
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je vse prazno najdel, „pojdi“ reče nekimu služabniku, „in poiši vojvodnjo. “ Ta gre in jo najde v cerkvici, ravno ko jo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	radovali, de bodo dobro Hirlando zopet viditi, in jo svojo vojvodnjo pozdraviti mogli. Vsa družina je imela z vojvodam vred dosti

▶ vojvodov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojvodovih
Genovefa (1841): je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je

▶ vojvodski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojvodske
- vojvodſke
  Genovefa (1841): vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga

vojvodskem

vojvodſkim

Genovefa (1841):	ko je bilo na Vojnomirovim vſe polno veſêlja, je v vojvodſkim gradu ſhe zherna shaloſt kraljevala. Stari Volk ſe je ponudil
Genovefa (1841):	in Genovefa s ſvôjim mosham ſhla, ga ni bilo v vojvodſkim gradu in v zéli okólîſhini ne êniga ſuſiga ozhéſa; tudi
Genovefa (1841):	in vojvodnja zhernih oblek od tiſtihmal ni bila ſlékla. V vojvodſkim gradu je bilo tako tiho, kakor de bi bili vſi

vojvodskimi
- vojvodſkimi
  Genovefa (1841): Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim

▶ vojvodstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojvodstvo
- vojvodſtvo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen

▶ vol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vol

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oče govejih plemen na svetu. Al to ni res. Ogerski vol je že sin druzih staršev in gotovo je, da v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je

vola

Genovefa (1841):	djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo, in tudi krave
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	diha; druga sopet je na pol konja in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter
Viljem Tell (1862):	sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo.

vole
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil

voli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa tisti večer sneg
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu

volove
Robinson mlajši (1849): kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le

volov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro , ko bi kdo *) nauk dal, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti na prodaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	omožila z mladim vlastelinom) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov* in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik

volu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	popisoval. Zdaj sim na ravno tistem mestu, kakor pri pervem volu kožo razparal, in kamna iskal, vendar ga nikjer ni bilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in 3 palce globoka. Ozdravljal sim jo, kakor pri pervem volu. Zdaj smo vola razvezali, da je vstal, in čez pol
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je njegova žila močnejše in hitrejše bila, kakor pri zdravem volu. Torej se je mehurjovo vnetje že pričelo, in bati se

▶ vol samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pivo; Pleteršnik

vol
- vol
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle
- vov
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu
vola
Kmetijske in rokodelske novice (1846): že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še bolje pa vóla (píra), ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo
volih
- voleh
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po

▶ volčič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisad; [sskj]

volčič

vovčič

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vidilo se bo, de je krava bolna. Kmetje ti bolezni vovčič ali sájovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sim vam sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila, prisad (vovčič ali sájovic) na vimenu pregnati. Če je pa prisad en
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sim Jim za ta podúk, kér nam med vsimi bolezni vovčič nar večkrat nagaja. Zdrav. Ravno takó morate takrat ravnati, kadar

vovzhizh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hotel mojim bravzam enkrat rasodeti, ter jim pokasati, de ſta vovzhizh in ſájovez le prasne beſede, od kterih naſhi mojſtri Şkaſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povedati“ — mi je pervi, drugi in deſeti odgovoril: „vovzhizh je — vovzhizh! “ vezh niſim mogel svediti. V sazhetku, ko ſim nektere bolesni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſaki umni zhlovek previdi, de imenovani ſamoúki ſkorej vſako bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj de je. Şin ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bokal vina plazhal, de bi mi rasloshili, kaj de je vovzhizh ali ſájovez, tóde veſ moj trud je bil do ſedaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktérim mojſtri Şkase ſvojo vrazhiteljſko neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo rasſoditi, od ktere korenine te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhkrat od tega pogovarjala, je bil moje miſli, de je vovzhizh, bersh ko ne, smanjſhajavna bedéſa od vovka (volka, Wolf), kér
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne morem povedati“ — mi je pervi, drugi in deſeti odgovoril: „vovzhizh je — vovzhizh! “ vezh niſim mogel svediti. V sazhetku, ko ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim ſe priprizhal, de tudi vezh drusih

volčiča

vovzhizha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſájovez? bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha (ſájovza) ne posnajo, ki ga vſak kravar posna? “ Ne posnam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhpogajo, is kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vovzhizh ali ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza v „Novizah“ nektére beſedize govoriti, kér ſi she

▶ volčin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volčin

Botanika (1875):	rudeč kakor breskvino cvetje, se pokaže če meseca marca (sušca); volčin je strupen, in njegovo lubje je tako ostro, da je
Botanika (1875):	34. red. Volčini (Daphneae). To pleme nareja le edini rod volčin (Daphne). Lepi cvet, rudeč kakor breskvino cvetje, se pokaže če

▶ volčji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volčja

Botanika (1875):	so svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami
Zoologija (1875):	da se ne bi čulo o kakih nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko prida. Šakalj (C. aureus), pod. 69

volčjega
- volčjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja

▶ volfram samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

volfram

Kemija (1869):	lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev težki, schweres Kohlenwasserstoffgas, 392. Volfram, Wolfram, 345. Volk zeleni, Grúnspan, 434. Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage
Kemija (1869):	Rutenijum, Selén, Talijum, Tantal, Telur, Terbijum, Titan, Torijum, Uran, Vanadijum, Volfram.

▶ volilec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

volilcev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	datum decembra meseca nosi, in to po volji tudi tistih volilcev, kateri so jo popred najbolj zadrževali, gosp. dr. Razlagu poslana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo pot do volilcev že v začetku meseca maja 1873 nastopil. Bil je le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je le načrt, in načelu je imel napis: „Kdor gg. volilcev želí kaj pristaviti, naj blagovoljno svojo misel zapiše, ter svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	O tem pa so došla pisma v Ljubljano od nekaterih volilcev, v katerih se izmed nasvetovanih 3 narodnjakov s posebno toplo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	volitve v državni zbor 16. oktobra, ko je bilo večidel volilcev v Kranji, so nevoljni z glavami majali, rekoč: „de te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	duhovnih, katere v svoji presvitli omiki le „farje” psuje, iz volilcev izsiljena, in da je zlagana, to je, falsifikat! Kaj tacega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	roke dobili. Pa tudi zdaj je bila še volja več volilcev , s pošiljanjem ne se prenagliti, zato da se moža pokaže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pismih, ki jih hranujemo od Razlaga samega. V imenu več volilcev. Iz Novega mesta 1. jan. — Ostro smo zavarovani; po vseh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo pot do volilcev že v začetku meseca maja

volilci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	nas poživlja k sklepu svojega dopisa: „Gosp. Svetcu naj njegovi volilci povedó, kar mu gré”. — Tudi brez tega poziva oglasili bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	poslancev. Zakaj se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med seboj niso časa imeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	tednov. Vrh tega se je v vsakem kraji, kjer so volilci, po tednu, tudi po dva tedna, pomudila, da so volilci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	volilci, po tednu, tudi po dva tedna, pomudila, da so volilci čas imeli, jo prebrati in premisliti, predno jo podpišejo. Zato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	izvirnem spisu do srede meseca decembra. Še le, ko so volilci pismeno in ustmeno jeli popraševati, kje da je podpisana nezaupnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti volilci, z Dunaja pošilja tako-le se glasečo: „Takó častno mi od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 7. januarija 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po

▶ volilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volilna
Valenštajn (1866): to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji

volilnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	si le misliti, da je on popolnoma neveden o predpisih volilnega reda. Če povem, da volilni zapisnik še pravilno ni dokončan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	okrajno glavarstvo po oblasti, ki mu jo daje §. 20. volilnega reda, poslalo komisarja k volitvi, ki pazi na to, da

volilni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	on popolnoma neveden o predpisih volilnega reda. Če povem, da volilni zapisnik še pravilno ni dokončan bil kakor veleva §. 32.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	grof Josip Barbo. V Ljubljani 6. januarija 1880. Za narodni volilni odbor: Dr. Jan. Bleiweis. Novicar iz domačih in tujih dežel

volilnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor

▶ volitev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volitve; [sskj]

volitev

Zlata Vas (1848):	Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	noče, da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26.

volitve

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil
Valenštajn (1866):	rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je to

volitvi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož

▶ voliti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	govoru zarad volitev odbornikov še odločno povdarjal to , naj se volijo delalni udje v odbor, ne pa taki, ki so le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	več let navada, da se po vseh različnih zadrugah zastopniki volijo kar naravnostno, in jaz mislim, da to pustimo pri starem

volio

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	meni tèdaj tvojo volo ſposnati, Zhe ta perſhona, katęro meni volio, ny po tvoji boshji voli, zhe leta savęsa tebi ny
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bó njemu kakor en hudodęlnik zhęs dan, katęrimu vſi ſmert vólio. Kaj je on tèdaj hudiga ſturil, praſha Pilatus njega toshnike

volil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	soglasno izvolil gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem je volil odseke , tajnika in knjižničarja, in sklenil način, kako naj se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	delajo pokoro, a prepozno; narod češki jih ne bode več volil za poslance. Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu
Oče naš (1885):	obrisal. „Ménart“, je govoril dalje, „Nacetu, tvojemu sinu je vse volil. Njemu je bila grajščina z večjim delom denarjev namenjena. Meni
Oče naš (1885):	je bila grajščina z večjim delom denarjev namenjena. Meni je volil Mêljard 3000 frankov, vsakemu mojih otrok pa po 1000 frankov
Gozdovnik (1898):	k Arečizi. »Je-li pripoznavate to, kar ste slišali? « Vprašanec je volil molčati. »Vaš molk nam zadostuje! Don Estevan, jaz sem vam

volili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi

volimo
Stric Tomaž (1853): si jih ne dajemo, mi se ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar za nas sklenejo
volite
Kmetijske in rokodelske novice (1848): bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne

▶ volitve samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volitvah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zbor, — al to se ni zgodilo. Siloviti pritisek vladni pri volitvah predrugačil je na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Auerspergovo. Narod naš, od 1867. leta že 4krat skušan v volitvah, je slavno prestal to skušnjo in ministerstvu je pokazal, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija od Vas slovó jemal, ponosen

▶ volivec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volivcem

volivcam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed

voljivcam

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez

volivci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	katerem naj se po željah odbora „Slovenije” zedinijo vsi domoljubni volivci našega programa, da se ne razcepijo glasovi — na korist „Narodovega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	namesti njega nasvetvval g. Ad. Obrezo v Cirknici, zato pa volivci našega programa nikakor ne morejo misliti na volitev g. Obreze
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	odbor „Slovenije” ni imel časa se v razgovor spustiti z volivci in predsedniku dr. J. Bleiweisu ni

▶ volja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg.
Stric Tomaž (1853):	vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog le hoče vse
Mlinar in njegova hči (1867):	more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in
Ferdinand (1884):	lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti, ter jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta
Občno vzgojeslovje (1887):	le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem pa

volje

vole

Sacrum promptuarium (1695):	dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat
Sacrum promptuarium (1695):	v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje

volje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent
Robinson mlajši (1849):	žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da bi to za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	delali, kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake
Maria Stuart (1861):	sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje in ko bi mu bil Korvin prej pred oči stopil
Tiun - Lin (1891):	in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in
Revček Andrejček (1891):	Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš

volji

voli
Sacrum promptuarium (1695): odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò

volji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo
Genovefa (1841):	dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi vmedlo ne bo. Zhe je pa zlo takimu v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev
Blagomir puščavnik (1853):	vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega
Čas je zlato (1864):	za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu

voljo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila
Tine in Jerica (1852):	jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de bi ji le toliko časa, dokler se njeni
Stric Tomaž (1853):	še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen
Sveti večer (1866):	Bog je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče
Ferdinand (1884):	»Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je
Občno vzgojeslovje (1887):	in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu

volo

Biblia (1584):	tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje
Biblia (1584):	k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater
Biblia (1584):	inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe
Biblia (1584):	ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa
Biblia (1584):	je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu
Sacrum promptuarium (1695):	je hotel taisto sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt

▶ voljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voljan

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	molitev moč da in dušo povzdigne, je tudi Peter precej volján in vpokojen cerkev zapustil. Misel, de je sicer svojiga ljubiga
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	storilo. Zdaj je šel Peter dam, in viditi, de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	S težkim križem pa na sebi Gréš ko Jagnje ves volján; Zato tudi jez tožiti Nočem, čem svoj križ nositi, Jez
Čas je zlato (1864):	kratkem reče: »Pustite me pri miru, gospod predsednik! nikdar visim voljan, kaj tacega storiti! « Tode predsednik se ne dá koj ustrašiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čudovito ozdravel in da je Kromacij slišavši to, tudi koj voljan bil sprejeti sv. kerst, če poprej sam skusi ozdravilno njegovo

voljen

volan

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	telesneh sladnoſt grata duh tega zhloveka k' ushezhemu zel lohka volan. Ti moresh tedej uſſellej na vahti stati, de se napuſtish
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhujte, inu molite, de v'ſkushnavo napadete. Duh je reſs volan, ali meſſu je ſlabu. Supet je on v' drugezh ſhov

voljen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne omagate! Duh je ſizer voljen, pa meſo je ſlabo. “ ˛Spet obidejo teshave Jesuſa. Vdrugizh gre
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' roke, de naj ga krishajo. Jesuſ pa je molzhal; voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje molzhanje, kaka poterpeshljivoſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uſmiljen, tako nedolshen bres ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen savoljo dóbriga vſe preterpeti; she bi bil tak zhlovek ljubesni

voljna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rad; perneſi mi, perneſi vode v' kòrzu. “ Vdova je prav voljna ino poſtreshna. Ko bi mignil, mu gre po vode. Prerok
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polna, Z želam ojstrim preskerbljena, Vid' nevarnost, v boj gré voljna. De kraljica ni zgubljena : Mislim: Glejte, tako varja Prav' roják

volna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Malitravnu gorak dež zemljo rahlja, bo žetva bogata in jesen volná, — Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven okrene navpak. — Malitraven
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doséžem krajnske meje Na Černivca visočini, Štajerska naprót mi veje Volna sapa po dolini; Kri gorkó začne kipéti, v rádosti sercé

voljni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino prednike! Njih glaſ vam bodi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti

voljno
- volno
  Sacrum promptuarium (1695): briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs

▶ voljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voljen

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nikakor ne mislim. Še celó svojo zadnjo kapljico kervi sem voljen preliti, kakor sem prelil pervo, da se le ohrani naša
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da so strahljivci, da hočejo bežati, on pa da je voljen vsak trenutek stopiti pred sodnika in kristijana se spoznati. Tolažili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	spozna. ) Iz Suhadolj 4. jan. — Pri volitvi novega občinskega zastopa voljen* je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za župana, posestnika

▶ voljno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voljno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim
Robinson mlajši (1849):	toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še
Blagomir puščavnik (1853):	pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim
Stric Tomaž (1853):	zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v
Roza Jelodvorska (1855):	naš grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno.
Sveti večer (1866):	Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”

volnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu lubesen tiſtih krishu, katire nam on poſhle, nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesni pruti nemu ſturili? kai ſmo s' lubesni pruti nemu volnu terpeli? kai sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nam v'brumnosti ostati Ti vſelei tvojo pomozh. Dei nam volnu v'shulo prit', Inu skerbnu se vuzhit', Ta vuk terdnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ti ſi leta sveti pot Volnu hodu o Gospod! Vishei naſs tist'ga hoditi, No na tistim
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave volnu noſit', lepe ſo lete zhednosti, Tem starim, inu mladosti. 3.
Abecedika ali Plateltof (1789):	oppominanju ſturil niſim: de to dobru niſim vſelej rad, inu vôlnu ſturil, Vonder ki vęm, nad tabo eniga miloſtiviga Ozhęta imam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęshavami, ſkèrbmy, inu grenkoſtjami mojga ſtanú volnu preneſti is lubęsni pruti tebi, inu sató, kęr ſim jeſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mash ti rad inu volnu poagati po nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S.

▶ volk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volk

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. —
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že
Kemija (1869):	Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481.

vouk

Sacrum promptuarium (1695):	shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn
Sacrum promptuarium (1695):	zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila
Sacrum promptuarium (1695):	ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla
Sacrum promptuarium (1695):	s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar, inu ſim

vuok

Sacrum promptuarium (1695):	eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj
Sacrum promptuarium (1695):	nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi

volka

Genovefa (1841):	in raji s sverinami jem. Té vunder rasun ſamiga derézhiga volká, mirno med ſebój shivijo in ſe pokójno s travo in
Genovefa (1841):	iti! ” je rékel Boleſlav. „Ti ljudjé niſo lé hujſhi od volka, ampak ſhe neumnejſhi od najne kuſhute, ki od vſiga, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je vovzhizh, bersh ko ne, smanjſhajavna bedéſa od vovka (volka, Wolf), kér ſo v ſtarih zhaſih morebiti miſlili, de ſe
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pol dodelana, jo verže Pavlihu in mu reče: „Dodelaj tega volka popolnama, potem pojdi pa v posteljo”. Pavliha vzame suknjo, jo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k krajaču v službo. Ko
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	prizadenejo s svojo pijačo! ” Vstane tedaj, naredi luč in zagleda volka pred ognjiščem, kteremu so čevlji še iz žrela molili. To
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	jez sam bil in če bi mi v gojzdu dva volka nasproti prišla, bi ju hotel odpoditi”. S tacim govorjenjem je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bil pa prav razumel, bi bil rajši suknjo naredil kot volka”. Krajac je bil s tem odgovorom zadovoljin. Čez nekoliko dni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tolikem številu, kakor poprejšni dan. Nò videvši, da ni od volka ni duha ni sluha, razidejo se nejevoljni domú, a Jakob

vouka
Sacrum promptuarium (1695): ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy

volkom

Najdenček (1860):	Ali še veš, kako se je Sultan, zvesti pes, z volkom za tvoje življenje boril in je za tebe poginil? Ali
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	terpeti. 48. Povést. Kako je Pavliha nekega kerčmarja z meritvim volkom strašil? Bil je neki kerčmar, ošaben in zabavIjiv. K temu

volkov
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17.

volkove

volke
Biblia (1584): Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite

volkove

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Vidite, kakor ovze med volkóve vaſ poſhljem. Bodite toraj rasumni kakor kazhe, ino pa priproſti
Genovefa (1841):	to vidili, ſo mnogokrat, sdaj jeléne in divje merjaſze, sdaj volkove in medvéde, ktérih je bilo takrat na Némſhkim ſhe veliko

volkovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ovzhjim oblazhilu k' vam hodijo, snotrej pa ſo derezhi volkóvi! Is ſadu, to je, is njih del jih boſte ſposnali
Genovefa (1841):	preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi ſo volkovi ſtraſhno po puſhavi rjuli. Genovefa ni zéle nozhí od mrasa
Genovefa (1841):	ozhí ſtiſnila in od ſtrahú, de bi jo s ſinam volkovi ſtergali, ſe je tréſla. Boleſlavu, ki je shé s pervih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XIX. Poglavje. Steklina. Pasja steklina, na kteri psi, značke, volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro
Deborah (1883):	Deborah. V ljubezen imaš vero, gledi nas! Ko ovce pred volkovi begamo V deželo tujo, nepoznano nam. Nobena roka se ne

volku

Genovefa (1841):	ki je bila ravno sraven njé na tlèh, ſkózhi proti volku in po glavi ga mahne, de bi mu ubogo shíval
Najdenček (1860):	žival se je silno prizadevala. Kri mu je tekla kakor volku iz več ran. Omagovati je začel. Ko sim to vidil
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	život in noge, postavi vse na klince, de je bilo volku enako in gré potem v posteljo. Ko mojster drugo jutro
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	iz spavnice, in vsi so živeli. Pavliha pa stopi k volku, ki se ni ganil, ga prekucne z nogo ter reče

▶ volna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gleštati. Na to vižo se bode ovčje pleme kmalo zboljšalo; volna in nepotrebne ovce se bojo dražje prodajale. Torej hočem lastnosti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	saksebe postavljene noge, dolg in volnoroden rep brez puste dlake. Volna mora posebno dolga in žlahtna biti, in skoz in skoz
Fizika (1869):	nič ali le prav prav slabo prevajajo elektriko: steklo, smola, volna, svila in suhi zrak. Ako se elektrizovanemu steklu, elektrizovanej smoli

vuna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	auf Hälfte des Ertrages, dann: spolovar, spolovina, — vuna grintavica Frühwolle, — vuna postrižna Spätwolle, — ovce murice Melkschafe, — ovce sterple gelte Schafe, ovce
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	des Kaufkontraktes, — naspol auf Hälfte des Ertrages, dann: spolovar, spolovina, — vuna grintavica Frühwolle, — vuna postrižna Spätwolle, — ovce murice Melkschafe, — ovce sterple

volne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti
Robinson mlajši (1849):	vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj
Kemija (1869):	na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše

volni
Kemija (1869): nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila.

volno

Sacrum promptuarium (1695):	Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za nas! Sonce se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke

▶ volnen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volnenega
- volneniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3
volneno
Ljubite svoje sovražnike! (1899): ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog

▶ volnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volnena tkanina; [sskj]

volnino
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se

▶ volov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volova

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko merzle smetene, perdeni vina in deni na opečene žemlje. Volova župa. Se napravi kakor vinska; samo namesto vina vzemi vola
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa. Španske jabelka. Špinača z jajčnim cvertjem. Brizgani krofi. 137.

volovih

voloveh

Kuharske Bukve (1799):	libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi
Kuharske Bukve (1799):	pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s'
Kuharske Bukve (1799):	tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro-

volovih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko

▶ volovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volovski

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in obloži skledo z njimi, ko za na mizo napravljaš. Volovski možgani z ostrigami. Volovske možgane, dobro v vodi namočene, v
Botanika (1875):	tega reda so: gabez (Symphytum), zavratnica (Lycopsis), tičje seme (Litospermum), volovski jezik (Anchusa), gadovec (Echium), izmed kterih se nektere še sem

volovſki

Kuharske Bukve (1799):	inu potręſi s' drobnakam. 27. Volovſki jesik v' goshuvji. Skuhaj volovſki jesik na oſoleni vodi, potle ga olupi, po ſrędi ga
Kuharske Bukve (1799):	okrog ene resíne mladiga preſhizha, inu potręſi s' drobnakam. 27. Volovſki jesik v' goshuvji. Skuhaj volovſki jesik na oſoleni vodi, potle
Kuharske Bukve (1799):	26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' goshovji. Hetſchepetſch. 28. Kralevô govedje meſo; (beuſ royale

volovskim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen

▶ volšperški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

volšperške
- vošperške
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega

▶ voltov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

voltov
Fizika (1869): njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen

▶ volumen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volumen
Fizika (1869): kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles.

▶ v on predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

v njega

unja

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojah firshtov noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja nasgruntamo mivoſt pridi pridi pridi inu pernesi mene te jemluane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pn pershje tu serze h' kandohti on kna faira karje unja ohvaſti da resodie noi se perkashe kader ga ti poklizhasha

▶ vonj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vonj

von
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi

vonj

Zoologija (1875):	nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po
Zoologija (1875):	vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo

▶ vonjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vonjave

Kemija (1869):	okusa. Sadje in žestinske pijače (geistige Getränke) imajo svoje ugodne vonjave od enega ali od več takih sostavljenih éterov. V zdravilstvu
Kemija (1869):	spojine so večidel hlapne tekočine neke posebne, večkrat jako fine vonjave in aromatičnega okusa. Sadje in žestinske pijače (geistige Getränke) imajo

▶ vor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

splav; Pleteršnik

vor
Robinson mlajši (1849): bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav

▶ voriva. okrajšava ↘ goo300k, IMP

voriva.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): voriva. — Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi

▶ vosek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vosek

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S Dvh
Rudninoslovje (1867):	bele ali brezbarvne. Največ jako sijejo, i to kot demant, vosek, biser, i malo vlečejo na kovinsko sijajnost, ki se pa
Rudninoslovje (1867):	pókost, za tlak. Tudi se dela iz nje črni pečatni vosek i neki mort za zidanje pod vodo, i dr. st.
Rudninoslovje (1867):	opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl
Rudninoslovje (1867):	smola (Erdharz, Erdpech) ali asfalt je vratka, jako mehka; kaméni vosek (Erdwachs) je vóskast, dá se rezati, i če ga malo
Kemija (1869):	dreves, ktera vbada neka majhna žuželka. Iz njega izdelujejo pečatni vosek, a na vinskem cvetu razproščenega rabijo mizarji za navadno polituro
Kemija (1869):	345. Volk zeleni, Grúnspan, 434. Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage, predčepina. Vosek, 466. Voščilo, Wichse, 388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs
Mineralogija in geognozija (1871):	ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich, predzgodovinsk. Vosek, prsteni, Erdwachs, 63. Vrh, vrhunec, Berggipfel. Vrholova ali vrhovna ploskev
Trtna uš (1881):	njenej starosti in letnih časih spreminjava. Časih je žolta kakor vosek, časih temno-rujava, kakor opeka. Podobe je okroglo-jajčkaste. Na telesu ima

voſek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako ſe niſo zhervi saredili v panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kak tat ne sapasi, ki bi jih morebiti vtegnil v voſek vtiſniti in po ti podóbi enake ſi napraviti. Doſtikrat je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dr. M. Lutram perzhela. „ 291 „ ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nizh ne rasumem. Şin (nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek, ga dershí proti liſtikam , pa nobeden ſe nizh ne gane
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſpet na tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj sdaj voſek te liſtike na-ſe vlezhe? O. Kakó bi to vedil, ſaj

voska

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	délo In posnémaj pridno čbélo! Kadar čbéla satje dela Iz voska čisté lepôte, Kakor de bi stvarit' iméla Serca iz sladké
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali, cena je bila 86 do
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kér tako prijetno diší, in pridnim čbelicam obilno medu in voska podari, za ktere čbelarji lepe petice vzamejo. Ajdova setev tudi

voskom

voskam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci

voskom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela

vosku

voſku

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ogenj je tiſtimu ognju enak, ki ſe na ſteklu, pezhatnim voſku, shidi, voſku, ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tiſtimu ognju enak, ki ſe na ſteklu, pezhatnim voſku, shidi, voſku, ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi ; po slatu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odrine, padejo na tla, ogenj sgubé in ſe ſpet proti voſku vsdignejo. (Konez ſledi. ) Slátine ali rimske toplice v Gleihenbergu na

▶ voskast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voskast

Rudninoslovje (1867):	ali asfalt je vratka, jako mehka; kaméni vosek (Erdwachs) je vóskast, dá se rezati, i če ga malo ugreješ , tudi gnjesti
Zoologija (1875):	katerimi je hoko (Crax) velik kakor puran in ima rumen voskast greben. Semkaj spadata tudi pauksi (Urax) in jaku (Penelope), ki

▶ voščen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voščeni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	reči voščeni sveči, zvlekel iz-za obleke bogato kinčano opasnico, v kteri je
Mineralogija in geognozija (1871):	Wad oder Mangansehaum, manganova pena, 54. Wacke, drobnik, 73. Wachsglanz, voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari

voščeno
Zoologija (1875): prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo

▶ voščenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voščenje

voſhenje

Abecedika ali Plateltof (1789):	eno narejeno brado, inu druge take otrozhije. Eniga otroka jutrenu voſhenje. veſęlu ſe jeſt sbudim supet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim
Abecedika ali Plateltof (1789):	ßkus narejeno brado, inu druge take otrizhie. Eniga otroka jutranju voſhenje. Veſęlo ſe jeſt sbudim sópet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim

▶ voščilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

voščilno
- vošilsko
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje

▶ voščilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voščila

vošila

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta In VIna. Čuk. Vošila Novic ob novim letu. Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smé. Per tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de nam prostor to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	navadi v imenu vseh druzih srečo voši cesarju — za Vaše vošila; srečnega se čislam, da Vas danes spet opomniti morem, da

voſhila
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Perjatelſke voſhila sa naſhe domazhine. (Na dalje. ) Şhe drugo perporozhevanja vredno snajdiIo

voščili
- vošilami
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu

voščilo

Kemija (1869):	zeleni, Grúnspan, 434. Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage, predčepina. Vosek, 466. Voščilo, Wichse, 388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs Krug, 389.
Kemija (1869):	na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 91. Wichse, voščilo, 388. Wismuth, bizmut, 432. Wirkung, učinek. Würze, ječmenovka, 502.

vošilo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le

▶ voščiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vošči

voszhi
Sacrum promptuarium (1695): erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu
vošči
Pripovedke za mladino (1887): da bi jih prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje

voši

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v Ameriko podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda

voſhi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	en Kristian h'isvelizhein potrebnu veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu shiuleinu to, Inu po smerti priti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kdu je? Matizh. (s' jęso. ) Kdu je? Eden, kateri ſi voſhi, de bi ga bla ſmèrt sadavila, prędem je rojen bil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dan pride neprevidama v' Elisabetino hiſho, jo posdravi, ino ji voſhi ſrezho do miloſti, ktero je Bog tudi poboshni Elisabeti ſloril
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasſije, shge Jona selò v' glavo. Jona ſi sdaj vnovizh vóſhi ſmert. Bog mu rezhe:

voščijo

voshejo

Ta male katechismus (1768):	spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo, inu ſhellèe, de neli v' njeh, ampak tudi v' drugeh
Kratkozhasne uganke (1788):	ima v' svojeh rokah: inu usi: uwogi, inu wogati si voshejo, nas imeti. Numeré v' Lotaryi. On grę zhern v' toplize

vošijo
Blagomir puščavnik (1853): Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža

voščil

voščil
Ferdinand (1884): prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje

vošil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po
Zlata Vas (1848):	k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi vernil. Ves vesél
Tine in Jerica (1852):	Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel

voščila
- vošila
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): preskerbel. “ Hirlanda mu je obljubila še, za njega moliti, mu vošila lahko noč, in je skerbela, de celo noč nobeniga k
- voſhila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sadershek v reji ſadja ; drugizh pa bodo na to visho voſhila naſhih dvanajſt bravzov tiſti goſpodje ſami brali, kteri v téj

voščili

vošili

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	besede hudobneža so mu povedali, in mu iz serca srečo vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne
Tine in Jerica (1852):	se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k

voščim

oſhim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de ima dones eden k'tebi v' vaſs priti — — Jeſt oſhim, de bi slàgánu blo — Goſpà. Neſręzhni zhlovek , kdur ſi je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Sa to , Goſpod shlahtni , kir njim raven eno tako oſhim. Naj jo oni vsamejo ; Njim ſe bo bol perlegla. Moj

vošim
Valenštajn (1866): mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo
voſhim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki
voſzhim
Sacrum promptuarium (1695): poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner

voščimo

vošimo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti

vošmo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v svoj in druzih prid Se s pametjo sperjazni. Mé vošmo, de z ljubeznijo Naj brat se z bratam bráti. De
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne, na našim ljubim svet' Bo kislo se godilo. Mé vošmo, de bi skerb otrók Po sreči se vezala, De b'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodi ; De pamet, vera in modrost Mogočnih zbore vodi. Mé vošmo, de za rod in dom Bi mnogo Cojzov vstalo , Ž
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	De smertna kosa toljko jih, Ko lani, ne zadene. Mé vošmo, de po sto bi let Rodú ljubljenci ž'véli. In de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Müh' und Schweiss, Der Landmann etwas hätte. J. Schulz. Mé vošmo, de cesarski rod, Ki naše ljudstvo brani, Uterdi, blagoslovi Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	De ta očak nam ne zbeží Iz našiga komuna. Mé vošmo, de tud srečo, dnar Vpeljá železna cesta, Ne de b'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brali, Nevšečnim pa, de bi oní Nevšečni bit' nehali. Mé vošmo skupam še vošit', Al konca bilo nebi; Naj torej h
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	De nihče v škodo bližnjiga Ne laže, ne kovari. Mé vošmo, de nikdar med nam' Duh vráž in zmót ne blazni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perljudi, De posihmal naš pravopis Nikomur se ne studi. Mé vošmo bravcam , de naprej Marljivo nas bi brali, Nevšečnim pa, de

voſhimo

Abecedika ali Plateltof (1789):	Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker li mi voſhimo. Ampak ked ſe 'mu dobru sdy. Si bolſhi miſli' ti
Abecedika ali Plateltof (1789):	Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor ſi mi voſhimo, Ampak ku ſe 'mu dobro sdy. Se boſh li miſli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de vam my leta myr tiga ſèrza, myr tę vęjſty vóſhimo, inu vam povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati s'

voščit
- vošit
  Izidor, pobožni kmet (1887): duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili in le

voščiti

vošiti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	X. V saboto 3. januarja (poznozimna) 1852. List 1. Novoletnica. Vošiti srečo k novoletji Je šega že od Bog vé kdaj
Blagomir puščavnik (1853):	neizrečenim veseljem. Vender večega si ne morete vošiti, kakor je moja sreča, ktere bi jaz brez vas nikoli
Blagomir puščavnik (1853):	in nad njim mladenča našel, kakoršnega si je v samoti vošiti mogel, ga nekega dne, ko je ravno romarje pripeljal, k

▶ votel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

votla

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapazi, je treba podkovo odtergati in jo prekovati, da postane votla alj povišana na znotranjem robu. Taka podkova ne bo več
Fizika (1869):	težkota zraku zamore se odréditi. Za to se vzame velika votla steklena krogla, (Pod. 100.), in zvaga se, z zrakom napolnjena

votle

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj
Fizika (1869):	pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je

votlem
Botanika (1875): Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče
votlemu
- votlimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost
votli
Divica Orleanska (1848): čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi
votlih
Botanika (1875): iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline
votlim
Roza Jelodvorska (1855): občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en grad, ako bi bil kdo drugi

votlo

otlo
Zoologija (1875): podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v

votlo

Botanika (1875):	banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta
Botanika (1875):	čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov so iz

▶ votlina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

votlin
- otlin
  Zoologija (1875): ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina
- votlin
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod

votlina

otlina
Zoologija (1875): otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo

votlina

Genovefa (1841):	votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena

votlinah

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kjer je bilo bolj merzlo, v kakošnih berlogih in podzemeljskih votlinah; v gorkejih krajih pa so stanovali pod košatimi drevesi ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih se najdejo padici enake znamnja: se vendar
Mineralogija in geognozija (1871):	se nahaja čisto, navadno v večih ali manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca, kakor pri nas

votlinami
Kitica Andersenovih pravljic (1863): more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar

votline

otline

Robinson mlajši (1849):	prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati
Zoologija (1875):	brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom
Zoologija (1875):	trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec

votline

Genovefa (1841):	roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je
Genovefa (1841):	Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj
Genovefa (1841):	Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel
Genovefa (1841):	ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno
Genovefa (1841):	S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v

votlini

otlini
Zoologija (1875): to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi

votlini

Genovefa (1841):	zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat
Genovefa (1841):	méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu
Genovefa (1841):	v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur is njim; ga je vſe, kar ſe
Genovefa (1841):	ur is njim; ga je vſe, kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga
Genovefa (1841):	votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati, da so jo le

votlino

otlino

Zoologija (1875):	branica (diaphragma) imenovana, deli telesno otlino v prsno in trebušno otlino. V prsni otlini se nahajajo pluča, sapnik in srce z
Zoologija (1875):	sapnik va-nje dihamo. Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino, vsled tega se zrak v njej zredči in od zunaj
Zoologija (1875):	drob. Močna koža, prepona ali branica (diaphragma) imenovana, deli telesno otlino v prsno in trebušno otlino. V prsni otlini se nahajajo
Zoologija (1875):	jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov. Pokriva ga
Zoologija (1875):	del prsi, spodnji trebuh. Razparamo li truplo, vidimo v njem otlino, ki je pa s stanovitimi organi tako napolnjena, da, nij

votlino

Genovefa (1841):	zhér sopet v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal
Genovefa (1841):	matere vezh ni posnal. Urno je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe
Genovefa (1841):	ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi
Genovefa (1841):	ſe vídi, de je dar nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja
Genovefa (1841):	k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni
Genovefa (1841):	je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi
Genovefa (1841):	hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata
Genovefa (1841):	je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi Bog ! Tvoje
Genovefa (1841):	majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko

▶ votlo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

votlo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam

▶ voz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voz

vos

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho

voz

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa tudi ne gre — to se vé. Če nas
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič
Zlata Vas (1850):	mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na jezeru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živina teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli! ” Obe
Ferdinand (1884):	z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti k bolnemu

voza

vosa

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	me ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in

voza

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v
Astronomija (1869):	najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje
Astronomija (1869):	K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s

voze
Revček Andrejček (1891): grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe

vozom

vosam

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali

vozom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da
Astronomija (1869):	cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto

vozov

vosov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa

vozov
Gozdovnik (1898): znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so

vozove

vose

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne podorjete, de ſe veſ sveſhi. Doma ga na napzhne vosé nakladate , pol ga po potu rastreſete; zeſto ravnate s njim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is kterih ſe ga po poti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kupzhevavzi s teléti kteri tem ubogim ſtvarem , kadar jih na vose nakladajo , ſhe toliko proſtora na vosu ne pervoſhijo, de bi

vosove

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi

vozove

Revček Andrejček (1891):	pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove in pa v nedeljo smo se v cerkev vozili ž
Gozdovnik (1898):	bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo
Gozdovnik (1898):	izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali

vozovi

vosovami
Kmetijske in rokodelske novice (1843): drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi

vosovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in

vozovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in
Gozdovnik (1898):	hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje
Gozdovnik (1898):	dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj

vozovom
- vosovam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je
vozu
- vosu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih
- vozi
  Zlata Vas (1850): sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo
- vozu
  Astronomija (1869): in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega

▶ voza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ječa; [sskj]

vozi
- vosi
  Biblia (1584): inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu

▶ vozar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voznik; [sskj]

vozarju
- vozarji
  Astronomija (1869): črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v

▶ vozarina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vozarina
Aritmetika za učiteljišča (1885): fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se
vozarine
Aritmetika za učiteljišča (1885): ter velja 480 gl.; tare je 30 kg, provizije 2 %, vozarine 54 gl. Po čem se mora kg prodati, da bode

vozarino

Aritmetika za učiteljišča (1885):	naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino in druge stroške 129 gl. 22 kr. Prodajalnica je iztržila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1336 kg, tare 73 kg, po 39 ter plačal za vozarino in druge stroške 16 gl. 74 kr. Prodajalnica je iztržila

▶ vozel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vozel

ozel

Zoologija (1875):	z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od
Zoologija (1875):	glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži
Zoologija (1875):	Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor

vozel

Zlata Vas (1850):	besede! Gosposka ni strele na farovško streho nepeljala, temuč železni vozel na vremeniku nad streho je to storil. Zakaj Bog je
Astronomija (1869):	Bär, veliki, (koroški), grosser Bär, 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. Vozel, Knoten, 290. Vrh, (teme), Scheitel, 233.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	v §. 19 ustavno naslombo. Naj pogumno preseka ta gordiški vozel ne gledé na centralistične germanizatorje, ne na Poljake, ki zmerom

vozle

ozle

Robinson mlajši (1849):	ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se
Zoologija (1875):	v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem
Zoologija (1875):	temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo

vozlih
Astronomija (1869): pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti

vozlov

ozlov

Zoologija (1875):	stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste
Zoologija (1875):	podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega

vozlov
Astronomija (1869): kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo njega, — in to se zgodi v 18.

▶ vozen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vozna
- vosne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze

vozno

vosno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje, in vſo drugo kmetijſko in delavno robo, popravi kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih, simſkih dnévih preglej vosno in njivno orodje. Poſbkodvane lopate, vile, noſila, koléſa, vosove, koſhe

▶ voziček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voziček

Blagomir puščavnik (1853):	Od obeh strani jahajo obroženi junaki. Za tirni ropota reven voziček, na kterega so viteza Miroslava privezali. Zdaj pridejo na planjavo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa so dirjali kakor blisk ob kanalu, da se je voziček zaletaval kakor luščina sem ter tje. Ko slišita jezdeca zadej
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Šimen je kupil konja in voziček. Pritrdil je nanj velike obroče, in nánje pripel štorijo, da
Pripovedke za mladino (1887):	besedo, peš nočeta iti domu, in petelinček mora napraviti majhen voziček iz orehovih lupinj. Ko je gotov, se vsede vanj putka

vozičku
Blagomir puščavnik (1853): mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla-

▶ vozilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vozilu
Viljem Tell (1862): ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu

▶ voziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vozi

vosi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal

vozi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	roka, ki narode in dežele vlada in jih k sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez kake
Viljem Tell (1862):	jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori
Izidor, pobožni kmet (1887):	Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na

vozijo

vosijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte

vozijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	2 gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Štajarci ne Horvatje k nam. Iz Krasa blizo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	železnice prodajo blaga križem po svetu, tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov

vozil

Revček Andrejček (1891):	dobro vozil, mislil sem si, da bode tudi ondi dobro vozil, in bil sem mu porok za vse napake. Domen. No
Revček Andrejček (1891):	Prodal sem mu ga. Ker je Rustan pri meni dobro vozil, mislil sem si, da bode tudi ondi dobro vozil, in

vozila

Kupčija in obrtnija (1872):	je že od nekdaj taka roba po skrivnem čez mejo vozila in nosila, samo da ne bi se od nje visoka
Pomladanski vetrovi (1881):	se potnika nista zmenila, ampak mirno speča sta se dalje vozila. Ko pa počasi že blizu vrha privozita, kjer se cesta
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	usmilita Bog in ti, častiti starec! Po morji sva se vozila srečno. Mornarji so dobri ljudje, dali so nama drage volje
Testament (1887):	Topolščaka in Klandra zvezati in pol ure pozneje sta se vozila ženin in njegov nevabljeni svat v spremstvu biričev, ki so
Vesela vožnja (1889):	prijatelja Kreména, ki ni še imel svojega konja, učiti vozarjenju. Vozila sta se že dobro uro. Megla se je začela réditi
Vesela vožnja (1889):	po cesti, katera se je bila v tem popolnoma otajala. Vozila sta se torej polagoma. Konec je bil zlovoljen; nekaj zato
Domačija nad vse! (1889):	videla brezmerno morje, po njem se z neko grozo prvikrat vozila, a zdaj jo še napada ta strašna bolezen! Ubogi neizkušeni
Sama svoja (1895):	hodila k njej na posete, se izprehajala z njo, se vozila ob nedeljah z uradnikovimi na izlete v mestno okolico ter
V krvi (1896):	prsih in z velikim šopkom v roki. Zadnja sta se vozila nevesta in dr. Strel. Ko se je ustavil njiju voz

vozile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): križem po svetu, tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele

vozili

vosili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih je doſti med vami, ki ſo ſe po nji vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedo, ki je niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan

vozili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več vozili ne bomo, ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več vozili ne bomo, ga pa še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vred manj terpeli, ložej več nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še
Revček Andrejček (1891):	lahke vozove in pa v nedeljo smo se v cerkev vozili ž njim. Več ga pa nisem skušal. Gorjancu je bil

vozita
Revček Andrejček (1891): Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna

vozite

vosite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lep isgled, kar bote ſtorili; prid bo le vaſh. Ne vosite gnoja na njivo drugikrat, ko kratko pred ſetvijo, in podorite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prihodni dan ponujati. Zhe tadaj ne miſlite osiminji gnojiti, ne vosite gnoja v jeſeni na njivo, ampak perhranite ga ſkerbno doma
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnoja, zhe ga v jeſeni morebiti sa pervo pomladanjſko ſetev vosite, ali zhe zeló nepodoraniga na njivi puſtite. Nikarite! vaſ proſimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	savergli, ako tako ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite ga k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja

voziti

vositi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih

voziti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po

voſiti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni

▶ voznik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voznik

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in me vzame na voz, da sem urno prišla semkaj

voznika

Najdenček (1860):	pot, ki je v njeno vas peljala. Proti poldnevu srečam voznika s psom, ki jé bil mojemu Sultanu nekoliko podoben. Pes
Čas je zlato (1864):	ljudem ponuja zdaj za pisarja, zdaj za jezdnega hlapca in voznika, pa nihče ga noče. Ni čuda! Bil je Lenče ptujec
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mlinar in koj posadi sina na osla. Malo potem srečata voznika, ki dečka tako nagovorí: „Sram te bilo, paglavec, da ti

vozniki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bi nečesa pričakovala, po cestah in stezah so pa hiteli vozniki in pešci, da bi pod streho prišli.
Zoologija (1875):	rogovi, mlekom, maslom, sirom in lojem. Poleg tega so izvrstni vozniki in tovorniki, sicer počasni, ali trpežni. Skoro vsi so udomačeni

voznikov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli

▶ voznina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voznina
- vožnina
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 gold.
voznino
- vosnino
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo
- voznino
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš

▶ vozovlak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vlak vozov; Pleteršnik

vozovlak

vosovlak

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſto perſhon ) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak* pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet

▶ voženk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

asafetida; nemško-slovenski slovar

voženk

Najdenček (1860):	kterim je sedela, je prebernila in rekla, da hoče raj voženk piti kakor te bobke jésti, in je stekla skozi vrata
Kemija (1869):	Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage, predčepina. Vosek, 466. Voščilo, Wichse, 388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs Krug, 389. Vrste sorodne ali

voženka

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živinčetu 2 libri kervi iz vratne žile izpustiti. Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod, jih v

▶ vožnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vožnja

voshnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla

vožnja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér je v Ljubljani precej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nazaj domú prišel, je rekel: Oj, to je bila žalostna vožnja! ” — Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor pa da bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre

vožnje

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mraz in mokroto lože prenasajo še zmiraj prijetni. Za dolge vožnje, za ježo, za kočije, za lepoto so govedu deleč spredej
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	pokvarjeno ladijo prijadrali do mesta. Brž ko stopi, vsled hude vožnje zeló bolehen, na suho, poda se k mestni policiji, da
Pomladanski vetrovi (1881):	je posamezen voz počasi navzgor. Konja sta bila od dolge vožnje zelo uprašena in spehana, zato sta tudi sila nemarno stopala
Rokovnjači (1881):	pasjedlakovec osmodil. Bog ve, bi li jaz še dobil kaj vožnje, ko bi Vas več ne bilo na Kolovci. « »Molči, molči
Vesela vožnja (1889):	Konec. Ker sta na izposojenem kolêslji pozabila kmalu prejšnje mučne vožnje od Zalesja do Mačkovca, zaplela sta se v živahen pogovor
Domačija nad vse! (1889):	Oče, že vajen morja, občutil je le mimogredé nasledek morske vožnje, a Jelica se je komaj držala po koncu od samih
Domačija nad vse! (1889):	tudi njegovo stanje še tako borno in trudljivo! Zadnji dan vožnje je bil nekoliko meglen; vsled tega je ladija zakasnila svoj
Dušne borbe (1896):	do šest ur hoda, a komaj tri četrti ure železniške vožnje od glavnega mesta leži prijazen trg. Ta trg obstoji skoro
Prve hiše (1896):	bila doma. Vroče ji je bilo, pa ne zaradi prehitre vožnje, tudi ne zato, ker si je bila v Šiški pri

vožnji

voshnji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na

vožnji
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pomaga, ne škodje tudi ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda

vožnjo

voshnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa drugim, kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih

vožnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove
Gozdovnik (1898):	kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti

▶ vpadajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vpadajoči
Fizika (1869): konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji

▶ vpadati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpada
Mineralogija in geognozija (1871): zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo
vpadajo
Fizika (1869): Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice

▶ vpeljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpeljan
Kmetijske in rokodelske novice (1848): berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od
vpeljana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala
vpeljanih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse
vpeljano
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če

▶ vpeljanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vpeljava; kontekst

vpeljanaje

vpeljanje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že gosp. J. P.

▶ vpeljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpeljal

Robinson mlajši (1849):	času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je
Mineralogija in geognozija (1871):	oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski

vpeljala

upeljala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé

vpeljala

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se sliši, se bo namest strelniga smodnika pri austrianski armadi vpeljala po majorji Lenku popravljena strelna pavola. — Nazim Effendi, predsednik vpravniga
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	je le samo težko, ali nemogoče ne, da bi se vpeljala slovenščina v pisalnice; da se težava zamenjava z nemogočostjo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13

vpeljale

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so se žlahtne ovce, ki jih merinos imenujejo, pri nas vpeljale. Večkrat se pri jarcih, kakor pri ovcah najde. Zavolj tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	dražje memo druzih in manj drv požró, naj bi se vpeljale kakor v gosposke, tako tudi v kmetske sobe. (Dal. prih.

vpeljali

vpelali
Kuharske Bukve (1799): al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno

vpeljali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	To še ni kerščanstvo. Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov

vpeljati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér
Divica Orleanska (1848):	spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je to po njegovi (tudi po moji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je

vpelje

vpelja
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de sama

vpelje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje, de ga bode vsaki znal, kteri se brati učí. Matija
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	deželni odbor pravi, da so gosposke rekle, naj se ne vpelje slovenski jezik, jaz lehko imenujem nekoliko sodstev, ktera ne pravijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Deželni zbor sklenil je v zadnjih svojih sejah, da se vpelje v počitnicah na sadje in vinorejski šoli na Slapu kmetijski

vpelji
- upeli
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De

▶ vphati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

naphati, zapolniti; kontekst

vphali
Robinson mlajši (1849): roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi

▶ vpijat samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podred ptic pevk, preproste pevke; splet

vpijati
Zoologija (1875): večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki

▶ vpijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpija
Kemija (1869): obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana

▶ vpijoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

vpijočega

Stric Tomaž (1853):	prizadevanje in govorjenje pomagalo? ali bi ne bilo le krič vpijočega v pu-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	monarhije naše ne. „Mir ljudém na zemlji! ” ostal je — glas vpijočega v puščavi. ― (C. kr. deželna komísija za povzdigo konjereje) bo

▶ vpiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpil

Biblia (1584):	on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni
Biblia (1584):	mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo

vpili
Biblia (1584): preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je

▶ vpiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpij

upij

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſtla-lu, de se veſſelly, inu v'srezhi poskakuje tvoja dusha. Upij k'meni ob zhasu te nadluge, ob uri tvojega vojskuvanja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hitru de zhutesh, de ima ena terpezhnoſt zhes tebe pridti, upij ſdajzi k'Bogu: Gospud! pomagaj nam, szer poginemo. Buh ta

vpije

upije
Gozdovnik (1898): šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi

vpie

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Chriſtus je sdaj Jakob v' oblazhili Esava: Naj klizhe, naj, vpie on. Ozhe, vsami leta kęlh od mene! Ta nebęſhki Isaak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njegóv Ozhe ne ſposna sdaj njega sa ſvojga Şynú, sabſtojn vpie, sabſtojn klizhe on. Ali kakú, o Nebęſhki Ozha, ali bóſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr ſe Bóg v' ſrędi naſhiga ſerzà saſliſhatî puſty, taku vpie leta zhes yſe dóbèr inu vſmileni Ozhe tolkajn vezh v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bó krishan vpie tó hudu nagnenje. Kaj je on hudiga ſturil, pravi ta

vpije

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril? Kri tvojiga brata vpije s' semlje do mene. Ino sdaj— preklet ſi na semlji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora
Valenštajn (1866):	Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade
Valenštajn (1866):	besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so

vpye

Biblia (1584):	proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim

vupije

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Smeſhnava. Shush. Meni ſe sdí, de je Baron. Kaj neki vupije? Baron. Kdu je ? Shush. Vaſha gnada, jeſt, jeſt. Baron. Shushek
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na krishim hodi, vshę ga slode v' KKraſsijo neſse, vshę vupije, praviza, praviza ! —- V' zhaſsih ſmo mo Ięſskovo p — pravizo po

vpijejo

upijejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo
Pripovedke za mladino (1887):	boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride.

upyejo

Ta male katechismus (1768):	ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi
Ta male katechismus (1768):	pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni

vpijejo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa nas ni veliko, večidel jih je, ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo
Pripovedke za mladino (1887):	mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo

vpyejo

Biblia (1584):	je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte

vpiješ

vpyeſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim, de ti h' nam vpyeſh: ut ſpiritu facta carnis mortificemus. Debi mi s' tim duham
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koku mogozhniſhi, koku mozhneiſhi, koker ta kry tiga pravizhniga Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker ta kry tiga pravizhniga Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu, debi ti timu naſhimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	super poſtavlu, inu tulkain velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine sproſila. Ti vpyeſh s' tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim, de ti h'

vpil

upil

Tine in Jerica (1852):	nisim poznala. Ko sim ga hotla vzdigniti, je še bolj upil. Tine (pokaže lica. ) Tukaj me je, ko sim padal, veja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pogledom je stermel kakor na koga pred seboj, pa razdivjano upil: „Proč, Pankracij! Proč, proč! Dosti dolgov me že zijaš! Derži
Spisi Krištofa Šmida (1883):	kakor da je poslan isveršiti najvažnejša naročila. „Umaknite se! Prostor! ”, upil je nad ljudmi, ki so privreli z gasilnim orodjem, ter

upov
Branja, inu evangeliumi (1777): njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav

vpil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je prilegla, sin
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In če pridem
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje
Tiun - Lin (1891):	bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali oni niso razumeli

vpila

Biblia (1584):	ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe
Zlata Vas (1848):	in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me

vpyla
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn

vpili

upili
Branja, inu evangeliumi (1777): iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel

vpili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jo bil imel poprej”. („O, lepo, lepo, pravo tako! ” so vpili brez konca in kraja vsi zbrani). „Štirnajst dní po tem

vpyli
Svetu pismu noviga testamenta (1784): rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny

vpiti

upiti
Pripovedke za mladino (1887): vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je

vpiti

Sacrum promptuarium (1695):	tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča

▶ vpitje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpitje

upitje
Maria Stuart (1861): Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam

vpitje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala
Zlata Vas (1850):	Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	časi se mu je tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se hitro splazi v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on
Tiun - Lin (1891):	svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar

vpitjem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M.
Stric Tomaž (1853):	drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki

▶ vpletati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpleta

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa

vpletajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kosti lepo narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh

▶ vpleten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpleten
Mineralogija in geognozija (1871): povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi

▶ vpliv samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpliv

upliv

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	moči v življenji. Govorili so celò, da ima luna neposredni upliv na našo zemljo, ker iz lune kamni do nas leté
Astronomija (1869):	trdi del naše zemlje ima ta privlaka le posredno viden upliv; voda na morji, ktera pokriva zeló največi del zemeljskega površja
Astronomija (1869):	mislimo lehko na raznih krajih zemeljskega površja, kar ima bistven upliv na to, kako se mu vidijo nebeske prikazni. On je
Občno vzgojeslovje (1887):	naučijo od njih večkrat kaj slabega, kakor kaj dobrega“. (Slomšek. ) Upliv domačih razmer na duha in srce otrokovo je močnejši in

vpliv

Fizika (1869):	početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber
Fizika (1869):	zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih

vpliva

upliva

Astronomija (1869):	točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije

vpliva
Občno vzgojeslovje (1887): lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja

vplivi
Kemija (1869): in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v

vplivom

uplivom

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka

vplivom
Občno vzgojeslovje (1887): se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za

vplivov

Zoologija (1875):	sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na
Občno vzgojeslovje (1887):	in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko

vplivu
Fizika (1869): prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z

▶ vplivanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vplivanje
Občno vzgojeslovje (1887): smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem
vplivanjem
Občno vzgojeslovje (1887): dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav

▶ vplivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpliva

Občno vzgojeslovje (1887):	móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker
Občno vzgojeslovje (1887):	v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče

vplivajo

Občno vzgojeslovje (1887):	oči postavljati dobre vzglede in poskrbeti, da tisti prav živo vplivajo na njega in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in
Občno vzgojeslovje (1887):	nam zdé sicer malovažne, ki pa vender krepko in vstrajno vplivajo na otroško srce. Tudi v življenji, v občevanji, v gibanji

vplivati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	To menda je bila edina pomoč , s katero ste mogli vplivati na nje. Francoz. Vstal sem sè zadja v ladijici. Teh
Občno vzgojeslovje (1887):	individualnosti; c) ker je v vedni dotiki z gojencem, more vplivati na njega neprenehoma in večkrat neopazljivo;

▶ vpoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpoj
Botanika (1875): posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega

▶ vpojiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

udušiti; kontekst

vpojiti
Oče naš (1854): tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej

▶ v pokoj predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo)

v pokoju

upokoji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	trezhijam barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	halufije inu potam trezhijam barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi

▶ v pomanjkanje predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v pomanjkanju
- vmoimu
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe

▶ v poslednji predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v poslednjem
- ushliednjam
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie-

▶ v potreba predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v potrebah
- vpotriebah
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji

▶ vprašaje prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

vprašaje

prašaje

Oče naš (1854):	nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim sercom svojo desnico
Najdenček (1860):	si jez nobene odgovornosti na glavo ne nakopal. — Iskaje in prašaje pridem do mesta Lipovo (Lindau); tu grém v gostivnico kosit
Najdenček (1860):	morem sam juhe prinesti. S svojimi umnimi očmi je kakor prašaje gledal. Na vrata sim pokazal in umil me je. Skočil
Oče naš (1885):	nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim srcem svojo desnico
Gozdovnik (1898):	pripovedovali. « Zdaj se postavi Kučilo sledovniku na stran, radovedno ga prašaje: »Povejte mi, Tiburcio, je-li vaš oča še živ, Markos Areljanos

vprašaje

Oče naš (1885):	po postavah narejen testament“. Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na Martona, kteri je vtruden omolčal in si
Oče naš (1885):	globoko v misli zatopljena. — Nacek je stopil k njej, jo vprašaje gledajoč. Kar prime mlinarica naglo, kakor od veselega, sladkega upanja

▶ vprašalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vprašalna

praſhavne

Pozhétki gramatike (1811):	s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo? ktir? ktira? kakſhin
Pozhétki gramatike (1811):	ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo? ktir

▶ vprašan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vprašani

uprašani
Gozdovnik (1898): poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno.

vprašani

Stric Tomaž (1853):	stopite na suho? “ ga še popraša Halaj. „V Luivilu! “ odgovori vprašani. „V Luivilu! no, to je kakor nalaš za naju. Ravno
Gozdovnik (1898):	kakor s človekom časti vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem? « Vprašani pogleda prašalca s temnim pogledom. »Bolje bi bilo za vas

vprašanih
Gozdovnik (1898): vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo

▶ vprašanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vprašanj
- uprašanj
  Stric Tomaž (1853): in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko je
- vprašanj
  Botanika (1875): gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že

vprašanja

prašanja

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	z njim v učenih rečeh prepirati; šolski vodja bi imel prašanja mu dajati. Po šolskepi pisarji so ga prosili drugi dan
Gozdovnik (1898):	streli s pogledom v Kučilov malo zaupljivosti obujoči obraz. Njegova prašanja so se mu zdela tako sumljiva, da je sklenil tega

vprašanja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nas je veliko : kaj taciga bi šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz
Botanika (1875):	tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo
Botanika (1875):	se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	važenj odgovor. Zapazili smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček

vpraſhanja
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga

vprašanje

prashanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu tukej ta prezhudne oppravk mojega Synu Tu pervu prashanje je meni mojega serza sveta sramoſhlivoſt noterdalla, inu tu drugu
Kratkozhasne uganke (1788):	zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje, katiru se skus eno ſakſyto pergliho ſdej s' to, ſdej

prašanje

Najdenček (1860):	učiti se? ” Nisim vedel kaj, kaj bi mu na to prašanje odgovoril. Postopati nisim znal ne hotel, pa kaj bi prihodnje
Mineralogija in geognozija (1871):	določili mineral, jemljemo na pomoč kemiške moči. Mineralog pa dvojno prašanje stavi kemikarju: prvič, ktere snovi so v mineralu in drugič
Gozdovnik (1898):	že toliko let. »Kaj hočete od mene? « glasi se rezno prašanje. »Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da ste
Gozdovnik (1898):	prosim razgovora, don Antonio. « »Čemu razgovora? « »Ker vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno. « »Izgovori to prašanje! « »Le pod štirimi
Gozdovnik (1898):	vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno. « »Izgovori to prašanje! « »Le pod štirimi očmi! « »To pojdi z nama v grad

praſhanje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je

vprašanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam
Zlata Vas (1848):	papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj
Oče naš (1885):	in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v
Občno vzgojeslovje (1887):	Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj

vpraſhanje
Genovefa (1841): rezhí popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno

vprašanjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Na klancu me doide kmečka ženica, ki me ogovori z vprašanjem, kam sem namenjen. Ko jej to povem, pravi: „Ravno prav
Ferdinand (1884):	ter jim da srečo, hudobne pa kaznuje. Tudi raznim otroškim vprašanjem je rada odgovarjala. Tako so dajale povesti povod raznim razgovorom

vprašanji

Vetrogončič (1860):	si je Milika res veliko opraviti dajala, in Medju z vprašanji komaj časa pripustila, da je žejo ugasil. Pogovarjala sta se
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	vspeha, vendar storim svojo dolžnost ter jo ogovorim z nekaterimi vprašanji. Al ona gleda debelo zdaj tega, zdaj onega izmed nas
Mačeha (1883):	Čemu še pri njih tako pozno luč gori? — S takimi vprašanji je sebe mučil in pri tem brezkončno trpel. Ker pa
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ki se je največ ukvarjal leto za letom le z vprašanji: koliko naj se privoli za to leto cesárju davka, ali
Slovenski svetec in učitelj (1886):	dolžen toliko poštovanja, da ga ne sme nadlegovati s sitnimi vprašanji. »Tù so našinci,« reče čez nekoliko časa, ko prijahata do
Gospa s pristave (1894):	z naročilom, da gospodje ne mislijo več vojvodinje nadlegovati z vprašanji, ampak da le želé ogledati si nekatera pisma, pa bo
Usoda ka-li (1895):	se varali. Sam ni govoril premnogo, a znal je z vprašanji vse zanimati, dati vsem priliko, vmešati se v pogovor — skratka
Usoda ka-li (1895):	je moral vender vsakdor slediti, ker se je obračala z vprašanji zdaj do tega, zdaj do onega. Prišel je še mladenič
Slučaji usode (1897):	so jo v enomer nadlegovali s svojimi skrivnostnimi in drznimi vprašanji ter razžaljivimi opazkami. Toda tudi ta križev pot je imel

vprašanju

vprašanji

Sosedov sin (1868):	Kteri bi bil najbolj pravi? " Štefana rdečica zalije o tem vprašanji, gleda préd-se v kozarec, molči nekaj časa, pije in reče
Cyclamen (1883):	bolj pekoča. Kajti zdaj mu je bilo misliti tudi o vprašanji: »Se li hočeš ženiti? « In to vprašanje je stalo za
Šaljivi Slovenec (1884):	te tri goldinarje posodil, rešil iz največje zadrege? « Po večkratnem vprašanji vstane iz zakotne mize žid ter pravi, da je on
Beatin dnevnik (1887):	Nepopisno je čustvo, ki se me je osvojilo pri tem vprašanji. Jaz, njegova žena, jaz nerazločljivo mu združena za vselej, jaz
Jara gospoda (1893):	dasi mu je bilo, kakor bi si zasajal pri vsakem vprašanji oster nož v mesó. Dà, vest, vest! Sedaj je čutil
Očetov greh (1894):	ste! « »In — vi? Ste li pozabili? « Janezov naglas ob tem vprašanji ji seže do srca, in ne more si kaj, da

▶ vprašati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vpraša

praša

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore
Zlata Vas (1850):	suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito
Gozdovnik (1898):	»Kaj storimo, Fabij? « praša Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To je gotovo
Gozdovnik (1898):	Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles
Gozdovnik (1898):	vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne

praſha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh

uprasha

Sacrum promptuarium (1695):	zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je
Sacrum promptuarium (1695):	inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej
Sacrum promptuarium (1695):	tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe

upraša

Roza Jelodvorska (1855):	poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim oče ali
Gozdovnik (1898):	jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa

vprasha

Sacrum promptuarium (1695):	ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa
Sacrum promptuarium (1695):	sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu

vpraša

Zlata Vas (1848):	kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ
Blagomir puščavnik (1853):	blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	časa še svojega vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je ob svoje oči prišel. „Jez še nikdar
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati.
Čas je zlato (1864):	Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v
Gozdovnik (1898):	Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! «
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj

vpraſha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln

vuprasha
Sacrum promptuarium (1695): meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter

vprašaj

prashaj

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enem govoriti, pridi njemu rad, inu is lepo napruti, ter prashaj njega, kaj otshe ? kaj be rad ? inu aku per tebi
Kratkozhasne uganke (1788):	ke she navęsh v' kajſeni tablezi njeh imash odspodej yskati, prashaj v' kajſeni tablezi se pak vaje rezhy v' ſdolneh tablezah
Kratkozhasne uganke (1788):	ali ziFra, tega ni tręba praveti. Koker tebi pove, tok prashaj njega: v' kajſeni tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah

prašaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	moj pak je, boljši „kakor tvoj; če meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	k materi in k njim, ki s tabo živijo, in prašaj jih: kaj mislite, kaj mi je storiti, de se poboljšam
Viljem Tell (1862):	Tell. Ne prašaj, in ko pojde, Od njega preč očí obrni, da Ne

vprašaj

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	premišljuj nekoliko pretečeni dan; sprašuj se, kako si ga preživel. Vprašaj se tako le: Kadaj sim danes vstal? — Kaj sim od
Valenštajn (1866):	S pomoli, ker se vendar tako sveti? Prvi strežaj. To vprašaj matematika. On pravi. Da je nesrečna soba. Drugi strežaj. Bedačija
Lohengrin (1898):	krepost. Miroslav. Če meni odgovoriti nêče, Tedaj, o kralj, ga vprašaj ti!

vprašajo

prašajo
Zlata Vas (1848): ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba

praſhajo

Pozhétki gramatike (1811):	ſe déva sad sa glagolam 'v' tih okolſhinah: 1. Kadar praſhajo. Que pensent de vous les bonnets gens? kaj miſlio od
Pozhétki gramatike (1811):	les ingrats? lubi kdo nehvaléshne? V pervimu lizu pa ne praſhajo tako, in isréka bi bila nevſhézhna, poſtavim: cours-je? tdzhem li

vprashajo
Sacrum promptuarium (1695): ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene
vpraſhajo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti je to rekel? “ Mosh

vprašajte

prašajte

Zlata Vas (1848):	opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano
Zlata Vas (1848):	pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo
Čas je zlato (1864):	Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar

praſhajte
Kmetijske in rokodelske novice (1843): drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki ſo

vprašajte

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so
Valenštajn (1866):	vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš roj
Valenštajn (1866):	Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vse dni svojega življenja. “ „To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo

vpraſhajte

Biblia (1584):	Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte,

vprašal

prašal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in pol do 4 gold. in
Zlata Vas (1848):	Kaj vas je vnelo, de ste tako nališpani? “ Tako je prašal in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali
Zlata Vas (1850):	minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam prišel, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem
Sveti večer (1866):	do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim knez govoril in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno

praſhal
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga

praſhou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	at ille reſpondens ait illi: tu dicis. Je nega Pilatus praſhou: ſi le ti en Kral tih Judou? on pa je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Kader je Pilatus shi to drugokret Chriſtuſa praſhou, ali je on en kral? je Chriſtus nemu odgovoriu: ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſhou h'Judam: de je Pilatus skerben sa reſsnizo Chriſtuſa praſhou: kai je reſsniza? tu jes hvalim, de pa on ni

praſhov
Branja, inu evangeliumi (1777): peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de
uprashal
Sacrum promptuarium (1695): uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn

uprašal

Robinson mlajši (1849):	bi ubogi Petek ne imel nikákega gospoda! Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega
Robinson mlajši (1849):	lehko res bilo. „Pak kaj imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni

upraſhal

Branja, inu evangeliumi (1777):	mertuv bil. Inu je tega Kapitana poklizal , inu ga je upraſhal, aku bi reſs bil mertuv. Inu kader je on od
Branja, inu evangeliumi (1777):	vikſhe Far je goriuſtav v' ſredo med nje, inu je upraſhal JEsuſa rekozh: nezh naodgovoriſh k'temu, kar leti zhes tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	noter da leſem. Kader je pak Pilatush Galilęo saſhliſhal, je upraſhal, aku bi on en Galilęjz bil. Inu kader je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ſtav pred deshevskim Oblaſtnikam, inu deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl? JEsus je odgovoruv
Branja, inu evangeliumi (1777):	movzhal, inu ni odgovoruv. Tedej je vikſhi Far njega supet upraſhal, inu je djal k'njemu: jeſt tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	od njega en zhudesh viduv ſturiti. Inu on je njega upraſhal s' mnogimi beſſedami: On pak ni njemu nezh odgovoruv. Vikſhi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Kader ſo ſe bli pak Fariſęrji skupsbralli, njeh je JEsus upraſhal, rekozh: kaj ſe vam sdy od Chriſtuſa ? zhegav Syn je
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſo padli na semlo. Tedej je on njeh supet upraſhal: Koga vi iſhete? Ony ſo djali: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je

vprašal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je na Dunaji, sim mu odgovoril to, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž
Tiun - Lin (1891):	last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod Flint, in kaj ti je

vpraſhal
Biblia (1584): v'to ſtran tiga Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka

vuprashal

Sacrum promptuarium (1695):	kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat
Sacrum promptuarium (1695):	ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je

vprašala

prashalla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ahtengo dajalla. Jeſt nisem ne eno minuto ſa drugeh ſhivlenje prashalla, ne od enega ſhellella ſvęditi, kaj drugi dellajo, ali ſamudę
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' svojemu serzu premishluvalla. Dvakrat bosh ti neshl, de sem prashalla, enkrat tega Angela, katire je meni zheshenje pernesl: koku se

prašala

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bila, ki se je pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala) in ga prašala*, kako in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa

vprašala

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove
Zeleni listi (1896):	oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče
Lohengrin (1898):	rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár

vpraſhala

Genovefa (1841):	lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe
Genovefa (1841):	v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí

vprašali

prashalli
Ta male katechismus (1768): tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim

prašali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	70 letni starček) s 20 letno devico. Ko so ga prašali, če je pa tudi svojo starost in svojo prihodno polovino
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	siromakam in resnično potrébnim pomagati, brez de bi še le prašali: »Ali pa zasluži tudi našo pomoč? « Pa treba je vunder
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	To je bilo slepcem prav in vedno so eden druzega prašali, kdo de je 12 goldinarjev prejel, de bodo kerčmarju plačali

praſhali

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri je eno vſuſhéno rokó imel, inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm

vprašali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam bodo gosp. Vertovc povedali. Povedka. Ko so nekiga pratikarja vprašali: od kodi on vé, ali bo lepo ali gerdo vreme
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Konec. ) Kje pa se bo zdravo konjsko meso dobivalo? boste vprašali. Vém de so per nas konji dragi, in de ne
Tine in Jerica (1852):	pride Nikolaj, pa brez duhovniga. „Gospod kaplan,” pravi, „nočejo priti. Vprašali so me, kaj je očetu, in ko sim jim vse
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Zdaj so prileteli spet vrabci iz mesta in so vprašali; »Kdo je uni stari mož? « In na plotu je sedel
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kaže, on je le oskrbnik prihodnje pomladi. « »Kdaj pride pomlad? « vprašali so vrabci. »Potem dobimo dobre čase in boljšo vlado. Ta
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	poletja; solnce je otresalo srež od dreves. »Kdaj pride pomlad? « vprašali so vrabci. »Pomlad! « so odmevali s snegom pokriti homci. Solnce
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	glédali in so se zberali in posvetovali, kaj bi Pavliha vprašali, de bi je ne izpeljal, in so mislili, če bi
Zeleni listi (1896):	bitko. Kadar so se pozneje pogovarjali ž njim ter ga vprašali, kako da si je izbral uprav vojaški poklic, rekel je

vpraſhali
Biblia (1584): ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati

vprašalo

prašalo
Zlata Vas (1848): vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva

praſhalu

Abecedika ali Plateltof (1789):	Ta radovedu Otrok. Ena dete je en dan ſvojo mater praſhalu: kam bi nek priſhal, kader bi is mejſta voneſ ſhal
Abecedika ali Plateltof (1789):	perglihe ſkasali Vo dete je letu lahka sapopadlu: je pak praſhalu, kaj bi tedej imelu od Boga proſiti? Ony ſo njemu

vprašam

prašam
Lohengrin (1898): naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano

praſham

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	goridjati, tok glej ti gori, shéna. Jeſt te ſhe enkrat praſham , al ozheſh vrata odpręti ?
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Deklé , sdej ſi me plazhala —— ampak zhakej , sdej jeſt tebe praſham, sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	obrazhej beſsędo. Govorjénje ni blo od nevarnoſti; ampak jeſt le praſham, kaj te je perſililo , de ſi ſkusi okno ſkozhil. Matizh.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	noter. Goſpà. Kdu bo nęki noter ? Baron. Raven to jeſt praſham; Goſpà. Ja , ja — Neshka bo, Neshka. Meni ſe sdy , de

uprašam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca

vprašam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in kdo v njem prebiva
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat
Izidor, pobožni kmet (1887):	ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali
Izidor, pobožni kmet (1887):	duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src
Tiun - Lin (1891):	se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno.

vpraſham

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na to pravim in jo puſtim. Drugi dan jo sopet vpraſham: „kako gre daneſ, Zilika? ”— „Naj bo no, kadar mora biti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa v ſtari panj nasaj ſmukne. Jeſt ga na to vpraſham: Ali je mogozhe, de bi te zhbele ſhe eno matizo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preſti sazhela. En dan je predla. „Kakó gré, Zilika? ” jo vpraſham. Nizh kaj! — mi odgovorí: — „Sakaj pa ne? '' — ji rezhem: „krajnſki

vprašamo

praſhamo

Pozhétki gramatike (1811):	Potim, de pridela odgovor na praſhanje Quoi? kader s' glagolam praſhamo, kakor v' tim isgledu l'écolier diligent aime l'étude
Pozhétki gramatike (1811):	vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride, kader s' glagolam praſhamo, sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven al

vprašamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj: ali je mogoče , da bi ravno ta dva stanova

vprašaš

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se ne začno sušiti in trohneti, slabeti, in umirati. Če vprašaš, kdaj naj se drevésa obrezujejo in trebijo, ti rečem, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	t. d. Če se ti čudno zdi to slišati in vprašaš; kaj pa kri, meso, čutnice, kite, žile? — ti odgovorim, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	slabši dajati, pa vendar več, potlej pa čedaije boljši. Če vprašaš, kolikrat naj se ji na dan dá, rečem, da petkrat
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se do malo okopati, dokler v kolence ne gré. Če vprašaš: kolikrat je treba krompir, korúzo, zelje, repo, peso in drugo
Vetrogončič (1860):	pa napev iz neke opere. »Kaj je pa mislil? « radoveden vprašaš. Zdaj ravno ne veliko, ker je že sinoči vse premislil
Rokovnjači (1881):	tej stvari tudi nisva enakih mislij; zato ga pozneje lehko vprašaš, in potem boš sama sodila! « Mlada žena ni dalje ugovarjala
Luteranci (1883):	Stobejke. Med tem ko ti občuješ z njim in ga vprašaš, kakovo naznanilo ti parola, odgovori ti on le z besedo
Od pluga do krone (1891):	Le povej, kaj bi rad jedel, pa ti takoj pripravim. » «Vprašaš, če sem,» odgovorí Matevž, «po pravici ti povem, da že
Kvišku (1899):	res'. »Margita, ali boš res vedno otrok? « »Mamá, zakaj tako vprašaš? « »Zakaj, zakaj? Kaj je bilo sinoči in danes med vama

vpraſhaſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pohleven: „Ozhitno pred vſimi ljudmí ſim uzhil. Zhimú tedaj me vpraſhaſh? Vpraſhaj jih, kteri ſo me ſliſhali, kaj ſim govoril. “ Savoljo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de ljudje od vſih ſtraní v' té tiſhé, ino ſhe vpraſhaſh: Kdo ſe me je dotaknil? “ Pa Jesuſ le terdi: „Nekdo

vprašat

prašat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira

vprašat

Nemški valpet (1867):	Med mojo boleznijo je bila ona od kraja enkrat prišla vprašat, kako mi je, in me je hotela videti, pa moj
Sosedov sin (1868):	zopet v hišo nazaj. Hlapec ga pride nekaj o delu vprašat, pa ne zve ni belega ni črnega, temuč ozmerjan mora
Svetinova Metka (1868):	Storila sem le svojo dolžnost, ko sem poslala k njemu vprašat, kako mu je, ali se ni prehladil? In spodobilo se
Šaljivi Slovenec (1884):	je zašiti čevelj, velja 30 kr.« Tujec gre k čevljarju vprašat, koliko je račun za zakrpani čevelj. Čevljar pa odgovori: »Nič
Testament (1887):	ž njim? Midva ne znava brati. Jutri pojdem na Vransko vprašat k sodišču — najbližje je; tukaj ni nikomur zaupati. « »Jutri? « »Vrnem
Svatba na Selih (1894):	prikima. »Na Rakarjevem domu nimajo gospodinje. Prišla sva k vam vprašat, ali daste Lenico na Rakarjev dom za gospodinjo in Janezu
Gospa s pristave (1894):	sam. Toda navadna pot je ta, da gre kdo drug vprašat, ali sme priti snubec. Knezi pošiljajo poslanstva, zame pa bi
Gospa s pristave (1894):	pisem. Ker so drugi gospodje neradi čakali zunaj, poslali so vprašat grofa Hermana, kaj bi storili. To je grofa že jezilo
Stari dolg (1897):	veže otroke v tej družini. Prišla je večkrat tudi Minica vprašat, kako mu je, a sestri je nista radi puščali k

vprašata

praſhata
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu
uprašata
Revček Andrejček (1891): mi nisi sama pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen

vprašata

Blagomir puščavnik (1853):	deklici! ” Oba hišna se začudena in zveselena pogledata. „Naša hči? vprašata oba kmalo, naša Rezika? — Kje pa je? — Zdaj stopi deklica
Blagomir puščavnik (1853):	njegov otrok pa tavata okoli od hiše do hiše, in vprašata vsacega vpadenega bledega človeka : ali si ti smert, ktero iščeva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jima zdravnik rane obvezuje, pripovedujeta mu celo dogodbo, ter ga vprašata, kateremu izmed nju je kukovica srečo oznanovala.

vprašate

prašate
Zlata Vas (1850): imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin ga hoče obiskati. « Tako
praſhate
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to

vprašate

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar
Gozdovnik (1898):	pravi? « »Kučilo mu je imé. « »Ne šepa nekoliko? « »Čemu to vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate

vprašati

prašati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti zdelo
Robinson mlajši (1849):	prašati, če je pri ti ali oni priložnosti Robinson prav ravnal
Robinson mlajši (1849):	Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor on. Ako

praſhat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zeſarske ſodbe, v'eni takſhni ſlushbi, inu opravila sa reſsnizo praſhat, reſsnizo govoriti, sa reſsnizo ſtati je tvoja doshnoſt. Ti pa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt. Shternf. Dala ti ga bom — ſhe nekaj te morem praſhat — Miz. Kaj pak neki ſhe — Shternf. Vsęl te bo, praviſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shternf Inu on te bo vsęl? Miz. Kaj imajo ony praſhat — Naj mi dajo perſtan , pravim jeſt. Shternf. Dala ti ga

praſhati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir

vprašati

Blagomir puščavnik (1853):	moliti. Zdelo se mi je, kakor bi me mile zvezdice vprašati hotje: Miroslav! hočeš li obupati, kar te Gospod poskuša? Kakor
Lohengrin (1898):	češ gnati ? Elza. Neblago blagi mi! Čuj! kaj te čèm vprašáti! Zdaj mi imé odkrij!
Gozdovnik (1898):	lzvedel sem, da je pogostoma pri vas ter sem hotel vprašati, na kteri način bi se mogel pri njeni oglasiti za
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	še nekaj na misel, kar sem vas hotel že večkrat vprašati. Govorili ste veliko o gospodu Flintu — neki gospod Flint je

vpraſhati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je

vprašava
- prašava
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je

Zvezdana (1883):	smešnost, klanjate se mu in mu kadite. V resnici slabo ulogo igrate, prav nič boljšo, kot ste jo v gozdu danes
Zvezdana (1883):	romani v mojem okrožji in da igram nenadoma sam imenitno ulogo. Radoveden sem, kaj bode iz tega. Med pisarjem in zabrdskim
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	pogrnejo. Tanki vse lepo verjame svojemu gospodarju, ki prevzame tudi ulogo snubača, da se more slovenski zgovoriti. To zazijajo Ratečanje, ko
Na krivih potih (1893):	Prigodilo se mu je tudi često, da je zgrešil svojo ulogo, in da je kar nehoté s kako neumestno besedo ali
Roman starega samca (1895):	sedaj leži s kozarcem vred na tleh? « — »Izvrstno igrate svojo ulogo; škoda, da niste postala glumačica,« rečem jaz z zaničljivim glasom
Dušne borbe (1896):	Ne boš-li kar zahteval, da bi mož mojih let igral ulogo kot ljubimec? « »Jaz ne mislim na tvoja leta, temveč se
V krvi (1896):	se naučim v tej odlični družbi ... Danes pa začnem svojo ulogo s tistim pogumom, ki mi je koristil največ v življenju
V krvi (1896):	ko je mrmral v svoje brke: »Izborno sem igral svojo ulogo! — Nu, ,Zeit gewonnen, alles gewonnen'. To mi bodi geslo! « In
Slučaji usode (1897):	bi se osmešil pred svetom z barbarstvom, menda celó igraje ulogo ljubosumnega Otela, Otela s sivo glavo. — Palice je tak soprog

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 98 →

← ↑ →

Kemija (1869):	njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali
Kemija (1869):	in 4 deli svinca dajó kovinsko zmes, iz ktere se vlivajo tiskarske črke. Kovina z imenom Britanija je zmes antimona (9
Kemija (1869):	uskoči samo za l 1/4 %. Iz sivega grodlja se toraj vlivajo vsakovrstne stvari, posebno železne peči, ploče za ognjišča, razna posoda
Kemija (1869):	bakra in 29 delov cinka, jasno rumena, iz nje se vlivajo razne litine. 2. Rdeči mesing ali tompak ima 85 delov

Tiun - Lin (1891):	precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da
Revček Andrejček (1891):	sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tembolj se je čudil, ko ga Pankracij neizrečeno prijazno in vljudno tako-le nagovori: „Korvin! ali te je res taka nesreča zadela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	da se bode z lepa vršilo vse; mirno stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus vos

Aritmetika za učiteljišča (1885):	in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov 16000 gl., 24000 gl. in 40000 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse jedno

Aritmetika za učiteljišča (1885):	C so izgubili pri nekem skupnem podjetji 20 %. Razmerje med vlogami je bilo 9 : 8 : 7, in kapitala je ostalo po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta dobiček med-nje razdeliti, ako je bilo razmerje med njih vlogami kakor 3/5 : 7/10 : 11/20 in je udeležba trajala v razmerji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ktero se je malo moke djalo, iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	rečeni dobi gotovo zverši! , naj pred poroko 10 fl. županu vloži, kteri mu bodo o pretečeni dobi dveh let po številu
Kemija (1869):	postavi nad živosrebrene pare, pokaže se podoba. Naposled se ploča vloži v raztopljen žvepleno-nakisli natron, NaO.S2O2, ki odvzame ostali srebreni jodec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	predsednik dr. E. H. Costa nasvetoval to-le: „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej

Genovefa (1841):	isſékana, V puſhavi je dal grôſ po Genovefini prôſhnji puſhavniſhtvo vloshiti. Na déſni sraven Genovefine votline je bila kapeliza. Shkôf Hidolp
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pol léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drusiga léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta

Kuharske Bukve (1799):	Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v' meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tudi ne — on ne ſmej vędit; on bi ſe ſizer v' męſs vtikval. Pojva en rnalu vùn ; tukej je taka sapárza

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter ne pride
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost povedal, de več ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ni bilo napčno ne, de sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav
Zlatorog (1886):	Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes.

Kuharske Bukve (1799):	raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim

Mineralogija in geognozija (1871):	v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec
Mineralogija in geognozija (1871):	ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit, roženčev škrilnik in porfir
Mineralogija in geognozija (1871):	dobi zelenkasto barvo, zato mu pravijo zeleni peščenec. Tudi druge vmesnine se nahajajo v peščencu, izmed kterih tu imenujemo samo glinine
Mineralogija in geognozija (1871):	razpadejo. Z vodnato solno kislino počasi pené. Po tem, ktere vmesnine je več ali kteri minerali so primešani, razločimo: navadni lapor
Mineralogija in geognozija (1871):	Barve je po večem zelene do črne, tudi temno-rujave; slučajne vmesnine so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat
Mineralogija in geognozija (1871):	njem veči kosi kamenja, imenuje se konglomeratasti peščenec. Kakor stranske vmesnine se kremenčevemu zrnju včasi pridružijo tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali
Mineralogija in geognozija (1871):	belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje
Marjetica (1877):	bolj. Pa še vedno lije in lije, treska in grmi. V mes pada posamezna kakor orehi debela toča. In v turnu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svetovali, kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mleko z eno trešico sladke skorje in z nekoliko cukram, vmešaj jo z jajci in perdeni cmoke malo pred, ko imaš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra vanjo deni, kolikor se ga v nji stajati zamore, vmešaj ga pa potem med ravno popisano spenjeno mleko in na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in jo pusti vreti, tudi perverzi en kos cukra, in vmešaj en rumenjak, potem perdeni opečene žemlje in potresi s cukram
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Preden v skledo deneš, dobro vmešaj eno žlico hrena. Česnov hren. Kuhaj eno žemljo na tanko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v kozo deni, de se do gostosti otročjiga kuhanja vkuha, vmešaj potem vanj pol funta stolčeniga cukra; potem naj se vse
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na žerjavco, de se vsuši, in, kadar se je pohladilo, vmešaj dobro pet celih jajc in en za en rumenjak velik
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca z njim zmešaj, ter krompir in nekej soli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni kniemu stegnam

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 98 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —