vpraševati v_pravica vpreči vprega vpregati v_pregrešen vprek vprežen vpričnost vpričo v_prihodnji vprvič vrabčev vrabec vrabulja vračaje vračajoč vračati vračitelj vračitven vračitvo vračnica vrag vrajtati vrana vranec vranica vraničen vrasel vrastek vrasti vrat vrata vratar vratarica vratarjev vratca vratek vraten vratič vratilo vratina vraža vražen vražiti vražji vrba vrbje vrbov vrbovec vrbovje vrč vrček vreča vrečar vreči vrečica vred vreden vrediti vredjenje vredno vrednost vrednosten vrednota vrel vrelec vrelišče vreme vremenski vrena vrenje vresje v_resnica vretence vretenčar vreteno vreti vrezan vrezati vrgši vrh vrhina vrhniški vrhovišče vrhu vrhunec vribati vriniti vrisk vriskaje vriskanje vriskati vriskniti vrišč vrivati vrl vrlo vrniti vrnivši vroč vroče vročekrven vročica vročina vročinski vročost vrojen v_roka vrst vrsta vrstenje vrstica vrstilen vrstiti vrstnik vršeč vršen vršilen vršilnik vršiti vrt vrtanje vrtati vrtav vrtec vrteč vrten vrtenje vrteti vrtič vrtilen vrtilo vrtinec vrtišče vrtnar vrtnarski vrtnica vrtoglav vrtoglavica vrv vrveti vrvež vrvežina vrvica vrzel vrzeljak vržen vsadenje vsaditi vsaj vsajen vsak vsakateri vsakdan vsak_dan vsakdanje vsakdanji vsakdo vsakikrat vsakobart vsakojak vsakokrat vsakokraten vsakoleten vsakovrsten vsakršen vsaksebi vsakteri vse v_se vsebina vsečihrn vseeno vsegamogočen vsegaveden vsejan vsejati vsekakor vsekan vsekati vsekdar vselej vseliti vsemogočen vsemogočni vsemogočnost vseobčen vseobči vseprek vsepričujočnost vseskozi vseslovan vseslovanski vseslovanščina
| Deborah (1883): | po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala sem, a besede ni bilo iz nje! Pek. Jaz sem |
| Stric Tomaž (1853): | ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar za nas sklenejo, je to, da se še v |
| Deborah (1883): | Ne morem! Ana. Kam vendar zopet pojdeš? Jožef. I ti vprašuješ? Ana. Ker si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei sushish bras usa straha noi shkode inu vresnizi noi upravizi inu te Duh boda per- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni več za vpreči; pa kér njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa dobro plazhilo konja sakôva, de ga ſhtir tjédne vezh vprezhi ne moreſh. Mojſter ti klobuk naredi; le enkrat greſh sh-njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plemenite konje per tej perloshnoſti jesdaril in pred ſvoj vos vprezhi puſtil, ter tako njih plemenitnoſt poſkuſil. Nar bolji med njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva ritnisko za voz, pri strani pa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je hodil k sv. obhajilu. Sedaj skozi okno zakliče: »Anže, vprezi! « »Mož, kam pa gremo? « ga vpraša žena. »Vsaj danes ni |
| Pripovedke za mladino (1887): | gotov, se vsede vanj putka rekoč: „Zdaj se pa le vprezi! ” „Kaj pa še,” odgovori petelinček, „rajše grem peš domu, kakor |
| Revček Andrejček (1891): | Kakor pa se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z vodo poškropljena. Saj 2 uri prej, kakor se konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako |
| Pozhétki gramatike (1811): | sazhútim; saglédam; vglédam; concevoir, ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends |
| Pozhétki gramatike (1811): | été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali bodózh. PERVA VPREGA. s' er snanivni naklón. Sdajni zhaſ. J'aime, lúbim tu aimes |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' goſtim h, je bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolam être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes |
| Pozhétki gramatike (1811): | a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor apercevoir, posnávam, posnám |
| Pozhétki gramatike (1811): | fini, konzhal. Prihodno. Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe v' nedolazhnim konzhio s' er, inu drugi taki. DRUGA VPREGA. s' ir Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vpréga nelizhnih glagolov. Snaniven, Sdajni Il faut, tréba je, trebujo Nedoverſhen |
| Pozhétki gramatike (1811): | père est tendrement aimé de moi; po sgor rezhenih vpravah. Vpréga terpivnih. Glagolov. Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo eno |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenujemo, ktiri ne gredo vedno po ſploh vpravi ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al nektirih liz, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | prétend, il entend. V' mnoshnimu. Mnoshno ſe konzha po vſih vprégah vſelej, s' ons, ez, ent; nous aimons, vous aimez, ils |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote |
| Pozhétki gramatike (1811): | je vienne; acquérant, perdobiózh, que j'acquierre, de perdobím. Per tretji vpregi: recevant, que je reçoive, pouvant, que le puisse: valant, que |
| Pozhétki gramatike (1811): | que je finisse, rendant, que je rende. Isjétja. Per pervi vpregi. allant, que j'aille. Per drugi vpregi: tenant, que je tienne |
| Pozhétki gramatike (1811): | qu'il ſaille, de trébuje ali de je tréba. Per zheterti vpregi: buvant, piózh, que je boive, de piem, faisant, delajozh, que |
| Pozhétki gramatike (1811): | rende. Isjétja. Per pervi vpregi. allant, que j'aille. Per drugi vpregi: tenant, que je tienne: venant, que je vienne; acquérant, perdobiózh |
| Pozhétki gramatike (1811): | glágolé is tih sloshene, sa to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih pervoobrásnih, kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen perloshivniga que j'aimasse, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel eden do poldrusiga funta na enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta |
| Pozhétki gramatike (1811): | lozhio po êojimu konzhanju v' nedolozhnim naklonu. Neokonzhavni, naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti. Neokonzhavni tretje vprége |
| Pozhétki gramatike (1811): | Glagolov. Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žeblje. 2. Gosp. L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | železnino. 22. Gosp. J. Klenner, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 23. Gosp. M. Klopčauer, čevljar v Teržiču, za čevlje. 24. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je po višjem povelji nakupovanje kónj za topništvo in vojaško vprego popolnoma vstavljeno; to zamore za nov dokaz veljati, da austrijanska |
| Valenštajn (1866): | precej mi iz svoje Konjušnje pripeljati si velel Prekrasno lovsko vprego, da mi trud Poplatiš. Res je, da mi trud poplatiš |
| Revček Andrejček (1891): | pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim |
| Revček Andrejček (1891): | Rustan še mlad in tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove in pa v nedeljo |
| Genovefa (1841): | opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo, in tudi krave ne, ki nam mléko daje, nam bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | počiva, se mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa vpregaš ali jezdariš, moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo ozdraviš s sledečim zdravilom, ako vola en čas ne vpregaš, ampak mirnega v hlevu pustiš. Ako ga pa vedno vpregaš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vpregaš, ampak mirnega v hlevu pustiš. Ako ga pa vedno vpregaš, se mu rana dalj časa ne zaceli, ker jo jarm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi to šlo? Rad. De bi te muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zve priti inu bras usa strahu: al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | poznajo, čeravno o nji in njenim narodu pisarijo, de vse vprek leti, ravno tako ravnajo z našimi rojaki! Tako je po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | sveti. Biti dobri gospodarji V svoji hiši pa ne znajo, Vprek in križem vse ravnajo. Ne bodite več čenčarji, O lažnivi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pisatelj svoje naslednike, ter mènj samostalni izmed teh radi vse vprek posnemajo slabo kakor dobro. Mi pa želimo , da bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije |
| Revček Andrejček (1891): | okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi tako ne! ) popolnama res; njé pisavec je bil sam vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz |
| Valenštajn (1866): | ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne bo treba nič učiti in da se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl |
| Biblia (1584): | Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v |
| Biblia (1584): | vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko shita pridela. Pazh réſ, kjer vrabez gnojí, tam tudi vrabez shanje! Kaj bi rekel pa od revnih konj, kterih doletí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe vezh glote, ko shita pridela. Pazh réſ, kjer vrabez gnojí, tam tudi vrabez shanje! Kaj bi rekel pa od |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »To je vse prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju |
| Tiun - Lin (1891): | sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na |
| Zoologija (1875): | vse strani, po vsem telesu. Ko se pa srce razširi, vrača se na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Bolezen malo, da je ni poderla; le počasi se ji vrača zdravje. |
| Gozdovnik (1898): | ga uzamem, za 40 zlatov, če ni drugače. « Pepo se vrača k svoji svetilnici, v ktere sijaju se raduje Ieskečega bisera |
| Gozdovnik (1898): | besede, ktere naj slišita. Moj veliki rdeči brat pa se vrača v tabor Apačev, povedat jim, da je Antilopa tukaj ostal |
| Lohengrin (1898): | sem jo k sebi v dom! — Zdaj glej, kak strašno vrača mi dobroto, — Me kara, da preveč zaupam ti! Lohengrin (pogled |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj vrazha, naj verne Rendons, vrázhajmo, vernimo Rendez, vrazhajte, vernite Qu'ils rendent |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que tu rendes, de vrazhaſh, de verneſh Qu'il rende, de vrazha, de verne Que nous rendions, de vrázhamo, de vèrnemo Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend, vrazha, verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | e vernili, e, e Velíven. Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj vrazha, naj verne Rendons, vrázhajmo, vernimo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beshí v' goro, ino kdor bo na polji, ſe ne vrazhaj v' meſto po plajſh; ker dnevi pravize maſhevávke ſo to |
| Astronomija (1869): | 8000 let zopet pridejo. Pod. 66. Druge repatice se pa vračajo v krajšem času, in sosebno so Halley, Enke in Biela |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | volje, in kaj bi ne bili! Čez dolgo se zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da |
| Pozhétki gramatike (1811): | vèrnemo Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je rendisse, de bi vrazhal, vernil |
| Pozhétki gramatike (1811): | verne Rendons, vrázhajmo, vernimo Rendez, vrazhajte, vernite Qu'ils rendent, naj vrazhajo, naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hvali. Prasnizhni dnevi ſo h' konzu ſhli. Israelzi ſe domú vrazhajo. Joshef ino Marija ſta tudi she na poti proti domu |
| Sveti večer (1866): | besedo, da bo potrošen denar o svojem času velike obresti vračal. Kar bo tako popotovanje stalo, je gotovo več, ko more |
| Deborah (1883): | moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper človeštvo, ki |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi prejel; je rendis, ſim vernil, je rendisse, jes bi vrazhal, jes bi vernil. III. Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nedoverſhen. Je rendois, ſim Tu rendois, ſi Il rendoit, je vrázhal, a, o Nous rendions, ſmo Vous rendiez, ſte Ils rendoient |
| Pozhétki gramatike (1811): | vernena Ayant rendu, vernil, vernivſhi Prihodno. Devant rendre, kdor bo vrazhal, vérnil Tako ſe vprégajo glagoli attendre, zhákati, entendre, vúmiti, repondre |
| Pozhétki gramatike (1811): | Il auroit rendu, on, ona, ono bi bil, a, o vrazhal, a, o vernil, a, o Nous aurions rendu, mi, mé |
| Pozhétki gramatike (1811): | Prihóden. Je rendrai, bom Tu rendras, boſh Il rendra, bo vrázhal, a, o vernil, a, o Nous rendrons, bomo Vous rendrez |
| Pozhétki gramatike (1811): | jes Tu rendrois, ti Il rendroit, on, ona, ono bi vrázhal, a, o vernil, a, o Nous rendrions, mi, mé, mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je rendisse, de bi vrazhal, vernil, itd. Que tu rendisses, Qu'il rendit, Que nous rendissions |
| Pomladanski vetrovi (1881): | tudi Vinko in Binče sta se kmalu po onej bitvi vračala varno domú. — Do mairjeve hiše prišedši spomnil se je Vinko |
| Milko Vogrin (1883): | njene besede. Olgino otročjo ljubezen pa je tudi mati dobro vračala. Ko ste govorili o prihodu barona Roberta, izmišljala si je |
| Vanda (1888): | pretepli, ko se je s pota za vajo o mraku vračala iz Mengiša. Tako so umovali jedni, drugi pa so poudarjali |
| Vanda (1888): | mize. Malo je pogledala čez okno, ko se je gospôda vračala iz stolne cerkve od póludvanajste maše, potem pa je obstala |
| Vanda (1888): | potolažena vrnila iz lepega svetišča. Ko se je nekega dne vračala iz cerkve, stopi za njo častniški strežaj, a pod škofijo |
| Pegam in Lambergar (1891): | je zdela jako dobra, in z upanjem se mu je vračala srčnost. Pisal bi pisemce in izročil je kateremu teh glumcev |
| Na krivih potih (1893): | sama pri sebi, »da, da«, tisto popoldne, ko sem se vračala s svojim možem proti gradu — sedaj mi je vse jasno |
| Kvišku (1899): | in potisnila naenkrat njeno doto v ozadje. Ko sta se vračala z Adolfom od grajščine proti gostilni, ni zgovorni baron govoril |
| Gojko Knafeljc (1899): | Ana ne sme tega vedeti,« je dejala, ko se je vračala od zdravnika v Anino sobo. Tam je objela sestro, jo |
| Gozdovnik (1898): | obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | o Nous rendrons, bomo Vous rendrez, bote Ils rendront, bodo vrazhali, e, e vernili, e, e Priboden pretekli. J'aurai rendu, bom |
| Pozhétki gramatike (1811): | o Nous rendions, ſmo Vous rendiez, ſte Ils rendoient, ſo vrázhali, e, e Pretekli dokonzhan. Je rendis, ſim Tu rendis, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendriez, vi, vé, vi Ils rendroient, oni, one, one bi vrázhali, e, e vernili, e, e Pretekli. J'aurois rendu, jes Tu |
| Tiun - Lin (1891): | smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da |
| Gozdovnik (1898): | druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost |
| Lohengrin (1898): | Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v |
| Pozhétki gramatike (1811): | naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de vrazham, de vernem |
| Pozhétki gramatike (1811): | sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend, vrazha, verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous rendons, vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen |
| Pozhétki gramatike (1811): | Qu'il rende, de vrazha, de verne Que nous rendions, de vrázhamo, de vèrnemo Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils |
| Genovefa (1841): | ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous rendons, vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen. Je rendois, ſim Tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous rendions, de vrázhamo, de vèrnemo Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je k sebi vtaknil, da bi mu ne bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | 3 2. Potózhnize, k' dobrimu opomnize . . . 12 3. Potiza, hvaleshna povrazhniza . . . 21 4. Kuhani raki ſhipajo vèst . . . . . 34 5. Taſhiza mala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | III. Potiza hvaleshna povrazhniza. Ivanek, ſlrelzhov alj jagrov ſin v' Selenizah , je bil veſ |
| Viljem Tell (1862): | proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na |
| Valenštajn (1866): | se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré |
| Valenštajn (1866): | živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči |
| Mlinar in njegova hči (1867): | privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo |
| Gozdovnik (1898): | kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka, gromí in treſka? O. Ali ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader |
| Stric Tomaž (1853): | ga v globočino potisne. *) „Tri sto medvedov; to so pravi vragi! kaj nam začeti? “ vzklikne Marka in jo dervi po ozki |
| Gozdovnik (1898): | na naju. A midva bova že storila, da ti rdeči vragi do vrhunca ne bodo prispeli. « »Le pazite. Ples se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri se je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej |
| Mlinar in njegova hči (1867): | to spet v glavo prišlo, ker nisem mogel spati; kajti vrana ali kavka se je vsela na mojo streho— — — Luka. Sova |
| Zoologija (1875): | skupaj. Črna vrana (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih. Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava, rep in perutnice so |
| Zoologija (1875): | se in leti časih več milj daleč za mrhovino. Poljska vrana (C. frugilegus) gnjezdi v velikih družbah, časih na tisoče skupaj |
| Zoologija (1875): | frugilegus) gnjezdi v velikih družbah, časih na tisoče skupaj. Črna vrana (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih. Siva vrana (C. cornix |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak |
| Roza Jelodvorska (1855): | visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo |
| Bore mladost (1862): | k Rozaliji. „Za božjo voljo nikar", zakriči Gregor, „vi in vranec pogineta v taki derečini. Mar ne slišite, kako voda hrščí |
| Šaljivi Slovenec (1884): | palice tako polagoma dajete? Vdarite naglo še peto, da bode vranec vedel, čegav je, ter da midva prideva v red! « A |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | meni na konja, on je močan za dva, pa te vranec moj ponese do one dražbe, kjer je dragi tvoj. Lože |
| Vesela vožnja (1889): | trditi takó odločno, da ne? Počakaj, da vidiš, kakšen bode vranec moj — ali če že le hočeš: lísec. Ovsa ne strada |
| Vesela vožnja (1889): | na priljubljeni mu predmet, vpraša Kreména: »Povéj, kakó ti prija vranec moj? « »»Lísec tvoj, kolikor vidim, ni slab. Če si ga |
| Vesela vožnja (1889): | ne vidi prav. Pa saj je tudi slišal. Da se vranec njegov kréše, o tem sedaj ni bilo nikake dvojbe. Potrtega |
| Zunaj (1896): | diru po poljskih potih po Posavju, da mu je bil vranec ves zasopljen in zapenjen. Vedno dalje je hitel jezdec. — Pozno |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | proti Štefanji gori. Poskrbi vse, da boš jezdaril tudi ti. Vranec, ki si ga včeraj ukrotil, je tvoja last. Sedlo pa |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in sedaj začneta zopet tekati po dvorišču gori in doli. Vranec je stopal ali dirjal, obračal se in sukal, kakor je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imenujejo, čerm, ker če ravno velikrat vendar ne vselej, je vranica (slezéna) bolna, je tista bolezin, pri kteri kri postane černa |
| Zoologija (1875): | trebušnji otlini pa leži želodec s črevi, jetra, slezena ali vranica, obisti in mehur. Razredba organov. Organi se razlikujejo po svojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in pes na trebuhu, kjer jetra ležijo, zlo občutljiv. Vnetje vrance se le takrat za gotovo spozna, kadar je bilo vrančno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ure dajati. d) Vnetje ostalega droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri vnetih jetrih je jezik bel, blato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj palcov dalječ iz pod repa na dan porine. — Na vranci se pri ti bolezni malo kaj pozná; jetra so rudečorujave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden, po bolni vranci pa večidel silno napihnjen. Če se kužno truplo razréže, ne |
| Zoologija (1875): | trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterega Novice, leto 1854, stran 277 dajejo, kako je o vrančnem prisadu ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1844, stran 147). Kako se imajo ljudje s previdnostjo pri vrančnem prisadu ravnati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vode, tudi nič kervave sokrovce, kakor se je najde pri vrančnim prisadu. Deje goveja kuga bila, nar bolj pokažeta četerti vamp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne desetine toliko kerví, in še ta ni kakor pri vrančnim prisadu vsa černa, ampak je bolj rudeča; mesó je rudečkasto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gnjije in ne smerdí po devetogobnici takó naglo, kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden, po bolni vranci pa večidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar vreme za bolezin nastopi. In ravno ta lastnost, da vrančni prisad ni tako naležljiva kuga, kakor je goveja kuga, naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravo ohraniti, če zvesto odvračajo vse to, iz česar vstaja vrančni prisad. Da ne zboli živina, je treba pred vsim jo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 277 dajejo, kako je o vrančnem prisadu ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje imenujejo, čerm, ker če ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa |
| Rudninoslovje (1867): | snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take kristale imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo |
| Rudninoslovje (1867): | 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med ternje padlo. Ternje je s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet |
| Stric Tomaž (1853): | mu še da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite |
| Zoologija (1875): | in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali glava |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v tem se od nas proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki njo je bila obletela |
| Rudninoslovje (1867): | pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in |
| Botanika (1875): | obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi deli. 14.: Prašnične niti in vratovi soraščeni 1.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Kakova ramena so to bila, gospod, in kakovi so bili vratovi! Ko sem osamel bil med temi źivočimi karijatidami, pač nisem |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | imeli preveč vratov lomiti, če bi mogli vsi možje z vratovi plačevati, ki se nad ženami znašajo. Možje so hudi ljudje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na |
| Robinson mlajši (1849): | veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko |
| Robinson mlajši (1849): | odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja |
| Gozdovnik (1898): | glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je |
| Genovefa (1841): | vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In |
| Divica Orleanska (1848): | zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga |
| Zlata Vas (1848): | vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prosili, ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših |
| Valenštajn (1866): | zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se Skoz stranska vrata i pridržkom kakim — Trčka (mu naglo v besedo seže). Ves |
| Tiun - Lin (1891): | so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na vrt. Pred hišo je stala |
| Zeleni listi (1896): | ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpuſha, sgorej pa snotranjo, ſmerdIjivo is nje shene, in s vratami, de ſe odpró, kadar je tréba, vezh dobre ſape vanjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva na |
| Zlata Vas (1850): | vasi, je prav prijazno pozdravil. Brencelj je mogočno med hišnimi vratami stal; s kapo postrani na glavi, in z rokami čez |
| Zlata Vas (1850): | notri pod streho do železne vervice, za ktere so pred vratami pozvonjali, če je kdo k gospod fajmoštru iti hotel. Ker |
| Blagomir puščavnik (1853): | da naj odrinejo. Vsa truma se ziblje iz dvoriša; — pred vratami ga počakajo. Njegov konj je že napravljen. On pa se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste |
| Genovefa (1841): | otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v |
| Zlata Vas (1848): | je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila vsa objokana. |
| Oče naš (1854): | opravil, se je hotel proti večeru dam verniti. Pri mestnih vratah ga sreča velik v rujav plajš zavit mož, kteri ga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji in |
| Genovefa (1841): | Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula |
| Viljem Tell (1862): | v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki |
| Zeleni listi (1896): | in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj |
| Zeleni listi (1896): | ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je |
| Genovefa (1841): | ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené |
| Tine in Jerica (1852): | ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | prime, de bi jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne |
| Roza Jelodvorska (1855): | Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da ni lepo,« reče sama sebe svareča, »da |
| Maria Stuart (1861): | smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota obstoji. ) |
| Valenštajn (1866): | tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče. |
| Deborah (1883): | vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom |
| Roza Jelodvorska (1855): | jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor |
| Roza Jelodvorska (1855): | mehkiga serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če |
| Roza Jelodvorska (1855): | dozdevalo, kaj de to pomeni, česar se ta večer tudi vratarica prepriča, ki vsa preplašena v izbo stopi in milo zdihne |
| Roza Jelodvorska (1855): | njegovih hčer je celo pri ondašnjim vratarji v službi bila. Vratarica, ki mora prav huda zmija biti, je deklico spodila, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj z vratarico in otročičima k mizi sede, kar Strašimir v izbo stopi |
| Roza Jelodvorska (1855): | je, če so ljudje pred njim trepetali. Roza odide z vratarico vred na zapovedano delo. Že opoldne pride vitez z veliko |
| Roza Jelodvorska (1855): | malo; kar je v službi ga še ni vidila v vratarjevi hiši, in ne misli druziga, kakor de je izdana. Strašimir |
| Roza Jelodvorska (1855): | de bi bili brat in sestra med sabo. Bili so vratarjevi otroci. Njih oče je vse na skrivnim vidil, kako de |
| Zeleni listi (1896): | v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z |
| Stric Tomaž (1853): | med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho, kjer ste vse pripravljeno imele |
| Zeleni listi (1896): | pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe |
| Rudninoslovje (1867): | je tudi raza, prosójna je ali neprozorna, melka, vitka i vratka. Trda (tr. = 0•8 . . . . 2•0) ni nad sadro a |
| Rudninoslovje (1867): | zove se nafta. Kaména smola (Erdharz, Erdpech) ali asfalt je vratka, jako mehka; kaméni vosek (Erdwachs) je vóskast, dá se rezati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | 60krat v eni minuti bije) konju pušati, in mu iz vratne žile — po velikosti in debelosti konja — 8, 10 ali clo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V tem primerleju se sme živinčetu 2 libri kervi iz vratne žile izpustiti, na persih trak zavleči, in garjeve mesta je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hujšal ali činžal: mu je treba 2 libri kervi iz vratne žile izpustiti; in je treba mesta, ktere konj dergne, pervič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 uro terpi, je treba živinčetu 2 libri kervi iz vratne žile izpustiti. Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapaziš, moraš živinčetu 3 libre ali tri maselce kervi iz vratne žile izpustiti, in mu vsake 3 ure 2 lota v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in terdejše: se mora še en maselc kervi iz druge vratne žile izpustiti, in imenovane zdravila se morajo dalje rabiti. Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se takšne znamnja pri konju zapazijo, se mu mora iz vratne žile pušati, in dober maselc kervi odcediti. Potem se 2 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako drugi dan bolezin ne odjenuje, se mora iz druge vratne žile zopet en polič kervi , in to tudi tretji dan |
| Zoologija (1875): | na mimo gredoče živali, jim skoči na hrbet in pregrizne vratne žile. Na ta način oblada celo najmočnejšega jelena. Naša domača |
| Zoologija (1875): | števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik |
| Zoologija (1875): | živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba |
| Zoologija (1875): | hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih |
| Botanika (1875): | se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od kterega se dobiva ravno tako kakor iz pelinčka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro |
| Fizika (1869): | gori in doli gibanje batovega droga spremeni v vrtenje vodoravnega vratila. To se doseže tako le: Batov drog je pritrjen na |
| Fizika (1869): | ki je s svojim spodnjim koncem z ročico Q vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno ročico (kljuko) navadnega |
| Fizika (1869): | Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. |
| Fizika (1869): | pri kolesu na vratilu delati na najmnogovrstniji način. Kolo na vratilu, se pokazuje v podobi zobatih koles, v podobi valjarja naših |
| Fizika (1869): | trak. Wellenthal, valovni dol. Wellensystem, sostava valov. Wellrad, kolo na vratilu. Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje |
| Fizika (1869): | povedanih primerov se vidi, da sila zamore pri kolesu na vratilu delati na najmnogovrstniji način. Kolo na vratilu, se pokazuje v |
| Fizika (1869): | da se tedaj vrvca počasi in pravilno odvija in da vratilu, na ktero je privezana, kakor tudi s tem, zvezanemu kolesju |
| Kuharske Bukve (1799): | veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtrafingo, ki je ſvojiga brata Abelna umóril. Şhe vezh drugih vrash in prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Take norzhije, kar vſe nizh ni, in ſhe vezh drusih vrash, ktere je na ſvojim popotovanju po ſvetu med ljudmi naſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kruha manjka. Prosimo Boga za vsakdanji kruh, varvajmo se vraž in lenobe, poslušajmo uke pobožnih in modrih ljudi : takó bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | postaviti med tiste naróde, ktéri so od malikovanja in nasledkov vraž oslepljeni, mlado Šembiljko zibali in nje peljnice tkali. Zabuči tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | laže, ne kovari. Mé vošmo, de nikdar med nam' Duh vráž in zmót ne blazni: De sledni v svoj in druzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | néſel. Tudi per naſ na Krajnſkim ſe je ſhe ohranila vrasha ali prasna vera, ktera pravi, de mosh, kteri ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neumnim vrasham. Vezh ſto let ſe ohrani med nemſhkim ljudſtvam vrasha, de v luni je sa kásen ali ſhtrafingo tiſti mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſholo hodil. Ş. Kaj takiga verovati, je velika nevednoſt in vrasha. O. Od kod pa pride bliſk, grom in treſk? Ş.Bliſk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je (de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni stanoviten, ali, kakor se navadno govorí, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomudil per tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah glasovitnih narodih. Ne zameri mi, Rimski in Gerški duh, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so se lahko na dvojno razlagali. V radovednosti in v vražah obojniga ljudstva so našli zadnjič še drugi pópi svoj vſakdanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar besedice več od copernije, ako ravno vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo |
| Valenštajn (1866): | Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oče so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko |
| Botanika (1875): | Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na |
| Botanika (1875): | mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis |
| Botanika (1875): | krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno |
| Botanika (1875): | tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo torej človeku jo prehoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de |
| Botanika (1875): | na vlažnej zemlji, kterih les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke |
| Botanika (1875): | obsega večidel zavolj lepega cvetja imenitne rastline, kakor n. pr. vrbovec (Epilobium), izmed kterih je ozkolisti vrbovec (Epilobium angustifolium) z visokim |
| Botanika (1875): | rastline, kakor n. pr. vrbovec (Epilobium), izmed kterih je ozkolisti vrbovec (Epilobium angustifolium) z visokim, skrlatno-rudečim cvetnim klasom prava lepota naših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe |
| Blagomir puščavnik (1853): | ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite |
| Genovefa (1841): | obſtáti morem. Dolgo je sdaj ſhe tiho molíla, in potem verzh s vodó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she |
| Zlatorog (1886): | skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen |
| Zlatorog (1886): | jutri bo kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je |
| Gozdovnik (1898): | prvi pogled, da se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Hlapez ſe ji perblisha, ino rezhe: „Daj mi piti is verzha. “ „Pij,“ mu rèzhe prijasno, ſpuſti verzh urno v' narózhje, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez, ino natózhi vodé velbljudam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtoríte, kar vam porezhe. “ — V' hiſhi je bilo ſheſt kamnitih verzhev, de je bilo vſe prav ſnashno. Vſak teh ſheſt verzhev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verzhev, de je bilo vſe prav ſnashno. Vſak teh ſheſt verzhev je dershal dvé ali tri mérize. Jesuſ rezhe ſlushabnikam: „Nalijte |
| Robinson mlajši (1849): | sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſa ne smanka ne moke v' predalu, ne olja v' verzhi. Kako je Bog vender mogozhen! Tri leta ino ſheſt meſzov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | peſhizo moke imam ſhe v' predalu ino bitvizo olja v' verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe to bitev sa-ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila, ni rjuha ampak vreča (žakelj). ” Ptujci ali od ptujcov popačeni Slovani so od Azije |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pretežka! “ Zdaj reče vdova résno: „Glejte! ako vam je ta vreča persti pretežka, kako vam bo še le težka cela njiva |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ali ko vrečo poskuša vzdigniti, zavpije: „Oj to je nemogoče, vreča je pretežka! “ Zdaj reče vdova résno: „Glejte! ako vam je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se napák počasi odvaduje, Življenje si popravlja in zboljšuje. 58. Vreča s perstjó. Neki bogatín je vzel revnej vdovi njeno zadnjo |
| Zoologija (1875): | je mehka in opolzla in obdaja celo truplo kakor neka vreča. To kožo imenujemo plašč, stekli polži so brez plašča. Pod |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nisem kriv tega ropa, in ne vem, kako je judova vreča v mojo malho prišla. « »Prepričan si, « govoril je sodnik dalje |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | v mojo malho prišla. « »Prepričan si, « govoril je sodnik dalje, » vreča te dovolj dolži hudodelstva; skaži Bogu in gosposki čast, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vseti! Ne bo hodil nè s' vami v' Egipt. “ Kedar vrézhe prasnijo, ino vſak ſvoj denar v' njih najde, ſe vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové: „Napolni moshém vrézhe s' shitam, kar ga gré va-nje. Dèni na verh shita |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj bomo vſi drugi po verhu. “ Ko bi mígnil, vsamejo vrezhe s' oſlov, in odvesujejo vſak ſvojo vrezho. Sakaj v' tej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili dobre veſtí, ino toraj vſi ſerzhni. Hiſhnik preiſkuje vſe vrézhe od naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar kupo najde v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proti njemu, vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti, ino va-nje vſakimu ſvoj denár |
| Robinson mlajši (1849): | kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vdova ne jenja prositi, jej vendar hoče pomagati, ali ko vrečo poskuša vzdigniti, zavpije: „Oj to je nemogoče, vreča je pretežka |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vdova nasiplje persti v vrečo in reče: „Zdaj imam pa še drugo prošnjo: „Bodite tako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | še drugo prošnjo: „Bodite tako dobri in pomagajte mi to vrečo djati na ramo! “ Bogatin tega ni hotel precej storiti. Ko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je drugi dan memo njive šel, stopi vdova s prazno vrečo pred njega in ga s solznimi očmi prosi, da bi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vsakemu smodnika in svinca, in ko izroči vsakemu še veliko vrečo, odpre neka skrivna vrata, ki jih Tone še opazil nij |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na verh shita vſakimu ſvoje denárje v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi mígnil, vsamejo vrezhe s' oſlov, in odvesujejo vſak ſvojo vrezho. Sakaj v' tej rézhi ſo bili dobre veſtí, ino toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré va-nje. Dèni na verh shita vſakimu ſvoje denárje v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem. |
| Ta male katechismus (1768): | Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so že svoj tek dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ima ob glavo djati in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal: Ny dobru vsęti krùh tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je djala: Kaj pak de Goſpód: Sakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef |
| Genovefa (1841): | shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka |
| Biblia (1584): | Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu |
| Divica Orleanska (1848): | De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko |
| Divica Orleanska (1848): | Nikar moriti ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in |
| Robinson mlajši (1849): | vsem, na kar se je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se mu |
| Maria Stuart (1861): | sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v |
| Ta male katechismus (1768): | rok teh trynogov potegnil, inu v' eno temno gerdo jezho vergl. Ponozhi je ta krej ena silnu velika svitloba od nebes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | receſſit, & abiens laqueo ſe ſuſpendit. Je te ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei, inu ſe je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Farji niſo otli tiſte nasai vseti, yh je v'tempel vergu, sapanou, inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bo perſhu s'oblastjoi Soditi skus pravizo. v'Peku greſhnike vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč poleg |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se |
| Valenštajn (1866): | o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu |
| Valenštajn (1866): | britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu ſo ga popadli. Kader ſo pak vidili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 50. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih |
| Tiun - Lin (1891): | se mi je zdelo) svojim služabnikom znamenje, da bi me vrgli iz hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto |
| Zlata Vas (1848): | znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít |
| Genovefa (1841): | ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vôda se ti iž jesiha vkup zleče v léd, tega verzi proč ; jesihokisloba pa, ki se ti je iz vôde zlekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odnehaj in drevesce rahlejši poveži. Drugo spomlad vse vezilo proč verzi, kér je rana lepo zarašena, in ji škodovati ne more |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je le samo ta terta že storila! « »Izderi jo in verzi jo proč« — reče Bonifaci — kakor oko in nogo, če te |
| Stric Tomaž (1853): | prepozno, še imaš čas poboljšati se. Ne jezi me dalje. Verzi bukvice v ogenj in bodi mojih misel in srečno bova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni so tudi stihi ali verzi; največ jih je vendar tro- in cetveronožnih jambovskih in trohejskih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dá suknjo, ktera je bila do rokavov dodelana, Pavlihu rekoč: „Verzi še rokave k nji, potem znaš tudi v posteljo iti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da naj molče in reče: ”Vzemi amulet z vratu in verzi ga od sebe, če ne — še kaj hujega se ti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu zhistoſt naozira. Verſhi vonkej is |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bosh skus tu pregnal. XXII. Varuvati, de se mleku naissire. Verſhi notri v' mleku eno betvo zukra: tok se tebi na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | enemu prahu seſhge. Ta prah potem v' eno posodo vodn verſhi, inu si to vodo ſelnek ene dny shkrofi, tok bosh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dolishlu, enu perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu dim njeh bo ſa dushil; zhe ne |
| Valenštajn (1866): | lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oh,“ jim rezhe, „nikar ga ne ubijajte! Raji ga she versíte v' tiſti le vodnják! “ Pa to je le sa tó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo pregreho, ino jim rezhe: „Primite, ino versite me v' morje, ino pokojno bo morje! “ Vershejo ga tedaj |
| Čas je zlato (1864): | gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar |
| Deborah (1883): | joče). Prijatelji! Moj Bog! Stara Liza. Množica. V vodo jo vrzite! S kamenjem zasujte! Deborah (s težavo se iztrga, steče na |
| Pripovedke za mladino (1887): | ne ve, zakaj je to storil, razjezi se ter ukaže: „Vrzite ga v ječo. ” Drugo jutro ga obsodijo zvestega Ivana ter |
| Divica Orleanska (1848): | zlata, In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled |
| Biblia (1584): | de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe na tla vershé. ) Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes |
| Blagomir puščavnik (1853): | pastirja pa seboj vleče čez hrib in dol, in ga verze v ostudno temnico, iz ktere ga je pred kratkem njegov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | glasom in pade pred Boštjanom na kolena. Tudi Nikostrat se verze pred-nj in móči njegovo desnico s svojimi solzami. Zmaga je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mladenču napija, potem kakor v mislili vzame kocke in je verze na mizo: „Oj kako slabo. To je sreča, da z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | palic in s persti skušali ostrino. Korvin to zapazivši se verze na tla in prosi: ”Vsaj življenje mi pustite! Nekaj prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico v glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo |
| Divica Orleanska (1848): | je kakor ti, zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo |
| Roza Jelodvorska (1855): | vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | skup in privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče jezero izpiti to je pač |
| Valenštajn (1866): | Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo |
| Pripovedke za mladino (1887): | ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da |
| Tiun - Lin (1891): | bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel |
| Revček Andrejček (1891): | Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. ) |
| Zeleni listi (1896): | kaj mu je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat |
| Gozdovnik (1898): | dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k |
| Valenštajn (1866): | radi Nam dobro plačo dali tem, da nas Iz oproščêne vržejo dežele! Kvestenberg. Da reve z revoj ne zameni bedna Dežela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tako, da ostanejo na mreži sami peclji, kateri se potem vržejo v kako posodo, da se otečejo. Mleti se pa mora |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | doli poklękne. ) To je moja dolshnoſt; na moje kolęna ſe vershem , inu ſposnam , de ſim pruti tebi en oſèl. Nęshka (ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | is lubesni, al is slodja! — odpri vrata , ſizer jih gori vèrshem. Goſpa. (mo na prut ſtopi. ) Pozhaſsi, zhe ſmęjm proſsit. Tok |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kadar potlè moje ozhy na tolkajn sarozhenih, ali sakonſkih ludy vershem, ſe ne morem sdershati, de bi gori ne savpil: Vbogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih njivah , to je, veržem od vsake strani nar manj tri brazde, in naredim razorjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med |
| Tiun - Lin (1891): | ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji |
| Zlata Vas (1848): | nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur |
| Kemija (1869): | kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ti Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po luftu. Verſhesh mene ob tlatedej dobim jeſt she vezhe mozh. Ena ſhôga |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mleku eno betvo zukra: tok se tebi nabo issirelu. Verſhesh ti pak eno betvo zukra v' pinovko: tok se tebi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame |
| Biblia (1584): | On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nekoliko ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec |
| Botanika (1875): | mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj. |
| Botanika (1875): | tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja |
| Ta male katechismus (1768): | obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Ta male katechismus (1768): | imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati. Usmili se |
| Genovefa (1841): | revſhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv |
| Robinson mlajši (1849): | se jas imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed |
| Stric Tomaž (1853): | ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije kak |
| Botanika (1875): | hitro na vlažnej zemlji, kterih les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi |
| Ferdinand (1884): | njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | hočem zdej Tvoje sveto telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | jest sim smel priti k Njegovi mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mortis. Ony ſo ga pa vſi obſodih, de je ſmerti vreiden. Tukei je ta hudoba tih Judou, inu viſhih Farju, kar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſſe reum mortis. Vſi ſo nega obſodili, de je ſmerti vreiden. Lubesnive duſhe! premiſlimo: tiſti nima pomozhnika na semli, katiri je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | S'gnado daruje vſe srote. S'ozhetam , no Synam je Vreiden zhasty, hvale vſe. 7. Kristus kral vezhne zhasty! Vezhniga Boga |
| Biblia (1584): | Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak |
| Biblia (1584): | Ozheta inu Mater vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri Synu ali Hzher vezh lubi kakòr mene, ta |
| Biblia (1584): | Synu ali Hzher vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa |
| Biblia (1584): | na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri |
| Biblia (1584): | dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene vręjdèn. 38. Inu Katęri ne vsame ſvój krish, inu ne hódi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvój krish, inu ne hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ozhęta inu mater vezh lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak |
| Ta male katechismus (1768): | Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | taiſteh, s'kateremi se pajdashe; Tu je szer ena hvalle uredna rezh, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vetra okuli gnan, inu vertęn. Tu je ta obſhalluvanja uredna nadluga, katira je ſa poirbanèm greham pershla, de bodo Odamovi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ej dobru prevagej, inu preudari, aku je ena gerda sladnoſt uredna tolkajn, de be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla. Kader |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dokler ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dokler ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric |
| Divica Orleanska (1848): | prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Krajnskem, kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je |
| Sveti večer (1866): | sem že trikrat toliko snedel, kar je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega součenca, pa |
| Deborah (1883): | Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige |
| Biblia (1584): | Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl: Aku pak nej |
| Biblia (1584): | taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl: Aku pak nej vrejdna, taku ſe bo vaſh myr supet k'vam vèrnil. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak ona |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak ona ne bó vręjdna, ſe bó vaſh myr k' vam nasaj vèrnil. 14. Inu |
| Ta male katechismus (1768): | gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasne opomnize, ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva, da |
| Kemija (1869): | tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še dalje preiskujemo, koliko je kake |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nepreſhazano gnado, katęro ſmo od sgoraj prejęli, inu naſs ſtury vręjdne vęzhnih martèr, on naſs lózhi od Boga, v' katęrim ſamimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govorjenjam, inu s'ſvojim exempelnam navuzhil, tę nar bol ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati, tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | aku bi ony miſli imęli, katęre bi rie bile Nebęſs vręjdne? Sa téga vólo pravi S. Cyprian, de ſa en Chriſtjan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne Vašega poštenja vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov |
| Sveti večer (1866): | jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi Pankracij. da si ne |
| Ferdinand (1884): | da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu |
| Ferdinand (1884): | Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | enimu pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JESUS! kai ſi ti per nas tvoje dobrote, inu lubesni vreidniga videu, de ſi ti sa nas, Bog sa zhloveka, Goſpud |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou: Hymno dicto exierunt in montem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor |
| Sveti večer (1866): | o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepote: kje bom prilike najdel, s kterimi bi zamogel po vrednim srečo in blagost popisovati, s ktero ti svoje zveste kraljevnjane |
| Ta male katechismus (1768): | moji SS. Patroni prosite Gospud Boga ſa nas, de bomo uredni derſhani, de nam pomaga, inu nas ſvelizha, katire ſhivy, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt od mojega Syna navuzhila, de so taiſti uſſellej zhaſty uredni, katiri so na Moyſesovi priſhenzi sedèlli, deslih so doſti hudega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavol zhisla svojeh lejt, temuzh tudi ſavol brumnega ſhivlenja zhaſty uredni. Uſſellej enega starzheka sposhtuj, nej bo kakershenekol otshe, taiſte pak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobeden napride; on vabe, inu malu njeh je, katiri se uredni ſturę pridti; on gnade ponuja, inu prov redke je ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri so v'vishi starosti svojeh lejt. Narvezhega sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali, inu v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hlapzam : Shenituv je res perpravlena; al ti povableni niſſo bli uredni. Pejte tedej na kraje teh zhęſt, inu katirekol najdete, povabite |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | te je posabil? On nam vezh da, ku ſmo mi urędni, Ter nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz |
| Roza Jelodvorska (1855): | reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles ni oben dan prasen preteku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vreidni krei neſhli? le ſamu enkret je biu per Judeshu v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſaki dan na tvojo taku veliko dobroto smíſlili, taku niſmo vreidni, debi ti na nas, inu naſhe duſhe smiſliu. Saturei sbudimo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti o Bveg naenei ohlvbov inv prosimte o visoko vriedni nabeshzhi Krall daimijo N. namojo krîevo to mojo srezho inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oh daimio o Bveg oh vsiga magozhni Bveg oh vesoko vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | s poštenim sercam, odkritoserčnimi slavnimi občutljeji in z blagim hvale vrednim obnašanjem obdarila, in kterimu tudi Hirlanda svojiga posebniga spoštovanja in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 3. Če ga na konc' življenja Po vrednim vžijemo, Se smertniga strašenja Več bal ne bodemo. Težave in |
| Gozdovnik (1898): | li, da se z vami postopa kakor s človekom časti vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem? « Vprašani pogleda prašalca s temnim |
| Ta male katechismus (1768): | moje ſhivlenje s' gnado boſhjo pobulshat, inu prosem ſa eno uredno pokuro, inu odveſo mojeh grehov. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shivlenje s gnado Boshjo pobulſ hati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvoje shivlenje s'gnado Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dohodke in sicer na leto okoli 800,000 gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna |
| Divica Orleanska (1848): | menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več je to vredno za nas, Ker dosti spremenil od pred se je čas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako drugo, le ime se mu mora drugo dati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati |
| Tiun - Lin (1891): | Ni se mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala |
| Zeleni listi (1896): | šibo za svoje otroke, toda tako malo, da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo |
| Gozdovnik (1898): | kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se |
| Ta male katechismus (1768): | urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga |
| Divica Orleanska (1848): | brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sna vſak biti. Nikar falerjov, temuzh zhednoſti teh ludy je vrednu poſnemat. Kder ſe zhes ſręzho ſvojiga bliſhniga grima, ta kaſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Urednoſt teh stareh, so sivi lasji. Pred taiſtem, katire sivo glavo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pourazhanje. 1 Enu hvalleſhnu serze ima eno veliko imenitnoſt, inu urednoſt, inu dokler tu, kar je prejèllu, spoſna, je urednu prov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | levi ter dobi na ta način 10krat, 100krat, 1000krat, ... toliko vrednost (§ 8.); zatorej postane tudi število samo (§ 36., 1. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 450 gl., druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe |
| Gozdovnik (1898): | življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rosveto boshjo gnado inu usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dukatou prou dora svata odte uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries dau! sakai jas sim uresnizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata vreden je čas našiga življenja, posebno če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere |
| Zoologija (1875): | podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pouk toliko časa nima nobene vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila. 4.) Vsota dveh nasprotnih števil je jednaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | treba, da je gotova vrednost vsega plačila jednaka vsoti gotovih vrednostij vseh posamičnih plačil. Določujoč gotove vrednosti bi morali računati diskont |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serčno želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti, nemu noter do ſmerti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamu enkret je biu per Judeshu v' eni taku maihini vreidnoſti JESUS, de je on nega sa en taku navreidni kup |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ena ſama kapla tvoje nar zhaſtitiſhi krivy ene takſhne naisrezhene vreidnoſti, inu dragote, debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh sa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | srednjo in slabejšo vrednostjo in diferenca med boljšo in srednjo vrednostjo. Račun stoji takó-le: Kakó je ravnati, kadar je dana tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | slabejše tvarine se imata kakor diferenca med srednjo in slabejšo vrednostjo in diferenca med boljšo in srednjo vrednostjo. Račun stoji takó-le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kolikor je dob, ali jednak končnemu kapitalu, pomnoženemu z recipročno vrednostjo te potence. N. pr. 2000 gl. je bilo vrednih pred |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razrešil, treba le neznanko v dani jednačbi zameniti z najdeno vrednostjo ter izraza na obeh stranéh skrčiti. Razrešil si jo prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zovemo s skupnim imenom vrednostne papirje (Effecten, Wertpapiere). § 168. Vrednostni papirji imajo premenljivo vrednost; ta premenljiva vrednost zove se kurz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nesó tudi redne obresti. Akcije ali delnice (Actien) so oni vrednostni papirji, kateri izpričujejo, da je postal njih lastnik s tem |
| Maria Stuart (1861): | vas je Prekanil Mortimer, katoličan, Orodje Guizov, ljubljenec Mariin, Butica vrela, ki je prišel sem Osvobodit Marijo, umorit Kraljico — Elizabeta (grozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze |
| Kemija (1869): | zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima |
| Fizika (1869): | kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe rumeno shgè, kader je rumen, vlì notri en polizh vręliga mlęka, puſti vręti, de ſe sagoſtí; potle odſtavi, vlì v' |
| Kuharske Bukve (1799): | eno parſtęno pozineao kruglo. To kruglo poſtavi v' en kotel vręliga kropa, poſtavi gori eno tęsho, de ſe krugla nesverne. Krop |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih |
| Kemija (1869): | je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar |
| Kuharske Bukve (1799): | dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha |
| Botanika (1875): | imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop |
| Kuharske Bukve (1799): | ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu |
| Kuharske Bukve (1799): | lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti |
| Fizika (1869): | steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj |
| Fizika (1869): | zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame |
| Fizika (1869): | se je mogoče z njimi bolj hudo opeči, kakor z vrelo vodo samo na sebi. |
| Fizika (1869): | ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi drugač oslabljene ljudí obojniga spôla *) Zraven teh treh zdravilnih vrelcov se še četerta zdravilna moč tukaj najde. Visokočastljivi vstanovnik teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stár latinski pisar, pové, pa tudi poménijo zdravilno moč tih vrelcov, zakaj oni debelijo človeka; pečèni zdravijo nahod in kašelj ; zdrobljeni |
| Kemija (1869): | je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brahorje, želve (Skroſeln) začeto plučno jetiko i. t. d. Tretji vrelec, imenovan Klavznerjovajeklenšica (Klausner-Stahlwasser), ktera se v celi Evropi samo tù |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je, v čem ti trije vrelci po večim pomagajo. Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vrelca zadosti vode ni moglo privírati, so pretêklo zimo drugi vrelec odperli, in per ti priložnosti na stari rimski vodnjak zadéli |
| Fizika (1869): | da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako |
| Fizika (1869): | okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da |
| Fizika (1869): | se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako |
| Fizika (1869): | lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu |
| Fizika (1869): | imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote |
| Fizika (1869): | je takih, da je na njih dálja med lediščem in vreliščem, kakor v Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako |
| Fizika (1869): | stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan Ss. Joanneſa inu Paula Marternikov Patronov zhes hudu ureme. Evangelium S. Lukesha na 12. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Traven, po tem ſe kashe enu malu lępu, inu gorku ureme, s deshjam smeſhanu; trava, inu roshe ſe bodo posnu vidit |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zvibla ſe more tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme skus letu vishajo, inu eden teh Planetou uselej ſvoje letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ste nam zopet v Novicah priobčili, kako de se je vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam je v prid. Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih. Kdo nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje. |
| Tiun - Lin (1891): | Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſe ſorte, pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh vremęn. Shkodlive Shivadi. Jeſęn bode veliku mísh, aku poprej ni blo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to Lętu vſse ſorte, pa malukedej Jug; bo veliku hudeh vremen s' bliſkam inu tręſkam, katęri ſo ſkodlivi temu fruhtu. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj pa je Elmov ogenj? Skušnje nas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred mladim per zhiſtim vręmeni odlomiti, v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade ne ſtare dreveſsa preſajat, tudi ne s'mokro |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker popolne. Kar sa enu Sęme je sręlu, per lepim vremeni pruti polnimu Meſzu ſpravit; andibijo, ſolato sa Simo, kader Meſsez |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſhkafi, de ſe vbriſhe inu pòdſe vershe. Per lepim vremeni rajſhi vrè, kakor ob deshevnim. Voda per kuhanji smiraj sgubluje |
| Kuharske Bukve (1799): | Zhe je bol neſnage polna, rajſhi mokra poſtane ob mehkim vremeni. Per ſoli je potrebna ſkôpa roka, nesmôtena glava. Morſka zherna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže saj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali nič ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | vojakov, kteri okoli 1000 milijonov gld, stroškov delajo državam. — Štajarski vremenski prerok pripoveduje, da „ta mesec nam prinese veliko mraza in |
| Fizika (1869): | pokažejo oblaki in dež, zato je on v resnici pravi vremenski prerok, in zavolj tega ga imajo po mnogih hišah. Navadno |
| Kuharske Bukve (1799): | sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano |
| Kemija (1869): | pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei |
| Astronomija (1869): | bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries dau! sakai jas sim uresnizi svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak umeru bo shje njegova |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi usmilan pruet sazhomi uresnizi potrebnoui: jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kar bodash potrobuou mora on tabei perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti niega barash noi niego poshlash |
| Zoologija (1875): | križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se |
| Zoologija (1875): | da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in |
| Fizika (1869): | 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po |
| Zoologija (1875): | razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je prav per rokah in pred ozhmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa tudi na vreteno ſveti. Kolovrat smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je |
| Kuharske Bukve (1799): | sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí |
| Kuharske Bukve (1799): | ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor |
| Kemija (1869): | ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost |
| Fizika (1869): | morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri 90° C. Tam se tedaj v odprtej |
| Kemija (1869): | je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je vlil toliko vode v ono skalo, da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo |
| Kuharske Bukve (1799): | pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež |
| Valenštajn (1866): | vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod |
| Zlatorog (1886): | pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Revček Andrejček (1891): | briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil bó |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | poſpeſhevalo, kolikor bolj mu je kri od jese po shilah vrela. Poſlani je namrezh vſe na tanko rasloshil, kako ſumljivo je |
| Gozdovnik (1898): | bi z očmi pogledal, bogat človek. « V žilah Tiburcijevih je vrela kri, pa z nikakoršnim izražajem svojega lica ni izdal misli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa |
| Kuharske Bukve (1799): | notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni |
| Kuharske Bukve (1799): | nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako |
| Robinson mlajši (1849): | kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo |
| Fizika (1869): | iz posode, v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda |
| Fizika (1869): | v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bile sto in stokrat po novinah ponatisnjene, v marmor kamen vrezane ali pa v železo vlite. Ali takrat je bilo vse |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride in viditi hoče, kaj hlapec dela, najde iz usnja vrezane živali. Jeza ga zgrabi in Pavlihu reče: „Kaj si pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih |
| Robinson mlajši (1849): | V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino |
| Gozdovnik (1898): | Zdaj pa vzemi to motozno lestvo, pa idi. « Kapitan izstopi, vrgši možu lestvo, sam pa stopa naprej, poleg vode, ter dospe |
| Lohengrin (1898): | čez Brabant! Kralj. Kák to je spor? Elza (burno Lohengrinu vrgši se na prsa) Gospod! O moj velitelj! Lohengrin. Kaj je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ne ? Ali jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš. Deblo se |
| Robinson mlajši (1849): | kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v |
| Robinson mlajši (1849): | še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom „v verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare v peč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam |
| Gozdovnik (1898): | njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog |
| Genovefa (1841): | tvôje matere verha doraſtla, ko. ſo iméli omagati, in ko bi bil ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja |
| Zlata Vas (1848): | bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe |
| Tiun - Lin (1891): | s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gréd ali lojtro, ktéra je na semlji ſtala, ino s' verham do néba ſégla. Ino glej, boshji angelji hodijo po njej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | omiſlili. Kako ſe je to sgodilo? Hribar„jov Jakob sa Verham bukovſke ſoſéſke, ſa„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ki ne posábimo Kakſhni vojſhaki ſte Sajmite s' nam! S' verham natózhimo Kosarze, hózhemo Narpréd Zeſarjovo Sdravizo pit. Kralja ni gorſhiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi |
| Gozdovnik (1898): | Tema je stopila od pogorskih vrhov v globino ter mesto prepustila višnjevkasti svetlobi jutra. Kakor iz |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zasvetilo v istem hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov se je vzdigal krvavordeči žar. „Gorjé! “ zakliče gospa O'Nielova. „Že |
| Zlatorog (1886): | Oh, tretji dan že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó |
| Zlatorog (1886): | ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje |
| Zlatorog (1886): | To Anka dé in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive |
| Zlatorog (1886): | se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko |
| Gozdovnik (1898): | Pepo. Treba je bilo zdaj oči imeti odprte. Površina reke, vrhovi na bregu stoječih trepetlik, celo obrežje s svojim bičevjem, nič |
| Gozdovnik (1898): | jutra. Kakor iz zmedenega načrta slike, so se vzdigali prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim, iz temnikaste barve jutranje mračnosti. Med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pride lepo globoko pod zemljo; veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro naredi: Iztopíte ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več; pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je |
| Viljem Tell (1862): | naročje Harasu, ki ga na klop posadí. ) Tell (se prikaže vrhi skale). Poznadeš strelca, Nikar ne išči druzega ! Svobodne So koče |
| Valenštajn (1866): | Odlazi! Ti me varaš, ja znam. Strélec. Nu, višnjevo po vrhi še kapo ná, Prinesla je tódi mi jo loterija; Lepote |
| Botanika (1875): | postavljeni v cvetu §. 60.), moral bi pestič stati najbolj vrhi cveta, pod njim pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala |
| Botanika (1875): | in zadnji listni krog cveta, in stojé sredi cveta in vrhi steblove osi, ktere rast se z dozorenjem plodu dokonča. Plodovi |
| Zoologija (1875): | njih tudi pri vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih |
| Botanika (1875): | ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de |
| Zlata Vas (1848): | maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico |
| Sacrum promptuarium (1695): | pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno |
| Zeleni listi (1896): | Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času |
| Astronomija (1869): | nepremenljiva, črta 244. Corona, kolobar, 322. Črta, Linie, 233. Culmination, vrhovišče, 257. — obere, gornje 257 — untere, spodnje 257. D Dafna, 302. |
| Astronomija (1869): | doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar kaka zvezda stopi v poldnevnik |
| Astronomija (1869): | V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje spodnje vrhovišče. Čas, v kterem solnce preteče dozdevno pot od O do |
| Astronomija (1869): | pride v A, na nebu svoje najviše stališče, ktero imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to zgodi, poldan. Odslé |
| Biblia (1584): | ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak |
| Tiun - Lin (1891): | se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti |
| Gozdovnik (1898): | skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata |
| Gozdovnik (1898): | On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno |
| Astronomija (1869): | Pod. 25. Z gorskega vrhunca v pod. 25, vidimo točko P, ki je v velikej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | suče po Magjarskem šovinizmu. In ta je že tako do vrhunca dospel, da glavni Magjarski časniki na prvo mesto tiskajo agitatorska |
| Gozdovnik (1898): | A midva bova že storila, da ti rdeči vragi do vrhunca ne bodo prispeli. « »Le pazite. Ples se bo skoraj začel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in to celó tedaj, ako bi tudi ne stal na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera |
| Ferdinand (1884): | Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba sledečega mazila dvakrat na dan v benceljnovi člen vribati: Vzemi 8 lotov olja iz dežnih červov, 4 lote olja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ostriči, potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je vrinila — ona je vędila, de ſo per meni dobro naloshéni. Inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je |
| Divica Orleanska (1848): | so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale |
| Blagomir puščavnik (1853): | čuvaj, in kmalo potem se po dvorišči čuje ropot in vriskanje. Jovana sicer misli, da bi bil Bric, pa vendar se |
| Zeleni listi (1896): | so se igrali zunaj pred hišo, da se je veselo vriskanje slišalo v hišo, kjer je Lipe zdrav ležal v postelji |
| Čas je zlato (1864): | ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo |
| Valenštajn (1866): | Mi se pa dobrikamo, vedemo zvito. (V šatori pojó i vriskajo. ) Kakó pa tam vriskajo — Bog se usmili! Vse to so |
| Valenštajn (1866): | vedemo zvito. (V šatori pojó i vriskajo. ) Kakó pa tam vriskajo — Bog se usmili! Vse to so s kmetove kože dobili |
| Divica Orleanska (1848): | Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča |
| Deborah (1883): | Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj |
| Stric Tomaž (1853): | vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki ste že |
| Viljem Tell (1862): | bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Ta mož je visokočastiti gospod Fidel Okorn, duhovnik v Lokavci, Verl Krajnec. Taki možje (zlasti priletniši), ki poleg težke duhovne službe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne poznam tako do dobrega, kakor Tiburcija, ki je prav verl mladeneč, pa ker se zeló prizadeva seznaniti se z vsemi |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle |
| Robinson mlajši (1849): | tam ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv |
| Gozdovnik (1898): | sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda vedi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče in |
| Sveti večer (1866): | je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | delom kos. Hvala pa tudi umnemu županu Janezu Bek-u, in verlemu srenjskemu odborniku Matiju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | že! In spet je donel vesel ropot od vseh krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | še enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas ni veliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Inšpruk, ki je na tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej |
| Valenštajn (1866): | zvestih ima car, I v taborji še mnogo mož je vrlih, Ki dobro reč branili bodo krepko. Posvaril zveste sem, obstražil |
| Valenštajn (1866): | Kornet. Pri generalu je v Globokem že Dva dni. Junakov vrlih že imáta Šestnajst praporov zbranih ino vam Poročata, da čakata |
| Gozdovnik (1898): | sveta. Je-li poznate morda postave gora, travane, molčeči sporazumek vseh vrlih in poštenih gambusinov? « »Mislim, da. « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dneh spet tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko |
| Sveti večer (1866): | mi pa povej, Tone, kako ti je pri nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se |
| Viljem Tell (1862): | reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé |
| Genovefa (1841): | Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter rêzhe: „O hvala Bogú, de ſte vunder ví? O |
| Zlata Vas (1848): | zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne ves žalosten domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bode nazaj, zna pa tudi biti, da se skoro verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo. |
| Astronomija (1869): | Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do 76 letih, druga po 3 letih |
| Zlatorog (1886): | k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se |
| Zeleni listi (1896): | šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in |
| Gozdovnik (1898): | in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je |
| Blagomir puščavnik (1853): | praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz |
| Fizika (1869): | pota in se vsi v ravno tisti čas spet nazaj vrnejo. Tako gibanje imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je |
| Zoologija (1875): | zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge |
| Občno vzgojeslovje (1887): | globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave, katere smo imeli nazadnje; to pa se zgodi največkrat |
| Gozdovnik (1898): | z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov toliko zamesti, kolikor |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de vrazham, de vernem |
| Pozhétki gramatike (1811): | sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend, vrazha, verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | finis, konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je suis, ſim; veliven |
| Zvezdana (1883): | grem, ker moram iti. Znabiti še pride čas, ko se vrnem, ako pa ne, odpusti mi in verjami, da je bil |
| Testament (1887): | vprašat k sodišču — najbližje je; tukaj ni nikomur zaupati. « »Jutri? « »Vrnem se o pravem času! Da bi Tomaž mogel govoriti — on |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se za izkazano gostoljubnost ostaviva kočo in jaz se nemudoma vrnem v tabor. Od dvanajstih móž izgubil se mi je jeden |
| Iz arhiva (1890): | kostanjem. Olga ga je spremila do tjà. »Dovôlite, takoj se vrnem,« in odpršela je lahno kakor lastovica. Lovro je gledal za |
| Na obáli (1891): | zmerom prijatelj očetu tvojemu. Jaz grem, ti ostaneš, Jelica; ali vrnem se skoro, tako mi je obljubil gospodar. In ko se |
| Križ na poti (1891): | vzklikne Hugon radostno. »Poslavljam se v svesti, da se skoro vrnem. Z Bogom, ljuba moja, in pričakuj me! « Žalno in vender |
| Strte peruti (1894): | zopet stara Danica, živa in vesela. — Ko se nekega dne vrnem z deklicama z vrta, dobim v obednici gospó Gemmo z |
| Slučaji usode (1897): | ribeznim grmom. Pa čim hitreje! Mudi se jako; jaz se vrnem k ponesrečenci. Rekši se oni obrne in odteče spet po |
| Gojko Knafeljc (1899): | nikamor! Jaz imam še neko nujno pot, a kmalu se vrnem, in ti glej, da ga najdem še tukaj! « Zloben smehljaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | de vrazha, de verne Que nous rendions, de vrázhamo, de vèrnemo Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous rendons, vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen. Je |
| Fizika (1869): | mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega |
| Pozhétki gramatike (1811): | re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend, vrazha, verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que tu rendes, de vrazhaſh, de verneſh Qu'il rende, de vrazha, de verne Que nous rendions, de |
| Viljem Tell (1862): | ga pusti. Tell. Brez orožja — sem Brez roke. (Dečka se vrneta. ) |
| Valenštajn (1866): | Šesti nastop. Valenštajn. Trčka in Ilo (se vrneta). Ilo. Je v redu? Trčka, Sta z vršila? Ilo. Šved |
| Gozdovnik (1898): | lovit, da imamo kaj živeti! « »Antilopa bo počakal, da se vrneta ter jima povedal besede, ktere naj slišita. Moj veliki rdeči |
| Gozdovnik (1898): | na neko drugo okolnost: »Antilopa želi, naj se bledoličnikov glavarja vrneta še pred nočjo, sicer ne more ž njima govoriti, ker |
| Pozhétki gramatike (1811): | de vrázhamo, de vèrnemo Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je rendisse, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous rendons, vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen. Je rendois, ſim Tu rendois |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot |
| Oče naš (1885): | pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “ |
| Revček Andrejček (1891): | Vrni se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat |
| Biblia (1584): | nej vrejdna, taku ſe bo vaſh myr supet k'vam vèrnil. Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne bó vręjdna, ſe bó vaſh myr k' vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v' mojo hiſho, od kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' |
| Genovefa (1841): | zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni |
| Divica Orleanska (1848): | si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni |
| Tine in Jerica (1852): | čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil. |
| Robinson mlajši (1849): | tekel, ino svetilnico prinesel. On sam se je k diri vernol, ino je pred njo z nabito puško obstal. „Za vse |
| Robinson mlajši (1849): | A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova |
| Oče naš (1885): | sveti na cerkvah in gorah! Zopet se boš k nam vrnil in nam tvojo milost prinesel! Ta čas bo zopet prišel |
| Tiun - Lin (1891): | jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln |
| Viljem Tell (1862): | doma šel, Preljuba otročiča, kako je Veselje bilo, ko je vrnol se, Ker s prazno roko ni prišel nobenkrat, Prinesel vama |
| Gozdovnik (1898): | Ramona de Dies, svojega upravitelja. Nazaj se pa več ni vrnol, francoska krogla ga je podrla v nekem boju, ki so |
| Genovefa (1841): | Kaj bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in |
| Robinson mlajši (1849): | sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino |
| Vanda (1888): | odprta vrata stopila v bližnjo spalnico in se takoj zopet vrnila. Ni imela pravega dela, saj je bila nedelja, in vendar |
| Vanda (1888): | ji ne bosta odveč. Vanda se je še tisti dan vrnila na Perovo in se pridno poprijela gospodarstva na mlinu. Ko |
| Vanda (1888): | tla. Gospa Glovacka se je bila od Dobravčeve gospe domov vrnila in ravno je stopila čez prag, ko je Vanda Borovskemu |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | njo, in ne óne druge? In zakaj mi je ona vrnila poljub? « In tu je v dúhu prédenj stopila vitka podoba |
| Okolo svetá (1892): | da bi kje kupila krompirja in kruha. Skoro sta se vrnila bogato obložena, in nadaljevali smo svoj pot, izogibaje se vsakemu |
| Sama svoja (1895): | za njegovo vedenje do njene rodbine ... Takoj, ko se je vrnila Milka domov, je šla v očetovo pisarnico, da mu pove |
| Sama svoja (1895): | svoja paglavca! « — Odhitela je, pa se za malo hipov zopet vrnila. »Gospodična, ali hočete morda kako knjigo? Imam jih nekaj ... nakupil |
| Kotanjska elita (1898): | na njene. Nehote se je stresla pod poljubom njegovim, a vrnila mu ga je rahlo, komaj čutno. Vendar mu je pri |
| Gojko Knafeljc (1899): | po en vrč? « »Se, še! Pa hitro! « Kmalu se je vrnila Neža s polnim vrčem, in zopet se je cedilo počasi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti |
| Tiun - Lin (1891): | Džunke so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili, ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo vidili ino ſliſhali |
| Zlata Vas (1848): | na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala Bogú, de se nam ni treba preveč truditi! “ Ubogi |
| Zlata Vas (1848): | prinesli. To je toliko časa terpélo, de so vès dolg vernili in zopet toliko mléka k dobrimu iméli, kolikor drugi. Potem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | peruti; celi dan sta bila skup. Proti večeru so se vrnili drugi in ko je solnce zašlo, dobili so svojo pravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | če je mogoče, odvrne ta nevesela nezgoda. Ker se niso vrnili domu, nam še ni znan izid te zadeve. — Pozornost naših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | To je famozno! Podoba kaže, da ste vendar zdravih udov vrnili se iz njih brloga. Francoz. Tacas sem bil še mlajši |
| Oče naš (1885): | prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno postavili, iz Orlovega vrnili in z maščevanjem francozke armade jim je bilo zažugano. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe le vpokojili in ljudſtvo ſe je sopet v meſto vernilo. ˛Shtazune ſo sopet odperli; rokodelzi in drugi delovzi ſo sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridem h tebi Pa te vzamem k sebi. «« Dete se vernilo Glavco položilo. Pervi dan zbolelo , Drug' dan oterpnelo, Treti — pokop |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo |
| Biblia (1584): | inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet vèrniti v'mojo Hiſho, is katere ſim vun ſhàl. Inu kadar |
| Genovefa (1841): | ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza |
| Divica Orleanska (1848): | rôko. ) Bi ne hotli Se spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve? |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva |
| Blagomir puščavnik (1853): | ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že |
| Sveti večer (1866): | snedel, kar je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali |
| Ferdinand (1884): | let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga spremi na Dunaj. Tú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Preslavna krona! Moj Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči |
| Robinson mlajši (1849): | mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko imeti da |
| Cyclamen (1883): | To sovraštvo me miče. Bodemo videli, doklej bo trajalo. « Hrast, vrnivši se, podal jej je knjižico, katero je nosil ves dan |
| Dóra (1885): | med tem zbežala kam na sprehod. Veš, Dorica, reče Gerca, vrnivši se iz cerkve, Kolomanov dijak je že sinoči prišel iz |
| Beatin dnevnik (1887): | v nebesih so angelji vsi svetlo-kodrasti. Toda pustimo tó in vrnivši se k svojemu umételjniku trdim, da sedaj druzega ne pogreša |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ni imel rogú na čelu ali pa trna v dláni. Vrnivši se najdemo kmalu véliko cesto, po kateri nam je mogoče |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kateri so se zbrali že vsi moji vojaki na odhod. Vrnivši se v tabor, poročal sem nadvojvodi Ivanu o dogodkih v |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | smo dospeli šele drugi dan o mráku. Dné 16. septembra vrnivši se z vélike straže zjutraj domóv stopim v svojo sobo |
| Od pluga do krone (1891): | je bila torej Ljubljana, ko so jo oče razkazovali Jurčetu. Vrnivši se na Stari trg, dojideta ravno pred Simnom gospodinjo Jurčetovo |
| Materino srce (1896): | pridem, častita gospa! « »Dvajset stotakov! « je rekel s sladkim glasom, vrnivši se iz druge sobe. »Lepi denarčki! Prosim, preštejte! « »Gospod Jemec |
| Slučaji usode (1897): | bili prav v redu? — Tako čudovito izpremenjeno sem jo našel, vrnivši se s svojega potovanja, pravi Otmar sam pri sebi, ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v merzlo vodo. Pervič vli redki cuker, ko je še vroč, nanje, drugič marelce z njim nekoliko pokuhaj, tretjič tudi, četerti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostrožence vanj in postavi kotlič na majhen ogenj, de cuker vroč ostane brez vrenja; pusti ga tako, dokler se jagode ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | obrača, Bog oberne — čez eno uro žalostnega stanja premaga narava. Vroč znoj nastane in celo noč terpi. Od dne do dne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | zlatorumenih las, ki so v dolgih kodrih po plečah mahali. Vroč je bil v obraz; viditi je bilo, da je veliko |
| Oče naš (1854): | na gorah čiste studence. Ker je bil ves truden in vroč je sklenil proti poldnevu v senci par ur počivati. Proti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od sončne vročine izvira, ima živinče leskeče, vun stoječe oči, vroč gobec, jezik prevlečen z žlezo. Ušesa in rogovi so veliko |
| Kemija (1869): | pa vse to bolj razvname in razbeli, pihajo mehovi neprestano vroč zrak v plavež. Iz gorečega oglja razvija se v peči |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dobro vedel, da se piti ne smé, kedar je človek vroč in razgret. Ker se je pa mislil sam zadosti modrega |
| Oče naš (1885): | na gorah čiste studence. Ker je bil ves truden in vroč je sklenil proti poldnevu v senci par ur počivati. Proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pijače ne dobí — že clo pa takrat ne, kadar je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevarnost ognja popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati |
| Blagomir puščavnik (1853): | jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | možitvijo snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo |
| Genovefa (1841): | bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo |
| Zlata Vas (1848): | z Ožbétam šli. Ona pa je vedila, de je Ožbè vroče kerví in nagel, de se je morebiti s starši spèrl |
| Blagomir puščavnik (1853): | miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte |
| Oče naš (1854): | sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po |
| Oče naš (1885): | v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dni, skuhaj na pervo cuker do kratke niti, vli ga vročiga na limone, ponovi to delo nekolikrat in vselej nekoliko cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolgo kuhaj, de teško kaniti začne. Potem ga pa tako vročiga, kolikor je le mogoče, v steklenice deni in s prebodenim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ped pa širok zakljiček, in va-nj kake 4 pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena deneš, in potem ta zakljiček na 2 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | de konj ne more lahko požirati, kar se iz posebno vročiga in rudečiga gobca spozná, mu ni treba pušati, in naj |
| Genovefa (1841): | ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | silijo v nosnice. Takšno ravnanje je o dolgo suhem in vročem vremenu nar bolj potrebno. Starejšem ovcam ni treba nosa mazati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pusti. Tako ravnati je posebno potreba, kedar leta bolezin o vročem in suhem poletju napada. Ako goved v hlevu v gnojnici |
| Kemija (1869): | tolstih in hlapnih oljih prav malo, topi se pa v vročem lanenem in trpentinovem olji, največ pa v ogljenčevem žveplecu, iz |
| Kemija (1869): | Kopal prihaja iz Indije v jasnorumenih kosovih. Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj |
| Valenštajn (1866): | tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko |
| Kemija (1869): | pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina |
| Fizika (1869): | trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas |
| Zoologija (1875): | Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura |
| Blagomir puščavnik (1853): | od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja |
| Zoologija (1875): | več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse. |
| Genovefa (1841): | in dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmerzne. 9. Škodljivo je za pse, če predolgo leže pod vročo pečjo ali tik nje, ali blizo ognja, ali clo na |
| Deborah (1883): | bolečine, In le ljudjé hudobni mrzlo še Ležé mej mojo, vročo tvojo dušo. Zakaj ti glasi ves moj črt topé, Ko |
| Zlatorog (1886): | oglje In ravno médnje lovec s spretno roko Poslal je vročo kroglo jej v možgane In krvavèč je padel ris na |
| Robinson mlajši (1849): | Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je |
| Robinson mlajši (1849): | jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha |
| Genovefa (1841): | prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ali osipce (osepnice) večidel napadajo le mlado živino, so z vročnico združene, to je, |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | mu je veliko osipic po koži spustilo, tolaži mu hudo vročnico s tem, da v 1 bokalu vode kakih 6 lotov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da so lovci večkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od leta |
| Kemija (1869): | v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev |
| Oče naš (1885): | se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme |
| Robinson mlajši (1849): | slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel, se mu je zdaj iz ce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè in vrè tako hitro in dolgo, da nazadnje udari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli, jim malo vode |
| Mineralogija in geognozija (1871): | špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na tém ſe shé lahko ſposná, de ſe v polétni vrozhini v vèzh krajih, ob enim zhaſu pokashe, de vſe naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſeſkosi pasi, de ſi ne bo njegova drushina v veliki vrozhini prevezh glave ſparla, de ne bo na golih tléh leshala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oboknize (polkne) de ſe shitniza proti deshju, ſnegu, ali proti vrozhini, ali kadar je potréba, sapéra. Zhe ſe luknje v tlak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa de prah tudi ne more do njih. V poletni vrozhini je tréba vezhkrat pogledati, zhe jajzhka niſo na mokrotnim, ki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tem mlajshem ſdavnej najprejshli, ter so teſhavo tega dne, inu urozhino kedaj ſhe pred njimi nosili. Taiſti ſnajo po pravizi zhast |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nam enake ſturuv, katiri ſmo noſili tega dneva teshavo, inu urozhino. Al enimu smejd nymi je on odgovoruv, inu djav : perjatl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj |
| Tiun - Lin (1891): | V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da |
| Maria Stuart (1861): | kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je napolnovalo glavo |
| Robinson mlajši (1849): | brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga |
| Robinson mlajši (1849): | besedah se je vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo govo sam naskrivshani noi poklekni dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mi shje to sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasſhteva po njeni tezhnoſti v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | take odbral, ktere niſo na ſtran, ampak na ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale; sakaj na tem obſtoji lepóta in terdnoſt plotá , de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se |
| Zoologija (1875): | ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris |
| Zoologija (1875): | po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim |
| Zoologija (1875): | še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici |
| Zoologija (1875): | našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé |
| Zoologija (1875): | polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116 |
| Zoologija (1875): | najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge |
| Zlata Vas (1848): | je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati |
| Zlata Vas (1848): | veliko pri tem naučile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de so mogle pomagati. |
| Robinson mlajši (1849): | naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku |
| Kemija (1869): | omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne |
| Zoologija (1875): | škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene |
| Zoologija (1875): | navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj |
| Zoologija (1875): | Bog je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In |
| Zoologija (1875): | njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali |
| Botanika (1875): | težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je je rastlo, da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je bilo to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor gré. Naj naredí, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron |
| Sveti večer (1866): | Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa |
| Rudninoslovje (1867): | so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so |
| Kemija (1869): | se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko |
| Zoologija (1875): | Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši |
| Zoologija (1875): | tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta |
| Zoologija (1875): | podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Zoologija (1875): | različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale. Take ličinke poganjajo |
| Zoologija (1875): | levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo |
| Zoologija (1875): | vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih |
| Zoologija (1875): | da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega |
| Botanika (1875): | se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus |
| Botanika (1875): | so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naredi ravno po ti podobi veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora |
| Zlata Vas (1848): | začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči |
| Stric Tomaž (1853): | obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v drugi — tudi v tretji |
| Zoologija (1875): | Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Da bode pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo. Sam Unglert jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več kmetijskih rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na |
| Stric Tomaž (1853): | prodani. Dva od teh je kupil Halaj. Zdaj pride na versto Ivan. Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze |
| Astronomija (1869): | ekliptika edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas |
| Zoologija (1875): | živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | blata, svojih ostanjkov v zemlji pustile? to vediti, pomaga pravo verstenje vbrati, pomaga tudi preumeti: kdaj, komu in koliko je treba |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 3. detelja, 4. sočivje, ali pa poznina. 4. pšenica. Pétletno verstenje: 1. praha, zlo gnojena, 1. koruza, zlo gnojena, 2. gorčica |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 6. gorčica, 7. pšenica, 8. praha ali pa oves. Devetlétno verstenje: 1. praha, gnojena, 2. pšenica, rež, 3. ječmen, 4. oves |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rečí toliko skerbneji paziti, da bomo umno, pravo in dobro verstenje vbrali. Za poskušnjo in za izgled bomo tukaj nekoliko tacih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od časa do časa spet globoko orati. Kjer je umno verstenje pridelkov na kaki dobri njivi, pride versta četerto, peto, ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | niso ravno vsega slabi. Bom nar prej od svojega polja verstenje povedal: Moje polje je slinjevčno razun tréh njiv. Ilovca premaguje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ima, kdor tega ne ve, ali v nemar pustí. Umno verstenje je tudi, kakor smo že rekli, odpravilo praho. Da bomo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | letino za dobiček imeli. Pri kmetíi je tedej kolobar ali verstenje raznih rastlin kaj velika in potrebna reč, in veliko praznega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | manjka, si je lahko na polju pridela, kjer se umno verstenje goditi mora, in se vsako leto kacih 5 oralov za |
| Astronomija (1869): | največ upliva. Zmerom enolično vrtenje zemlje krog svoje osi z vrstenjem dneva in noči daje prvi, krajši del časa; 365 ¼ |
| Astronomija (1869): | časa; 365 ¼ dne trpeči tek zemlje krog solnca z vrstenjem letnih časov je pa daljši del. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | obsegla po tem takem 490 strani. — Naj objavijo te moje vrstice tudi gg. vredovalci drugih slovenskih časnikov, vsaj na kratko; zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | še v prihodnje kaj tacega primeri, — suma imamo veliko. Te vrstice pišem zato, ker so se pisma naše županije že večkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov |
| Botanika (1875): | ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske |
| Rudninoslovje (1867): | raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli |
| Gozdovnik (1898): | bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo |
| Kemija (1869): | se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti, na pr. čistega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 80 do 90 %. Ako se pa delo z vso natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime. Proti |
| Lohengrin (1898): | Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vodstvom vrlega in v svojem poslu neutrudljivega g. kapelnika Schantelna vršil skoz in skoz hvale vredno; v posamesnih prizorih sta se |
| Gozdovnik (1898): | Ta dogajaj se je vršil v treh sekundah, tako strelovito, da niti Antilopa niti ranjenec |
| Valenštajn (1866): | z vršila? Ilo. Šved je šel Ves zadovoljin. Da, z vršila sta. Valenštajn. Slušajta me! Zgodilo se še nej, Promislil dobro |
| Valenštajn (1866): | Ilo (se vrneta). Ilo. Je v redu? Trčka, Sta z vršila? Ilo. Šved je šel Ves zadovoljin. Da, z vršila sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | za svetovalca. Iz Hrušovke 4. jan. — Pri nas se je vršila 30. nov, u. l. volitev novega občinskega zastopa; voljeni so |
| Zoologija (1875): | oplodbo, ki se brez njihove pomoči morebiti ne bi bila vršila. Po svojem številu in splošni razširjenosti oživljajo žužki prav za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | se ubranil, skrbi na moč, da se bode z lepa vršilo vse; mirno stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dokazati, da preseljevanje sedanjih Slovencev v nižje-avstrijske pokrajine se je vršilo še le v drugi polovici šestega stoletja po Kristu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | popis o otvorjenji novo osnovanega „bralnega društva” , kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen |
| Valenštajn (1866): | zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz |
| Astronomija (1869): | upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé |
| Gozdovnik (1898): | pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost |
| Stric Tomaž (1853): | je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je razdeljen v vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa volja, in da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na krasni |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dobil. De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z |
| Viljem Tell (1862): | rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj ne gremo v lepo to deželo I tu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in kako |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bilo tega, človek bi nikakor ne mislil, da je to vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala |
| Ferdinand (1884): | Med tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu |
| Tiun - Lin (1891): | prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na vrt. Pred hišo je stala množica Kitajcev. Pa niso naju zapazili |
| Zeleni listi (1896): | mati zastopi pot in mu reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo že drugo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vsak vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej |
| Ferdinand (1884): | volja peti, ter jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti |
| Botanika (1875): | se večidel iz deželá, ležečih okrog Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kateri jo dopolnuje, in takove zavode je imenoval zabavišča (otroške vrte). Ukaz c.k. ministra za bogočastje in pouk z dné 22. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | so pretekli, — al cvetke, ki jih še zmirom nahajamo na vrtih, žalibog, da se ne skladajo s tem, kar pogrešamo ravno |
| Zoologija (1875): | in perutar (Strombus), podoba 211. Ž njim obkladajo gredice po vrtih. Bodici (Murex) odlikujejo se z bodičastimi izrastki, s kojimi je |
| Botanika (1875): | rastlina raste prav meniti z repno krebulco in pogostoma v vrtih in se zamore zameniti s peteršiljem. Po svojih ožjih in |
| Botanika (1875): | višnjevimi cvetnimi zvezdicami prijazno gleda iz sočnatega travniškega zelenja. Po vrtih se sem ter tje nahaja iz južne Evrope prišla Torilnica |
| Zoologija (1875): | na daleč razpošiljajo. V južni Nemčiji ga redé v posebnih vrtih ter ga pitajo s kapusom, dokler se ne zapre. Grmovnik |
| Botanika (1875): | Indije. Lepo indijsko rastlino Canna vidimo večkrat pri nas po vrtih. 153 21. red. Cepteci ali kukovlce (Orchideae). Vse rastline tega |
| Zoologija (1875): | Ker pa vedno ruje in dela krtine po travnikih in vrtih, je jako nevšečen, časih celó škodljiv in zato ga hudo |
| Botanika (1875): | planinska roža ali dragomastnik (Rhododendron), med tem ko se po vrtih in v loncih po oknih skazujejo ptuji rhododendroni in azaleje |
| Zoologija (1875): | slinarja (L. agrestis), ki objeda salato in drugo zelenjavo po vrtih in poljih. Oba sta stekla polža brez hiše. V zavitih |
| Genovefa (1841): | nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam vmaknile, je shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda Brabanſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſklepam moram pa ſhe opomniti, de ptizhev, ki ſo naſhim vertam tako koriſtni, ne preganjati, in proſim vaſ, ſeníz, táſhiz, ſhog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu |
| Botanika (1875): | cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov so iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder je pa |
| Zlata Vas (1848): | vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir |
| Zlata Vas (1848): | poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi |
| Zlata Vas (1848): | strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga |
| Zoologija (1875): | nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile |
| Zlata Vas (1848): | Še clo med tednam pri delu na polji in na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v |
| Zlata Vas (1848): | Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Roza Jelodvorska (1855): | vidim. O de bi le še enkrat zamogla v našim vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim |
| Ferdinand (1884): | se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti |
| Kemija (1869): | ne dá se tedaj kovati, moči ga je pa piliti, vrtati in stružiti. 2. Kovno železo je skoro samo čisto železo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | masino gorovje zraven še kadunjasto, imamo tem več upanja in vrtati je treba na več krajih. Najvažniši kraji, kjer se najde |
| Mineralogija in geognozija (1871): | visoko gladki, više gori pa so luknjasti; prevrtala jih je vrtava školjka. Očividno je, da je ta tempelj moral biti že |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 63. Vrh, vrhunec, Berggipfel. Vrholova ali vrhovna ploskev, Scheitelffläche, 5. Vrtava školjka. Vulkan, 95. Vzdigjen, aufgerichtet, 80. Vzdigovanje, Hebung, 139. Vzrastek |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterega so mu bližnji deželam podarovali. — Po dnevu je svoj vertec pridno obdeloval, ali pa lične pleteničice iz bičja delal; zvečer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | natoroznanske stvari in pa mnogo kratkočasnega berila. Toplo tedaj priporočamo „Vertec” vsem ljubiteljem slov. mladine, ki tudi ličen v svoji vnanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | prebiral obilni materijal, ki je nakupičen v tej knjižici. * Lepi „Vertec” — časopis s podobami za slovensko mladost — ki ga vreduje naš |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje se vrteč po prejšnji poti zgostil se je čedalje bolj, povil se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj na 4 decimalke 39. Razdeli števila. 51. Zemlja preleti, vrteč se okoli solnca, v 1 uri 14787.68 zemljep. milje; koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in de osmina vezh ſape dobi. K. Nasnanje. Travne in vertne ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa shivino. Druga „ „ shito, oljſke seliſha in ſozhivje. Tretja „ „ vſe vertne pridelke, rasun téh konopljo in lan. Zheterta „ „ vinograde, hmel in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gnoj soper bramorja prav dôber; ravno sató potreſujejo tudi vſeſkosi vertne gredize s tako moko. Zhe ſo tedaj per gnojenju njiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pametnega na misel prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lové in ob, shivljenje ſpravljajo. — O de bi pazh vſi vertni vlaſtniki in goſpodarji ſadniga drévja k ſposnanju priſhli h kakoſhnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ne miſli pa ljubi moj ſoſed, de ti bodo nedolshni vertni pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane se tretje leto komej poznajo. Robida. Podučenje |
| Zoologija (1875): | stekla polža brez hiše. V zavitih hišicah pa stanujejo: Veliki vrtni polž (Helix pomatia), ki je jako okusna in tečna jed |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | hoče podati svojemu dragemu možu, njeni dečki ji pomagajo. K vrtni ograji pristopi naenkrat gospod Flint. Bil je veliko bolj prijazen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voda se zna pa tudi porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih |
| Botanika (1875): | naredi prst, ktero vrtnarji jako cenijo, ker dobro pospeševa rast vrtnih rastlin. Imenitna krasota visokih gorá je planinska roža ali dragomastnik |
| Trtna uš (1881): | na tisoče vidimo viseti na listkih sadunosnega drevja, rož in vrtnih rastlinic, je pa 3- do 4krat večja od trtne uši |
| Oče naš (1885): | je bil s Teodorom na vrtu. Štefan je slišal pri vrtnih vratih glas moža. Znan se mu je zdel. Poslušaje je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti |
| Botanika (1875): | pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj. |
| Botanika (1875): | hoteli cepiti. Zastonj bi bil trud, ako bi hotel cepiti vrtno rožo ali marelico na hrast, ali jabelko na bukev, ker |
| Botanika (1875): | kristavec (Datura arborea) z belimi, trobentami podobnimi cveti je lepo vrtno zelišče. Tobak (Nicotiana) izgubi svoje omamne lastnosti le nekoliko sè |
| Fizika (1869): | zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja |
| Astronomija (1869): | nad njim. Ali ravno tako nas moti dan za dnevom vrtenje zemlje okrog svoje osi. Dozdeva se nam, da stojimo čisto |
| Astronomija (1869): | perspektivni pogled enega ali več tacih pasov, ki obdajajo solnce *). Vrtenje zemlje in njen tek okrog solnca deli v neskončnost tekoči |
| Fizika (1869): | Pod. 80.). Od začetka, dokler je zmet močno napeta, je vrtenje hitro, kmali pa počasneje in preneha popolnoma, kader zadobi zmet |
| Fizika (1869): | se to gori in doli gibanje batovega droga spremeni v vrtenje vodoravnega vratila. To se doseže tako le: Batov drog je |
| Astronomija (1869): | solnce vrtelo okrog samega sebe, zemlja pa okrog solnca. To vrtenje se tudi res tako godi, samo da solnca in zemlje |
| Astronomija (1869): | na življenje in na opravila človečja največ upliva. Zmerom enolično vrtenje zemlje krog svoje osi z vrstenjem dneva in noči daje |
| Fizika (1869): | 115. Vrh valovni, Wellenberg. Vršnjak, gornji mlinski kamen, oberer Mühlstein. Vrtenje, Rotationsbewegung, 54. Vrteti se, rotiren. Vrtiljka, elektromagnetična, elektromagnetische Rotationsmaschine, 170. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leča. Dalje gosteče se notranje jedro vzrokovalo je čedalje hitreje vrtenje, tako da je nazadnje centrifugalna moč prevladala ob kraji te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is popred popiſanih hlapnih pinj, in tako ſe morajo kola vertiti; druge manji koleſa teko, kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poda, to ona vlezhe ali verti. Zhe je kolo sa vertiti, ſe perdene paliza na vinta koleſa in kolo ſe verti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozh, ktera je per maſhinah tako modro ſpeljana, de jih vertiti in poditi samore. To ſe pa tako godi: Vſaki kotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa to palizo natakne ali perpne, ſe mora gibati ali vertiti. Od le te palize ali roke naprej ſo druge naredbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Franzoskim take shitnize napraviti ſvetoval, ktére ſe kakor koló vertiti dajo in v ktérih ſe shito popolnama premeſha; vertijozhe shitnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí |
| Fizika (1869): | njegovo osjo. Pod. 32. Ako sedaj in kader koli začnemo vrteti kotač, vrne se vselej sam spet v svojo poprejšnjo lego |
| Fizika (1869): | imenuje pádno ravnotežje (labil). Ako se tedaj telesa zamorejo prosto vrteti okrog svoje osi, kar se n. pr. godi pri tistih |
| Fizika (1869): | Wellenberg. Vršnjak, gornji mlinski kamen, oberer Mühlstein. Vrtenje, Rotationsbewegung, 54. Vrteti se, rotiren. Vrtiljka, elektromagnetična, elektromagnetische Rotationsmaschine, 170. Vrtinec, Wirbelwind, 193. |
| Fizika (1869): | tim neodvisniji, čim veče je kolo, na kterem ga pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se |
| Astronomija (1869): | je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla. |
| Fizika (1869): | imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi, da se dade vrtéti okrog njene navpične osi, zavzame posle večkratnega postranskega nihanja določeno |
| Fizika (1869): | mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti zmeti vrteti os v nasprotno mer (Pod. 80.). Od začetka, dokler je |
| Fizika (1869): | Po tem, ali je težišče kakega telesa, ki se dá vrteti okrog vodoravne osi, v osi samej, ali pod njo, ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je storilo jedro, koje se je po sodelujočih močéh začelo vrteti in ž njim vsa soparica. Njena kroglasta podoba morala se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino |
| Blagomir puščavnik (1853): | sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa tudi vesela misel na Blago- |
| Fizika (1869): | 1713 1/2 milj. Sredobežnost, ktero ima zemlja zato, ker se vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje |
| Tiun - Lin (1891): | in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in rabuke. Naravno |
| Viljem Tell (1862): | (Tell je strašno nemiren, roké se mu tresejo, očí vrté, upira jih na poglavarja in proti nebu. — Naglo seže v |
| Fizika (1869): | sito luknjaste stene, in potem se te posode prav hitro vrte okrog svojih osi. Skorej ves sirup pobrizga skoz luknjice zavolj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje osi vrté v tisti kraj kakor solnce, samo Uranovi trabanti ne. |
| Zlatorog (1886): | in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla |
| Blagomir puščavnik (1853): | še le se vmiri in potolaži Bogomila in v sredi vertiča na kolena pade. Pobožni Blagomir je noče dalje v nje |
| Blagomir puščavnik (1853): | sklepe. ” Med tem prinese Ljudomil jabelk in grozdja iz Bogomilnega vertiča. Kaj dobro jih okrepča sadje. Čez nekaj časa se spet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe rožice je tergala. 4. Marija takó pravi, govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnska dežéla. 1. Tam stoji gora Iblanska Na lepim ravnim vertiču. Češčena roža Marija! *) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih |
| Fizika (1869): | železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó dobra, kér se vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi pri nas doma. Oče mi pišejo: „Od tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih godí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tak rep nad vodo naredí, vzdigne dostikrat tudi vodo z vertincom kviško. Zdaj je viditi, kakor da bi šla voda po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču |
| Deborah (1883): | moj srd. Moje srce se je motalo, kakor list v vrtinci, proklinjal sem svojo jezo in svojo ljubezen, a vedel nisem |
| Zlatorog (1886): | V valih grgrájo vrtínci glasnó, Pôjejo pesem otóžno, bridkó; S čelom razbitim vrh vodâ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kviško. Zdaj je viditi, kakor da bi šla voda po vertincu v megle, ali pa nazaj iz megle v vodo. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | megle v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in tje |
| Fizika (1869): | Rotationsbewegung, 54. Vrteti se, rotiren. Vrtiljka, elektromagnetična, elektromagnetische Rotationsmaschine, 170. Vrtinec, Wirbelwind, 193. Vrtišče, Drehpunkt. Vrvca brez konca, Schnur ohne Ende |
| Fizika (1869): | vetrovka. Winde, vitel. Windkessel, vetrenik. Windrose, vetrenica. Winkel, kot. Wirbelwind, vrtinec. Wolke, oblak. Wunderscheibe, čarodelni krožnik. Z Zagozda, Keilschlüssel, 51. Zähler |
| Zoologija (1875): | ki z neprestanim gibanjem delajo v vodi neki vrtinec. Ta vrtinec jim donaša k ustim potrebno hrano, namreč močelke, a poleg |
| Zoologija (1875): | okolo ust, ki z neprestanim gibanjem delajo v vodi neki vrtinec. Ta vrtinec jim donaša k ustim potrebno hrano, namreč močelke |
| Zlatorog (1886): | se vrže v vodé, Krílo vihrá jej, vihrájo lasjé, Penast vrtínec na vrh prikipí, Pesem poróčna iz Soče bobní – Sánjajta, spávajta |
| Fizika (1869): | ako dregnemo va-nj. Ako sta n. pr. kotačevo težišče in vrtišče (Pod. 32.) oba v a, ostaja kotač v ravnotežji v |
| Fizika (1869): | se, rotiren. Vrtiljka, elektromagnetična, elektromagnetische Rotationsmaschine, 170. Vrtinec, Wirbelwind, 193. Vrtišče, Drehpunkt. Vrvca brez konca, Schnur ohne Ende, 65. Vržel, -i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Na vse zadnje hoče biti kúhar. „Kúharju,“ misli si, „morajo vertnik, lovec in ribič prinašati vse, kar si s trudom in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pade, in od pretežkega bremena pobit, ne more več vstati. Vertnik se prestraši in jame vzdihovati: „Zdaj še le spoznam na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako si dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz |
| Blagomir puščavnik (1853): | strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in |
| Blagomir puščavnik (1853): | in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni |
| Botanika (1875): | cvetnim prahom iz kake druge rastline. Na ta način skušajo vrtnarji narejati mešane vrsti, tako imenovane odrode, sprevržke ali sorte rastlin |
| Botanika (1875): | mnogo medú. Iz strohljenelih iglastih listkov se naredi prst, ktero vrtnarji jako cenijo, ker dobro pospeševa rast vrtnih rastlin. Imenitna krasota |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za |
| Ferdinand (1884): | zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da živinče nima naravne in zdrave rabe počutkov in udov. Vertoglavna ovca se vede, kakor una bedasta; zapusti na paši čedo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri slabem vremenu nar hujše kažejo. Od tod pride, da vertoglavna ovca na paši včasi mirno stoji in glavo na kviško |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V. Poglavje. Vertoglavnica. Vertoglavnica večdel napada jagnjeta do enega leta starosti, in ovčarjam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V. Poglavje. Vertoglavnica. Vertoglavnica večdel napada jagnjeta do enega leta starosti, in ovčarjam več |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na poti je |
| Fizika (1869): | valovi. Stresanje te vrste napravi se, če se udari ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dala pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši |
| Robinson mlajši (1849): | lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili |
| Gozdovnik (1898): | naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj nož skozi razpoko |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | voda velika, je bil bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere |
| Fizika (1869): | Vrtiljka, elektromagnetična, elektromagnetische Rotationsmaschine, 170. Vrtinec, Wirbelwind, 193. Vrtišče, Drehpunkt. Vrvca brez konca, Schnur ohne Ende, 65. Vržel, -i, Brecheisen. Vsrkati |
| Fizika (1869): | da utež ne more dobiti pospeševane hitrosti, da se tedaj vrvca počasi in pravilno odvija in da vratilu, na ktero je |
| Botanika (1875): | Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko |
| Botanika (1875): | Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | per peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | naj pazi in svojih čevljev zopet išče! ” To izgovorivši preréže vervico in verže vse čevlje na zemljo na en kup, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Bilo jih je blizo sto in šestdeset Nabere jih na vervico in gré z njimi na verv. Stari in mladi so |
| Genovefa (1841): | in naj ſpredej je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez |
| Genovefa (1841): | mu je piſmo prineſla, ktéro je Genovefa v jézhi piſala; vervizo biſerov mu je pokasala, ktére je kój ſposnal in s |
| Genovefa (1841): | mósh is vôjſke verne, ga mu isrôzhi. ” In ſvojo biſerno vervizo (Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla: „Té |
| Botanika (1875): | ki obstojé le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med |
| Pripovedke za mladino (1887): | priveže krog vratu, potem natrga bičja, iz kojega splete mehko vrvico. Na-njo priveže srnico ter jo pelje seboj vedno dalje po |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ko smo pri cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico ali špago, pluto, in pri zelenem cepljenji volno in bombaž |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bil je veliko bolj prijazen kakor sicer; poda ji zlato vrvico, naj poveže šopek ž njo. Že je storila tako, kar |
| Robinson mlajši (1849): | ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino |
| Zoologija (1875): | ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se |
| Zoologija (1875): | kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne |
| Zlata Vas (1848): | de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal |
| Biblia (1584): | je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena |
| Biblia (1584): | notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is ſèrza |
| Ta male katechismus (1768): | dervu; katiru pridnega sadu naperneſſe, bode posekanu, inu v' ogen verſhenu. Matth. 7. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridu njegove dushe. Kaj shokoduva ſlatu, de bo v' ogn verſhenu, ke se s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel |
| Tine in Jerica (1852): | je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se bo” odgovori Tine, „pred je drugo drevo vsajeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam |
| Tine in Jerica (1852): | podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala! Kar je bilo , saj da več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na vselj alj saj na dolgo časa. De so mi oče vmerli, tak naglo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec, in kaj de je |
| Blagomir puščavnik (1853): | se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš |
| Botanika (1875): | v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne rečem, da več knjig, v kterih |
| Stric Tomaž (1853): | usmili. “ „E kaj ne berbraš in si domišljaš, tiho bodi, vsaj si še otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me |
| Čas je zlato (1864): | bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se tedaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja, ampak prosta Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem |
| Astronomija (1869): | premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi |
| Tiun - Lin (1891): | Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni gospodar prišel nazaj k |
| Zeleni listi (1896): | toliko obljubila! Gotovo bom imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa mi ni za |
| Robinson mlajši (1849): | na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki |
| Robinson mlajši (1849): | pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino |
| Robinson mlajši (1849): | štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k |
| Robinson mlajši (1849): | Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da |
| Robinson mlajši (1849): | nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo, česar se je Robinson bojal |
| Robinson mlajši (1849): | otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in kakſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tudi prav in dobro , de bi tudi pri naſ ſaj té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila smela tega storiti. Nò, morebiti da |
| Robinson mlajši (1849): | ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak |
| Biblia (1584): | bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni |
| Biblia (1584): | pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse |
| Biblia (1584): | je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De |
| Biblia (1584): | boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily |
| Biblia (1584): | ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je |
| Biblia (1584): | pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni |
| Biblia (1584): | de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta |
| Sacrum promptuarium (1695): | samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | svojih prekucíjah in vojskah — ni môglo dozoriti v létu 1848 vsajene vstavne svobode. Ministri brez deržavniga zbora so mógli v tacih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode). Vsajene 22. aprila. 5. Kot poskus za kontrolo poskusa 3, požlahtnile |
| Zoologija (1875): | lici in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne |
| Tine in Jerica (1852): | vsadi. „Zgodilo se bo” odgovori Tine, „pred je drugo drevo vsajeno, kakor nova hiša sozidana. ” |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhlovek! v' eni kaſhni hyshi biti, v' katiri ti moreſh saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvojo zhast resglaſiti Ti pred greham vari naſs Dones, inu saki zhaſs. 12. Vſmili se o vezhni Bog! Vſmili se zhes |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Inu vmreti sa vaſs, Sa tu mene lubiti Ste doshni saki zhas. 4. Na zhast nei tebi pride O Bog! ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tukei vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki zhas Ozhetu , inu Synu , Inu Duhu, de bo per naſs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera opuena noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nato visho nashtelati kaker prei tu leto tu morash ti saki leto narediti namerzh navelzhi petek pa tu merkei da kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash: tu shie viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo: seda te bom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nemash nekvemer poveti dagovo ti sam zve poidash taku jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh vedou zhei bojo: noi saboliesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſejma, na 6 dan Roshenzveta, tó je na Finkuſhtni „Torek sazhei inu ſkus 14 dni sapored dershal. “ Svunánja povéſt. (Ştraſhna plôha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi al bota vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dai sazhi podielk kravam noter an tak Zedelzh na kateram bojo tiſte |
| Kratkozhasne uganke (1788): | teh 21. qvart ſapored v' 3. kupzheke toku, de na usak kupzhek 7, qvart pride. Na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervęſhi. Tedej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene ſgodnila. V' tavſhent koszov je mene babja roka reſtergala. Usak dan mene hlshne dekle she ſdej pretepajo, inu ſhlofajo, ter |
| Kratkozhasne uganke (1788): | menete, de tu so marne; je pak vonder use res. Usak se toku pishe. Tu je slehernega primk. Zherke jęm; deslih |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' zhernemu oblezheni hodejo. Prateka, ali lejtu ima 12. męszov. Usak mesz ima po 30. dny, katireh eni so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ali is enem zęglam uwyl. En ozhe ima 12. synov. Usak syn ima po 30. otrok, katireh eni v' ardęzhemu: ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bli perſhli ti, katiri ſo bli okuli enajſteh najeti, ſo uſak ſvoj dnar prejęlli. Perſhli ſo pak tudi ti pervi , ter |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nobeden ny shalen: neperludnoſt ſovrasbnike dęla. Lepe oblazhila ne premore uſak imęti: zheden pak samóre uſak biti. Kdor ſe nad ſręzho |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dęla. Lepe oblazhila ne premore uſak imęti: zheden pak samóre uſak biti. Kdor ſe nad ſręzho ſvojiga blishniga grise, kashe hudobnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bodo kej vezh prejelli: al ony ſo tudi le uſſak ſvoj dnar prejęlli. Inu kader ſo ony taiſtiga prejęlli, ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj po ceni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo |
| Fizika (1869): | čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja svojega pota in se vsi v ravno tisti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih, ki so tako važni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko |
| Revček Andrejček (1891): | išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime |
| Blagomir puščavnik (1853): | tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh |
| Biblia (1584): | s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen |
| Genovefa (1841): | tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v ſholi dobi. (Kruh na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt konj, ki ſe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader |
| Genovefa (1841): | mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima med ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti obstojí iz več ali manj zložnih delov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pisatelj kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi |
| Botanika (1875): | algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se vsaka stanica zmrvi na dve ali na štiri stanice, ktere se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta dalje proti levi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne |
| Gozdovnik (1898): | dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. « |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v ſholi dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu izdajajo, v |
| Zlata Vas (1848): | Tudi je znal vsak za‑se zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič |
| Viljem Tell (1862): | Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po |
| Botanika (1875): | obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15 2/5 gl., proda pa sukno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent |
| Tiun - Lin (1891): | med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje |
| Biblia (1584): | povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala |
| Genovefa (1841): | otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu enu malu Kumne. 4. Jezhmenova, al ovſena moka al vſsake pol je nar bolshe ſame Ershi ni toku dobru. 5. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to |
| Tiun - Lin (1891): | katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo |
| Zlata Vas (1848): | vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo |
| Zlata Vas (1848): | in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali |
| Zlata Vas (1848): | Vse to je Ožbè od vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo |
| Zlata Vas (1848): | Planinec je mléko zmeril in je pod vsaciga imé zapisal, koliko de je prinesel. Tudi je znal vsak |
| Zlata Vas (1850): | je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo pelje. Dva in trideset |
| Zlata Vas (1850): | bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo |
| Zlata Vas (1850): | so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga nič ni vedil, ob ravno |
| Robinson mlajši (1849): | dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama |
| Robinson mlajši (1849): | dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico' |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psom peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od |
| Fizika (1869): | prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo |
| Gozdovnik (1898): | lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v tem pravopísu izdajajo, v novicah pa na pervi list vsakiga pol leta, in to dotlej — dokler se ta pravopis pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po novim bere. Novice se bodo zmirej še dalej razširale, vsakiga pol leta bode jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi bilo dobro , de bi se v pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od |
| Robinson mlajši (1849): | jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves |
| Kuharske Bukve (1799): | jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega sapopadka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah |
| Zoologija (1875): | je pa vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno |
| Zeleni listi (1896): | ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba |
| Gozdovnik (1898): | na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to ime bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih sto in |
| Tine in Jerica (1852): | kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje |
| Ta male katechismus (1768): | vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugem, de ti is njimi v' tesnobo pridesh. Aku bosh uſſakemu perliſuvauzu virjel, bosh ſhe videl, koku ſe bosh ſalejtel, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſtitoſt oslaby. 3. Tu ni potreba, de skrivnuſte tvojega serza uſſakemu reſodenesh; ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahvalleſhnoſt je le malukatirem ſverinam navadna, toku be imella hvalleſhnoſt uſſakemu pametnemu zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSTAVA. Sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler uſſake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temu svejtu ſadoſtiſturiti, ali tamkej v' vizah ſadoſti terpeti. I. Uſſakemu slehernemu na taiſte dan , kader se v' to Bratovshno ſapishe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu movzhè: kar se upash govoriti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt miloſtuvu odtheta. Je viditi, koker de be bil Buh uſſakemu slednemu Svetniku eno gvishno gnado podejlil le v gvishneh potrebah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſti ſvojiga Ozheta s' ſvojimi Angelzami: inu tedej bo on uſſakimu povernuv po njegovih dellah. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak uſſe dęlla taiſti ſami. inu edini Duh, ter dejly uſſakimu, koker on ozhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. Taiſtimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj jeſt pravem ſkus to gnado, katira je meni dana, uſſakimu med vami: ne vezh ſe saſtopiti, koker kar ſe ſpodobi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temuzh de uſſe per maſi saſtope : inu koker je Bog uſſakimu resdjlil, miro te vere. Sakaj rajmno koker mi v enimu |
| Blagomir puščavnik (1853): | je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico |
| Stric Tomaž (1853): | vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za |
| Zlata Vas (1848): | ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je |
| Zlata Vas (1850): | kravi kupil, ko je poprej le eno imel. Ker je vsacimu na tem ležeče bilo, de se ni mleko od bolnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolgo, da nazadnje udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je imel deček s prva in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku |
| Tiun - Lin (1891): | so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pred voz, dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po imeni komej znan, in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Biblia (1584): | Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Korone tu shebranje se mora 20 barti frihtati noi k' sazhei barti 4 ezhanashe noi 3 obomarje inu 3 vere shebrati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | berſhejshe te SS. Mashe inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake zkas bodi tu sladku imę JESUS, MARIA, inu S. JOSHEF |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kaj imash na desni, inu kaj na levi roki? Na usaki 5. perſtov. Zhe njega videsh, tok njega napoberesh zhe njega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hitru pak bode Jessen mersla. To ſe ſizar v' Pratikah usaki letu spruti niaide, al sa naprei ne. Skus dougu samerkuvaine |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Na te dve vishę ſe veliku dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu perſhpara, inu sa shivino ſe naſti v dobi. Med |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Preterpi rad kar terpęti imaſh; 'Se uſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen |
| Ta male katechismus (1768): | pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres |
| Ta male katechismus (1768): | Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku |
| Ta male katechismus (1768): | ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu |
| Ta male katechismus (1768): | obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja |
| Valenštajn (1866): | vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba |
| Fizika (1869): | res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne |
| Fizika (1869): | kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti |
| Fizika (1869): | na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | saj sam nikoljko takih poznam. Zato pa pravim, kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je pa jagnje že 6 tednov staro, se mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Zoologija (1875): | namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na |
| Zoologija (1875): | so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za |
| Pripovedke za mladino (1887): | Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da so jih kmalo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína |
| Biblia (1584): | ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ony rekó: Ja. 52. On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tod pride, de taku pogoſtu v' shkuſhnave pademo, de per ſaki teshavi s' timi Apoſtelni od Chriſtuſa sbeshymo, de savolo nasamire |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine naſhiga Odreſhenika ſaki dan le skus en kratki zhas premislili, inu obshaluvali, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebi povernili, o nar dobrotliviſhi JESUS! aku na bomo mi ſaki dan na tvojo taku veliko dobroto smíſlili, taku niſmo vreidni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prizhuvati. O hudobne, krivizhne, inu sapelive ſodbe tih ludy! katiri ſaki dan leshnive ſodbe ſklenejo, inu krivizhnu ſodio. Ni bilu na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nar zhiſteſhi posna, kai je enimu ſaktirimu med nami ſaki zbaſs, inu v' ſaktiri potrebshni nar nuzneſhi, inu nar bulſhi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dvaista Peiſem. Ena druga h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſ e te britkusti te ſmerti na boy. 3. En ſaki more priti h'Sodbi pred Bpshji tron, No tamkei sadobiti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. 2. Hvalen bodi ſaki zhaſs , K'dir v'Boshjira imenu pride No od ſmerti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | enaki, De ſa ofer, no dar s'Nebeſs pride per ſaki Maſhi sdei na oltar. 2. Tam ni vezh kruh no |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | naprei ne. Skus dougu samerkuvaine ſe je tolkain snaidlu, de usake 7. let, zhe ne vſse , toku vender vezhi Tail ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vradniki do 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih sto, vradniki od 400 do 800 fl. pa 10 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vradniki od 400 do 800 fl. pa 10 fl. od vsacih sto. — Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg nečiste teže, ako 10 % tare ter se plača za vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dežele vlada in jih k sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru vinu. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna |
| Stric Tomaž (1853): | do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so |
| Zlata Vas (1848): | slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa |
| Zlata Vas (1848): | ponoči blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa |
| Stric Tomaž (1853): | govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim zastonj. Koj jo pelje k Ivanu, da bi se ž |
| Valenštajn (1866): | nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge |
| Revček Andrejček (1891): | 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem ali v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | i. t. d. Sploh je razvidno, da je razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj dve vrsti števil premo sorazmerni, ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shishgati. 3. Recep. Usemi te korenine, peſtilenz, pimpenell, allant, kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix, kadila, inu mire, usakiga en quintelz, vſse |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se odkoplejo, uſami ti vodo, ter si meſhęje svoje ozhy usako uro enkrat, ali saj vezhkrat en dan umij. Ene sklę |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kedu odſdol go¬ri sh tej e, njeh bo spet na usako plat 13,. ishtel. Toku ſturi she k'tretemu malu; dalej |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Svojo uro omoliti. Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa dushe v'vizah v'zirqvi S. Joſhefa gorivofrati. 5. Uſaku lejtu se eno uro ſbrati ſa ſhive, inu mertve brate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moje kolena pruti Ozhetu Goſpudu naſhiga JEsuſa Chriſtuſa, is katiriga uſaku ozheteſtvu na nebu, inu na semli ſe imęnuje , de vam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is |
| Ta male katechismus (1768): | inu sebbotah od meſſene jedy se ſderſhati. IV. Ti imash uſſaku lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je v'ti Bratovshni ſapisan, ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſadu perneſti: tudi hudu dervu namore dobriga ſadu perneſti. Uſſaku dervu, katiru dobriga ſadu naperneſſe, bo poſekanu, inu v' ogn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. |
| Robinson mlajši (1849): | črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo vodo vred tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 |
| Fizika (1869): | lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno |
| Pastirski list (1852): | je: 1. Vsaki petek celega leta. 2. Vse kvatre. 3. Vsaku sobotu u postu, na pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu |
| Pastirski list (1852): | Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek adventa 4. U sobotu pred duhovim (binkosti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo |
| Genovefa (1841): | rezhí popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti. Ilovnata ali debela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali |
| Biblia (1584): | kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta |
| Biblia (1584): | to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu |
| Biblia (1584): | je pak vejdil nyh miſli, inu je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govorjenje ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam |
| Stelja in gnoj (1875): | kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pred temi, katiri s'tabo v'red ſedę. Sakaj en uſſakatiri, katiri ſe povikſhuje , bo ponishan, inu katiri ſe poniſhuje, ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi kaj bil, ke nezh ny , taiſti ſam ſebe sapeluje. Uſſakatiri pak skuſſi ſvoje dellu, inu toku bo on ſam v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Boshja vola, vaſhe poſvezhenje, de le sderſhete od loternije, de uſſakatiri med vami vę ſvojo poſſodo ohraniti v'ſvetuſti, inu poſhtenju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtel. na Korinth. na 4. Poſtavi. Bratje! Sa take naſs uſſakatiri dershi, koker sa Chriſtuſove ſlushabnike, inu resdelivze Boshjeh ſkrivnuſt. Tukej |
| Zlatorog (1886): | lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In prijázna bolj še |
| Zlatorog (1886): | malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Sacrum promptuarium (1695): | hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ave Marij, ali saj po shtivilu teh dny v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njo ſturili k'eni jami teh reswojnikov. Inu on je uſakdan v' tempelnu uzhil. Na deſſeto Nedelo po Winkuſhtah. Branje is |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bukuv podvuzhiti. To brumnu dęte. Ta mali Joseph, kateri je uſakdan vidil, de ſo njegovi ſtariſhi sjutrej, nu svezher: pred jedjo |
| Ta male katechismus (1768): | leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
| Ta male katechismus (1768): | lestne mozhy nekár, temuzh is boſhjo gnado. Kedaj se ſrajma uſſakedan moliti? ſjutrej kader se ustane: na vezher, kader se lezh |
| Ta male katechismus (1768): | miſi, po jedi mogli tu branje, inu S. Evangelium ſa uſſakedan (koker zhes lejtu pade) is Evangelskeh bukuv glasnu dolilrati, je |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſturil, ſe je vednu sa ſvoje pobolſhanje mujal, ter je vſakdan ravnu toku na modroſti gorijmal, koker na leitah , de je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſkasati samoremo, od Boga imamo, inu zutú proſimo mi njega vſakdan v'naſheh molitovzah. Na tedej, je ta otrok naprejgovoril: tok |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imęli , per drugih, sa to kir ga ne snajo vſakdan ponoviti. Goſpá. {s' jęso. ) Tok shenę bi vſe to ſtriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sneſe; v 2. ſtaroſti 15 funtov ravno kakor v pervi, vſakdan vezh perkladati, kakor zhervizhki bolj raſtejo; v 3. ſtaroſti she |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | z debelačo (karuzo) po nekterih hišah skor jedini živež in vsakdanja hrana, in še ta nezabeljena in neslana, ker so mnoge |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodični postregla. Južina, ktera je bila že pripravljena, je bila vsakdanja ogljarska jéd, ječmenka in kaki gosti sok. Vender si kmalo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok je, kakor pravimo, še nerazumen. Vrhu tega poučuje otroka vsakdanja izkušnja, da so sklepi, na ta način izpeljani, večkrat protivni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil si Ti vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſe ſvoje pojédizhnoſti zhiſto odvadila. Dobre ſo ji bile vſakdanje jedi, ni jo vezh po oſlaſtnih grishlejih mikalo, ni hotla |
| Genovefa (1841): | mi ſhe to déte puſtil! koliko veſêlje, koliko radoſt, kakſhno vſakdanje opravílo mi déla v tém divjim sapuſhênim kraju! O pogléj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav pogoſtama otroke in odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje uzhé, de ſtavljene kose zhes vezhlet ſvojo mozh sgubé |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | modrijanstvo. Da bi človek doprinašal take junaške čednosti kakor kaj vsakdanjega, in če ga tudi nihče ne vidi, moral bi biti |
| Astronomija (1869): | svoje osi sN, opiše vsako mesto njenega površja polovino svojega vsakdanjega kroga na dnevnej strani, drugo polovino pa na nočnej strani |
| Občno vzgojeslovje (1887): | celi dan, morda celó zunaj doma delati, da si prislužijo vsakdanjega kruha. V njih se otroci navadijo snage, redú in lepega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji |
| Ta male katechismus (1768): | na nebu, toku na ſemli. 4. Daj nam dans nash uſſakdane kruh. 5. Inu odpusti nam nashe dolge, koker mi odpushamo |
| Ta male katechismus (1768): | dapolnilu. Kaj pak v' ti zheterti: Daj nam dans nash uſſakdane Kruh? Mi moleduvamo, de be se nam uſſe dallu, kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn je v'njemu, inu dokler je ta moj uſſakdane kruh bil, sem jeſt taiſtega tudi na posledno uro mojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od mojeh mladeh dny. Uwoshtvu, pregajnanje, fanezhuvanje je bilu moj uſſakdane kruh, katirega je Buh meni na miso poloſhil. Terplenje, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na nebu, toku na semli. 4. Daj nam dones naſh uſſak dani kruh. Inu odpuſti nam naſhe dolge, koker tudi mi |
| Valenštajn (1866): | slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le od |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Duſhe, jenu tega teleſsa. Pr. Kaj sa en je ta vſakdani Kruh tega teleſsa ? Od. Ta vſakdani shivesh jenu oblazhilu. Pr. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sa en je ta vſakdani Kruh tega teleſsa ? Od. Ta vſakdani shivesh jenu oblazhilu. Pr. Kdo tedej nam da vise letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Za tri kopeke dobiš 3 — 4 jajca. Dve stvari za vsakdanjo potrebo ste pa drage, namreč pijača in sadje. Navadno se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi gotovo. Govori se še celo, da neumna revica svojo vsakdanjo jed z neko revno, slepo deklico deli. Res, kaj čudne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov |
| Zoologija (1875): | tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o |
| Zlatorog (1886): | bo kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je. »Poslúšaj |
| Zlatorog (1886): | In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakim kraji, toliko mènj ſe poſameſnim gojsdam na leſu posná. Vſakdo ve, de ne prineſe dobizhka, zhe med drugim ſadjam ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju ſhkodljive. Kader goſénze gojsde ſploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali trikrat na dan, vsakikrat 1 ali dva . XI. Poglavje. Driska. Driska izvira iz prehlajenja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v močic zmešati. Tega močica se konju trikrat na dan, vsakikrat za eno kurje jajce, z leseno lopatico na jezik namaže |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tem primerleju se daje srednje velikemu psu dvakrat na dan, vsakikrat pol lota glauberjove soli na vodi, da ga malo odpre |
| Fizika (1869): | razmišljavanjem, kaj da je priroda v celem in v posebnem. Vsakikrat bi bil zavrnjen na čute, in povestnica uči, da so |
| Fizika (1869): | ako se kolesje tudi zavira prav hitro eden za drugim vsakikrat le za trenutek, ne more se zmet na enkrat razviti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh 3 barti: noi ti potuoimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je skushno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu merkei da kader bodesh oblete te dnar usignov da sakobart ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei |
| Astronomija (1869): | se to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov |
| Robinson mlajši (1849): | črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne |
| Robinson mlajši (1849): | miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in |
| Tiun - Lin (1891): | trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi |
| Stelja in gnoj (1875): | poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti naſveſti; koku se bosh ti shellej pregrešni! , kader serza issaksebi reſdkarash! Od rezhy, katire naſasto- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kregajo, inu katiri tu posvejtnu lubejo so hitru nareſen, inu issaksebi. Is vishemi koker ti nekar se paprepirej, de v'shtrafengo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na tleh preblizo skupej; boljše je, ako na tleh dalje saksebe stojite, kakor zgorej. Tudi ne sme konj imeti kraka (Spath |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | obrašen vrat, širok herbet, dolg in okrogljast život, močne prosto saksebe postavljene noge, dolg in volnoroden rep brez puste dlake. Volna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá |
| Astronomija (1869): | ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo |
| Astronomija (1869): | v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve |
| Astronomija (1869): | stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al |
| Valenštajn (1866): | Krepost vsaktera ima svojo pravdo Tedaj, ko sama s saboj nej v |
| Botanika (1875): | rastlin, ki so tem več prav raznomérno v tleh porazdeljene. Vsaktera zemlja ni nič druzega kakor razzébeno in razpadlo kamenje, kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl.; ker dve osebi nista ničesar plačali, plačati je morala vsaktera ostala oseba 3 gl. več. Koliko je bilo vseh oseb |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kjer kmalo viharna sapa gnojno perst do gole skale spihlja. Vsaktere baže drevje ima več koristnih strani, vendar je med vsim |
| Najdenček (1860): | lotil. Zdaj sim hotel kupčijo začeti, zdaj si kmetijo kupiti, vsaktere misli so mi po glavi rojile. Zdaj se je pritisnil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | delal iz usnja teleta, ovee, vole, krave, koze, kozle in vsaktere bivali. Ko pa mojster domú pride in viditi hoče, kaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nabranega, večidel kvarčevega, zovemo pesek; grušec pa imenujemo razdrobljeno kamenje vsaktere vrste, n. pr. granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo |
| Botanika (1875): | ta način rastlini pristopni. Konečno je ogljenčeva kislina najposlednji izvod vsaktere raztvorbe rastlinskih snovi, tedaj tudi prsti. Tedaj imajo tla, v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tudi od te strani obuditi ljubezin do sviloreje. Perva skerb vsakterega, kdor se namenva s svilorejo pečati, mora biti s potrebnim |
| Najdenček (1860): | grof, sim se ga lotil. Mogoče mi jé bilo, se vsakterega stanú prijéti , pa, da si ravno so mi od vsih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico vsakterega, on je preril in prederl v ptujo hišo, v plemenito |
| Sacrum promptuarium (1695): | N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | varje, pozimi pa s svojim osutim perjem kaj ugodno gnoji. Vsakteri torej lahko spozna, da nemočirni travniki in suhi spašniki pešajo |
| Astronomija (1869): | izračunile tako imenovane trigonometrijske tabéle, v kterih je zaznamovan za vsakteri kot omér med tangento ali med sinusom in med nepremenljivo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. enačba. Izraza na obeh stranéh jednačaja zovemo jednačbina dela; vsakteri ima lahko zopet po več členov. V jednačbi 7x – 6 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | km 2 minute več nego drugi. V koliko minutah prehodi vsakteri 1 km, ker se srečata v 5 urah? 88. A |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nezh ni, koker ena ſavytu povędana beseda, ali zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje, katiru se |
| Stric Tomaž (1853): | ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spoznali bote, da se pri poljskem in domačem gospodarstvu še vse premalo varčno ravna, in da veliko veliko v zgubo gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri |
| Čas je zlato (1864): | pa zares, de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel |
| Fizika (1869): | mora to storiti, najde se lahko, samo ne sme se vse preveč na drobno cepiti, ker v prirodi je vsaka stvar |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate |
| Zlatorog (1886): | on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! – |
| Revček Andrejček (1891): | srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri |
| Biblia (1584): | sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl |
| Biblia (1584): | néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena |
| Sacrum promptuarium (1695): | je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih |
| Kuharske Bukve (1799): | vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere molitve inu shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad vso shkodo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene |
| Botanika (1875): | se odločujejo one snovi, ktere smo v prejšnjem popisali kakor vsébino stanic. Škrob, gumi, sladkor, olja in več drugih stvari je |
| Botanika (1875): | Kakor vsébino stanic zapazimo najpoprej primordijalni mešiček in protoplasmo; obe ste slizavi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najbližjo podporo v zvezah predstav. Pogoj mu je, da razumevamo vsebino želene predstave, da preudarjamo, torej da razumno mislimo. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | domišljije. Mišljenje je torej svestno združenje predstav z ozirom na vsebino taistih. Proizvodi mišljenja so pojmi, sôdi in sklepi. Podloga mišljenju |
| Gozdovnik (1898): | »Santa Laureta, so to kopice zlata,« meni Pepo. »Z vsebino enega zamota bi se mogli kupiti vsi Elančovi. In če |
| Ta male katechismus (1768): | Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini s' naprenehanem glasam pojó. Svete |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu Ozhetu itdr. MOLIMO. Tebi uſſegamogozhne Buh! se ſahvallemo ſa uſſezhiherne |
| Ta male katechismus (1768): | dva sta, katira dosti moleta ſa ta folk, inu ſa uſſezhihernu svetu mejstu SS. Mohor, inu Fortunat Marterneka boſhja. Ex 2. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le dobro spita (odebelí), temuč tudi dobro molze. Vendar ni vse eno: koliko naj se jih dajè živini, in na to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka tako ali tako. Saj tudi meni pravite |
| Fizika (1869): | to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne |
| Fizika (1869): | takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju počitka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno! sim mislil tudi jez sam pri |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse jedno ali se udeležuje A z 2000 gl. 8 mes. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta |
| Blagomir puščavnik (1853): | žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja |
| Ferdinand (1884): | Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in |
| Divica Orleanska (1848): | njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu |
| Najdenček (1860): | te tolikrat nasiti, je bil z znojem vol in konj vsejan; kdo drug ti je dal mleko zjutraj, kakor krava? Čevlje |
| Botanika (1875): | tedaj pred 600 leti, in zdaj spet tedaj najden, je vsejan v zemljo vendar še kalil. Tudi je kalil še tisti |
| Biblia (1584): | taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v' ſejana biti na tako semlo, katera ni preſuha, inu ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le po sterneni žetvi seje, kér je v osmih tednih vsejana in požeta, kér nič ali le malo gnoja potrebuje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti |
| Robinson mlajši (1849): | se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak |
| Biblia (1584): | enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preſho ſamo ſvojih njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo, v moki ogerſhizhne preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozhiſtila , drugazhi je detela teshko seliſha reſhiti. Eni ajdo vmeſ vſejejo, in kadar ajda zvete, jo pokoſijo s detelo vréd sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè |
| Botanika (1875): | iz sebe oddaja. Pa naj bo temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. |
| Zoologija (1875): | mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in najde, sam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro |
| Gozdovnik (1898): | nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je |
| Gozdovnik (1898): | je bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter |
| Gozdovnik (1898): | ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi |
| Tiun - Lin (1891): | bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se |
| Blagomir puščavnik (1853): | u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem |
| Ferdinand (1884): | Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev |
| Robinson mlajši (1849): | lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo |
| Biblia (1584): | on je tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dapadla, ſakaj uſſakdar sem jeſt is gnado boſhjo oblezhena se puſtila viditi. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtavo te lubeſne dapolnil. Serzovidnoſt more pak vonder is modruſtjo uſſakdar prov tesnu skupſveſana biti, de se v' eno domazho perjaſnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pręjel: daj meni tvojo gnad, de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshn skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pręjel: daj meni tvojo gnado, de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshnu skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor ſi mi voſhimo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej Divizi Materi Marij, vſem Svetnikam, inu nym Goſpod Duhovne Ozha |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo |
| Ta male katechismus (1768): | koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. |
| Ta male katechismus (1768): | Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn |
| Ta male katechismus (1768): | tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo, inu ſhellèe, de neli v' njeh, ampak |
| Ta male katechismus (1768): | de v' skushnavah pravo viro naſatajée, ampak de uſſi skupej uſſeller Bogu v' njega pravi viri v' temu ſhivlenju ſvesti, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sveteha ſhivlenja maſanje. 1 Jeſa ni mene nekol premojstrila , temuzh uſſeller , inu prutiuſſem sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mene v'svoje varvanje uſel, dejlil. V' temu Sakramentu je uſſeller moja dusha pozhivalla, ſakaj, moj Syn je v'njemu, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na |
| Zlata Vas (1848): | k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride |
| Zlata Vas (1848): | vas mora z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil, kako slabo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih na dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. Vidijo vsako reč Božje oči, Kar se še |
| Revček Andrejček (1891): | S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana |
| Zeleni listi (1896): | je bil tako priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to |
| Robinson mlajši (1849): | Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na vselj alj saj na dolgo časa. De so mi oče vmerli |
| Ta male katechismus (1768): | vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bolteshar † Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 12 ponozhi se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je vtempl ofran biv tiſti pridi zhries mene dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jamali inv pokopali te pridi zhries mene dovsa dones inoi vsolei te pra S. Shegen katièri je Kristvsam Jesvsam zhaſtitlvo od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene dovsa donas inv vsolei. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi kri Jezvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega sa ketieri pravi meshnk zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je terne skves |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dvh noi ti obareita mena N. nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'obiuniſhim potroshteinam resveſely. On je nas Ozhe, na nega vſelei enu terdnu savupeine poſtavimo. Aku tudi terpimo supernoſti, inu teshave |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nami nikar, koker mi ozhmo, temuzh koker ti ozheſh, vſelei sgodilu. Sakai naſha vola je ena naſpamet, naſha vola je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | stury. 2. Skus ta ofer, k'dirga damo, Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze omehzhamo h'Vtaleinu tvoyh dobrot. Tvoi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezh dopadliu, Nam pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | obvarvane biti. Tvoju telu JESUS nam dei Spravo viero prejet vſelei, No tudi s'zhistim ſerzam. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Viero sa Boshio zhast Terdnu vſelei sposnatí, De on teſrjnu stoy, Inu ſe na boy Sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. Bog vſe rezhy je stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti On vſe svoje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti, Smaſni biti vſelei, No vſem dobru sheleti, K'dir naſs surashjo sdei. Dvaista |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Letu mormo vervat vſelei , Kir nam sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej sa enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v |
| Genovefa (1841): | treba nizh truditi! Vſe v ênim migljeju sna ſtoriti. Sakaj vſigamogózhen je. ” — „Pa povejte mi vunder” je ſantizh dalje rékel — kako |
| Genovefa (1841): | pa Bóg je bogat. ” Tí ſi nesmóshen , pa Bog je vſigamógozhen pomozhnik! Tí me gotovo slo ljubiſh, pa Bóg têbe in |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Frahtei mena dabi mou jas galufan biti skues boga ta usiga magozhniga podkateriem bogaſtuam si ti poſtaulan tu se vse sgodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. raba sarotim k'sazhetki: skues boga ta usiga mogozhniga: kateri je mena stvarov: noi skues boga sinu katerie |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu semle. 2. Inu v' Jeſusa Chriſtusa, Synu |
| Ta male katechismus (1768): | k' sebi pridti, kjer ti sedish na desnizi tvojega Ozheta uſſegamogozhnega na vekumej, Amen. Moli 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie |
| Ta male katechismus (1768): | Gori je shl v' nebesa; sedy na desnizi Boga Ozheta uſſegamogozhnega. 7. Od unad ima pridt soditi te ſhive, inu mertve |
| Ta male katechismus (1768): | Toku: I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega. Lubi moj Syn! to tugent zhes uſſe shaze tega svejta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shues muezh te besiede fiat k' je skues boga ta v siga mogozhniga ziev svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolſhka Vira. 1. Jeſt virjem v'Boga Ozheta vſegamogozhnega Stvarneka nebeſ, inu semle. 2. Inu v' Jeſusa Kriſtusa, Synu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Gori je ſhal v' nebeſsa, ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſegamogozhnega. 7 Od ondod bo priſhal ſoditi te ſhive, inu mertve |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu zelu murje mokru ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na bode sgublen. Saturei bodimo pravi otrozi naſhiga velikiga, inu vſigamogozhniga Ozheta, aku mi takſhni bomo, ſmemo vſelei bres skerby, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Gori je ſhov v' nebeſſa: ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſigamogozhniga. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu te mertve |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' 12. Artikelnih skupisloshili. 1. Jeſt virjem v' Boga Ozheta vſigamogozhniga Stvarnika nebeſs, inu semle. 2. Inu v' JEsuſa Chriſtuſa, Synu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' ven stegnianiemi rokami skues tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is jezhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji, uſſem Svetnikam, inu nym |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji, uſſem Svetnikam, inu nym |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadvebou shebrei leto noi den je sastoin? 1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni Bueg an stvarnik usah rezhi, kateri si sam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mertve inu te sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta nai svateisha noi dobruetliviga boga Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. kar jas rabe prosim Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | meni na duſhi, inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt |
| Ta male katechismus (1768): | inu dapernashanju Kristianske pravize ohraniti. Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v' njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu |
| Ta male katechismus (1768): | Obvarvej nas o Gospud! ta dan pred uſſo pregreho. MOLIMO. Uſſegamogozhne G. Buh! katire se nam dal k' svitu tega dne |
| Ta male katechismus (1768): | Gospuda ostane vekumej. Zhast bodi Bogu Ozhetu itdr. MOLIMO. Tebi uſſegamogozhne Buh! se ſahvallemo ſa uſſezhiherne |
| Ta male katechismus (1768): | inu Joſhef perporozhim jest mojo dusho. Poſhegnej, inu varvej nas uſſegamogozhne, inu milostve Gospud Buh † Ozha, † Syn, inu S. † Duh. Amen |
| Ta male katechismus (1768): | sizer se imamo ſares boſhje shtrafenge bati, de vas Buh uſſegamogozhne tem krivovirnem sovraſhnekam v' pesty nada, katiri nas bodo noter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſs nabom vezh v'saſramotenje teh Ajdov dav: pravi ta uſſigamogozhni Goſpud. Evangelium S. Matthevsha na 6. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'Israelu. Bog tvojega Ozheta bo tvoj pomozhnik, inu ta uſſigamogozhni bo tebe shegnal s'nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegen dajë tedei shebrash kader si vanei riezhi vskrbi O vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sami s Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in |
| Deborah (1883): | oči zatisnol, in svojimi prsti ga v rakev zabil. Žena. Vsemogočni Bog! Kaj govoriš, Abraham? Abraham (vtrujen). Prišel je v mene |
| Deborah (1883): | novce ljubil je, legal za novce. Deborah. Kaj to pomenja, vsemogočni Bog! Lovre. Ti vzela novce si, veseljem vzela. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv takv oh daimio o Bveg oh vsiga magozhni Bveg oh vesoko vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isdershava. Ex antiqvo qvodam tipo? Ta Prveva Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vsigamogočni večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu, ino tabor si moj |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterem sim toliko večerov s otrokom in ženo stoje božjo vsegamogočnost hvalil. Tukaj so okna moje sobe. — O ve tihe domače |
| Blagomir puščavnik (1853): | zvedili, kar vem. Kar veliko je, Vaše upanje na božje vsegamogočnost in dobroto uterditi in Vam k sreči pomoči. ” ”Bog bodi |
| Blagomir puščavnik (1853): | znal. Učila ga je tudi več pobožnih pesmic: od božje vsegamogočnosti, neskončne ljubezni do ljudi, od stanovitnosti v terpljenji, od večnega |
| Blagomir puščavnik (1853): | Stvarniku prepevalo, in pokazala sta mu dela neskončne modrosti in vsegamogočnosti božje, ki iz nič toliko reci vstvarja, in naravo v |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne |
| Genovefa (1841): | vnovizh ſolsé vlile. „O Genoveſa! ” je rékel, „po kakſhnim zhudu vſigamogozhnoſti te je Bog v téj puſhavi ohranil? Ali ti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | judovſki piſmoúki miſlijo, ſvoje verſtnike obilnoſti nature, in s tem vſigamogozhnoſti, modroſti in dobrotljivoſti boshje opominjati hotel, ali pa, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de Marija, Boshja Mati in vſelej Deviza, je zhudesh bôshje vſigamogozhnoſti. — Oblazhilo Marije je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je |
| Botanika (1875): | kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za |
| Gozdovnik (1898): | se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga sa vſe, kar ſo vidili ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli jo je ſliſhal |
| Botanika (1875): | glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših |
| Ta male katechismus (1768): | ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl, ke bo od S. Duha useskuſi viſhana, inu ohranena. Tretezh: De ta Zirkuv je tudi ena |
| Kratkozhasne uganke (1788): | prezh Neveſta. Jeſt imam eno zel majheno hisho, katire dure useskuſi ſteſaj odperte ſtoje. Jeſt se nabojim, de be meni kedu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | naturi nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy: useskuſi modru, erſnú, inu ojſtru obnâsha. Zhlovek more gledati, vezhkrat, skus |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu ſene ozhy, katireh zhlo vek naſhely imeti; ke njega useskuſi bolę, inu ſa biſtre pogled njemu nezh nasluſhejo? Kurje ozhesa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru |
| Ta male katechismus (1768): | S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa zlo takimu v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi |
| Sacrum promptuarium (1695): | shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi |
| Sacrum promptuarium (1695): | troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek |