- prihuljen
- perhuljen
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se
- perhuljen
prihuljen priime priimek prijahati prijatelj prijateljev prijateljica prijateljski prijateljsko prijateljstvo prijati prijav pri_jaz prijazen prijazno prijaznost prijem prijemališče prijemanje prijemati prijemljaj prijemljiv prijemši prijenjati prijet prijeten prijeti prijetno prijetno_dišeč prijetnost prijevši prijezditi prijezdivši prijokati prikazatelj prikazati prikazek prikazen prikazovati prikimaje prikimajoč prikimati prikipeti priklada prikladanje prikladati prikladek prikladen prikladno priklanjati prikleniti priklepati priključiti prikloniti priklonjen priklonjeno prikrajšan prikrajšanje prikrajšati prikratiti prikrit prikriti prikrivati prikrivljen prikrojiti prikrpina prikuha prikupen prikupiti prilagati prilagoditi prilagojenje prilast prilastilen prilastiti prileči prilegati prilep prilepljajo prilepljen prilesti prileten prileteti priležen priličen priličiti priličje prilično prilika priliti prilivati priliznjen priliznjenec prilizovaje prilizovanje prilizovati priljubljen priljuden priljudno priljudnost prilog priloga prilogov prilomastiti prilomiti priložen priložilen priložiti priložno priložnost prim. primahati primakniti primanjkovati primaren primašiti primer primera primeren primeriti primerjajoč primerjanje primerjati primerljaj primerno primernost primeroma primes primešan primešati primikati primoran primorati primorje primorski primož prinašati princ princesinja prinesen prinesti prinešen priobčiti prioriteta priostren pripad pripadajoč pripadati pripasti pripekati pripeljan pripeljati pripet pripeti pripetiti pripisan pripisati pripisovati priplavati priplaziti priplezati pripluti pripoditi pripodoba pripogniti pripognjen pripojiti pripomagati pripomniti pripomoč pripomoček pripomoči pripomorenje priporočanje priporočati priporočen priporočenje priporočevati priporočilen priporočiti pripoved pripovedati pripovedka pripovedovanje pripovedovati pripovest pripoznati priprašiti priprava pripraven pripraviti pripravljajoč pripravljanje pripravljati pripravljen pripravnik
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | kje govorí, gotovo se rabi le v šali za smešen priimek! Poslušanja vredno je še zdaj, kar je uže leta 1814 |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | vetromet = windstrom (srb. ), kolovoz, delopust, bogatáj = gottesläugner (zdaj še samo priimek), stenolom = mauerzertrümmerer (Koseski), rokopis, časopis, vodotop = taucher (Kos. ), čudotvor, licemer |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | pseudobruder), nazovimrtvac“ (scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska“ (kerngesunder kerl, dem |
| Kupčija in obrtnija (1872): | kristal, tirkiž itd. Vsak lepši dragi kamen ima v kupčiji priimek „orientalni" t. j. iz jutrovih dežel, dasiravno ni bašiz jutrovih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | da se zmotam v okom pride, firmi še kak poseben priimek dodati. Če bi bila n. pr. v Ljubljani dva Jurja |
| Ljubljanske slike (1879): | v navadi; „gospa šribarca“, „suplentovka“ itd. bi bil celo razžaljiv priimek. Po pravici in svetovnem redu bi morala vélika gospa prve |
| Ljubljanske slike (1879): | in kamenje splošnega vriša vseh, ki mislijo, da jih ta priimek zadeva, bodi najprvo povedano, ktero vrsto ženstva sem jaz stavil |
| Od pluga do krone (1891): | iz Moravč, sicer se te utegne že prvi dan prijeti priimek, katerega se ne iznebiš vse žive dni. Držal se te |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | klicali tega možička za Močerada. To ni bil njegov pravi priimek, tudi pri hiši njegovega rojstva se ni tako pravilo, temveč |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dans; ſhe jutri nisem vezh; hisha, miſa, poſtela, zel moj primk, use je prezh Neveſta. Jeſt imam eno zel majheno hisho |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder use res. Usak se toku pishe. Tu je slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan |
| Zlata Vas (1848): | bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe |
| Blagomir puščavnik (1853): | na levo stran, da bi viteza pričakoval. Kadar Bric memo prijaha, se mu nizko prikloni ter mu dobro jutro voši; potem |
| Sveti večer (1866): | vernili z boja. Taka je bila večkrat. Nekega dne pa prijaha konjik v našo vas z očetovim konjem in nam pové |
| Valenštajn (1866): | Po gradi so luči i polno svatóv, K ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore |
| Gozdovnik (1898): | ime Avgustin Pena? « »Tam, črnobradi mož, pri velikem šotoru. « Sokoljeoko prijaha, ustavi konja, pobesi puško. »Sokoljeoko, Komanč, prihaja, da pozdravi svoje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tvoja naspamet, inu ſhlobedranje perrajtalu. 3. Kar tebi tvoj perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov, ſakaj ony so hudizhovi otrozi, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov, ſakaj ony |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Katire pak premishluje, s'tem Buh govory koker njegov narbulshe perjatl. Ni treba, de se uſſellej na glas mole, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | takemu grehu umerjesh, vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ga je kuſhnuv. JEsus pak je rekuv k'n emu: Perjatl! pokaj ſi ti perſhuv ? Juda! isdashli Synu tega zhloveka s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | urozhino. Al enimu smejd nymi je on odgovoruv, inu djav : perjatl! jeſt tebi krivize naſturim; niiſi ſele ti s'mano sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri ni imov shenitniga oblazhila ; inu je djav k' njemu : Perjatl! koku ſi ti leſem noterperſhuv, ke nimash shenitniga oblazhila? On |
| Kratkozhasne uganke (1788): | s' pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj otshe tu pozh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de kader ta pride , katiri je tebe povabuv, tebi rezhe: perjatuv! usedi ſe kje gori. Tedej boſh ti zhaſt imov pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni perſhov is zheſte, inu nimam, kaj bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de bi hotel rezhi: Judas plazhaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ob času driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj |
| Viljem Tell (1862): | Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za |
| Robinson mlajši (1849): | se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi |
| Viljem Tell (1862): | Tell. Al veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti |
| Valenštajn (1866): | drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Valenštajn (1866): | Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v |
| Revček Andrejček (1891): | Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko |
| Gozdovnik (1898): | nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ |
| Gozdovnik (1898): | se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svitlobe doby. Takrat bo on tebe ſa svojega dvornika, inu perjatla klizal, zhe bo tebe vezhkrat pred svojem Oltarjam videl, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa ſvoiga perjatla imenovou, ta, ta viſſi sdei en shaloſten, naſrezhen, inu pogublen |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'ſvojem Jogram reku: kedu med vami bo imov eniga perjatla, inu bo k' njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' Pilatushu. Inu na taiſti dan ſta Pilatush , inu Herodesh perjatla poſtala, sakaj poprej ſta bila med ſabo ſovrashnika. Pilatush pak |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi me v' ſholo dali. Naproſil ſim pa ſvojiga dobriga prijátela Mihaleka, ki dobro brati sna, naj tudi mene navuzhi. Navuzhil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe sadershal: dobra duſha ſi. Le proſi poprej ſvojiga maliga prijatela, in po tem pridi gnesdo pokasat. Slat dnar pa med |
| Valenštajn (1866): | Namen si ga prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas |
| Zlata Vas (1848): | mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata. “ |
| Blagomir puščavnik (1853): | mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da |
| Blagomir puščavnik (1853): | misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred seboj; in, ko bi jima bil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na |
| Čas je zlato (1864): | ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o |
| Ta male katechismus (1768): | eno veliku drugo, inu niſhejshe viſho, namrezh: koker te narimenitnejshe perjatle boſhje, nashe beſſedneke, inu sproshnavze per G. Bogu. Niso pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pohiſhtvu v' vſi ſvetuſti ohrani, tudi vſo naſho ſhlahto, inu perjatle, od hudobe , inu grehov ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'ſvojemu rodu. Inu jeſt vam tudi povęm: ſturite ſi perjatle s'tem kervizhnem mammonam, de, kader boſte omagali, vaſs goriusamejo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | oshénit. Sa to dobroto ſim jim jeſt godze, inu tę perjatle najęl. Baron. (k' Matizhku. ) Tok ti morem hvalęshen biti. Vi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá |
| Deborah (1883): | Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom |
| Divica Orleanska (1848): | bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna |
| Stric Tomaž (1853): | otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se |
| Zlata Vas (1848): | pa prav hvaležni. Delal je pa tako le: K svojim prijatlam je šel, ki so bili z njim v zavezi, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | preprositi. — Čez 30 let potem, ko so bile bukve spisane, prijatlom odjenja, ter pošlje bukve v Norimberk (Nürnberg) na Parsko v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | V Gorici 1. jan. (Oldic). Naznanjujemo vsem g. družnikom in prijatlom slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s |
| Oče naš (1885): | obličje in divji pogledi njegovih oči, da je nevaren hudodelnik. Prijateljema se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben bil |
| Gozdovnik (1898): | povečavajočo se v gorečo grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost jašeta proti taboru. Krik |
| Gozdovnik (1898): | Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško |
| Roza Jelodvorska (1855): | njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško |
| Divica Orleanska (1848): | Kralj. V naročju kralja in prijatlov svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nigdar lę eniga koslizha dal, de bi jeſt s'mojmi priateli dobre vóle bil. Kęr je pak letá tvoj ſyn, katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boſh teshku gori priſhal. Inu sdaj pridejo ſhe drugi snanzi, priateli, ſhlahta, ali vli mu s' objokanimi ozhmy, aku lih molzhę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rekozh sa vratam ſedy. Kaj dęlate vy okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj ne greſte po Spovednika? Bolnik bo sdaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | otroka: écrire une lettre à son ami, piſati pſfmo ſvojimu priatli: otroka, priatlu ſta dva neravna ſklada glágolova s' zhlenam à |
| Pozhétki gramatike (1811): | kasati drushbo. Avec. Manger avec ses amis, jéſti s' ſvojmi priatli. Pendant. Pendant la querre, ob vojſki. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | še le treba, naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj |
| Robinson mlajši (1849): | Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce |
| Deborah (1883): | Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
| Zlatorog (1886): | stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji, |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in |
| Zlata Vas (1848): | pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega |
| Viljem Tell (1862): | nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo. |
| Zlata Vas (1848): | nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša |
| Robinson mlajši (1849): | prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — — |
| Blagomir puščavnik (1853): | v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z |
| Valenštajn (1866): | morilcu, Ki plačo hoče zaslužiti si Krvavega dejanija, skrbi Pobožne prijateljeve mu zdaj Je treba i ljubezni zvestega Očesa — a ti |
| Valenštajn (1866): | z revoj ne zameni bedna Dežela, treba, da sovražnikove I prijatéljeve znebi se šibe. Ilo. I kaj pa! Dobra letina je |
| Valenštajn (1866): | vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem |
| Tine in Jerica (1852): | Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne |
| Ferdinand (1884): | reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih |
| Divica Orleanska (1848): | svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar |
| Na Žerinjah (1876): | mirnega premišljivega temperamenta, kateri je označeval vsako stopinjo in besedo prijateljice grofice Veronike, pri mladej njenej sestričini Ani nij bilo duha |
| Luteranci (1883): | potov nekoga, ki je bil ponosen nekdaj svoje pomočnice in prijateljice, naj pride vsaj krstit v Podgorje otroke in poročat ženine |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Ali naj zapustim v temnej noči hišo svoje nekdanje mladostne prijateljice ter se podam v vidno nesrečo! ... Nocój ne morem domú |
| Prvi sneg (1886): | suknjo ter hodil po sobi semtertja. »Emine učenke so, moje prijateljice. Večkrat so mi v naši samoti bile jedino veselje, zdaj |
| Na krivih potih (1893): | so se shajala pri studencu. Bile so si prave, odkritosrčne prijateljice, a ne samo na videz, kakor je to tako pogostoma |
| Na krivih potih (1893): | je utrgala skoro sama skala. Bog se usmili! « »Veste kaj, prijateljice,« izpregovori naša znanka Malka, ki je tudi imela pri studencu |
| Najmlajši mojster (1896): | sme trpeti v svoji hiši. « »Torej tudi knjige, moje ljube prijateljice, hočete mi vzeti? Oh, ali ni to preveč? Saj ni |
| Dušne borbe (1896): | da Sidonija dobi štiriindvajset tisoč dote, in da so dotične prijateljice in znanke to skrivnost dalje trobile v pomnoženi številki. Tisočaki |
| Slučaji usode (1897): | Jako resno mu tedaj ódvrne: — Ali vas, gospod, pogled nekdanje prijateljice tako gane, da ga sami ne morete prenašati? Prijazni, skoro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O |
| Stric Tomaž (1853): | njena sestra ne bila. Tu in Kasi se tedaj ko prijatlice, iz rodu, pozdravite in skupej z Emelino v Kanado popotvate |
| Roza Jelodvorska (1855): | bila, bodi tudi zdaj v njeni sreči nježna družbarica, zvestejši prijatlice in služabnice ji ni mogoče dobiti. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si okrepča s kratko molitvijo ter zopet k svoji slepi prijateljici hití, ktera je bila z jedjo ravno pri kraji in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v navadni obleki. Ko Fabíola spet stopi k svoji bolni prijateljici, nagovori jo ta tako-le ter prime za roko: „Moja ura |
| Ferdinand (1884): | Kaj rada je bila gospa Blanka z otroci pri svojej prijateljici; da ne bi pa zanemarjala svojih domačih opravil, morala je |
| Gozdovnik (1898): | »Pridem! « zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje. »Ali tudi skoraj? « upraša don Avguštin. »Mislim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih |
| Divica Orleanska (1848): | Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je |
| Tine in Jerica (1852): | podala v hram po moke, mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi |
| Na Žerinjah (1876): | Tudi Veronika se ubrani počasi strastnega objetja, in potisne mlado prijateljico zraven sebe na stol: „To uže vem, Anica, da me |
| Zvezdana (1883): | ostal on na kmetih, sprijaznil se z ubogo kmetico, vašo prijateljico, da bi mu bila lažje odprta pot do vašega praga |
| Zvezdana (1883): | nekaj boljšega. Po jedi popraša skrivaje in bojazljivo Zvezdana svojo prijateljico, ali ni ničesar čula o Vratislavu in ali jej ni |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | je kakor dete, kajti pred sebój je videl dobrohotno mu prijateljico — umorjeno! ! Potrtega in plahega srca je vsakteri zapuščal Cvetkovo hišo |
| Beatin dnevnik (1887): | nikakor nadejala nisem. »Kdo vé? Večer je prelep, kneginja bode prijateljico zadržala takó dolgo kakor mogoče. « Nekaj začujena sem ga pogledala |
| Vanda (1888): | Smaragdo v sobo. Tiho je obstala na pragu in opazovala prijateljico, kako ji stari spomini sezajo v srce. Po mirnih očeh |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | zakaj si pa bila danes takó rdeča? « vprašala je Klára prijateljico, ko sta šli spat in je ugasnila luč. »Kdaj? « dejala |
| Domačija nad vse! (1889): | poprašala je kakih štirinajst dnij po zadnjih dogodbah stara ženica prijateljico svojo, ko ste se sešli pri studencu. »Saj je, kakor |
| Od pluga do krone (1891): | si ti srečna, draga moja! » vzdihne nesrečna Anica in pritisne prijateljico náse. Potem pa reče hitro, kakor bi hotela govoriti o |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav dobro snala; ji je dobro plazhovala, ino ſvojo dobro prijatelzo imenovala jo je. Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojo dobro prijatelzo imenovala jo je. Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva Mina nekoljkokrat mozhno rasshalila. Nekrat ſo goſpa Minina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tujščinu preskočiti. To bi bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njega posluša in uboga. Tako je zvezala blagi duši najtesnejša prijateljska vez. Ko prideta v tisti del cesarskega poslopja, kjer so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam |
| Grogov Matijče (1881): | ječal in debele kaplje so mu lile po licu. V prijateljski ljubezni sem mu prihitel na pomoč, uprl se v desko |
| Rokovnjači (1881): | prime ponujano čašo, ovrtí jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav: »Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo |
| Vanda (1888): | prerila. S poštenim móžem bi pa le rada ostala v prijateljski zvezi in ga je zato prosila, naj bi ji poléti |
| Dušne borbe (1896): | Emerih sta bila tovariša in že od dijaških let v prijateljski zvezi. Oba sta predavala na vseučilišču, oba sta bila znamenita |
| Gojko Knafeljc (1899): | svatje v »hotelu«. Grahorjevi so bili povabili dve znani jim prijateljski družini iz Ljubljane, a Gojko je bil povabil razen svojih |
| Robinson mlajši (1849): | hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 |
| Valenštajn (1866): | le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno |
| Sosedov sin (1868): | delavno oblečen hlapec, vajete in bič v roci držeč, prav prijateljski pogovarjal, naj bo miren. Iz veže stopi mož kacih petdesetih |
| Milko Vogrin (1883): | preveč preziral. Robert se ni namreč prej nikdar proti Rihardu prijateljski obnašal. Tudi je sicer z njim malo, rekli bi lahko |
| Prvi sneg (1886): | prav ljubeznivo poslovil se od Mirka ter mu za odhod prijateljski stisnil roko. Ilovski si je znova prižgal ugaslo smodko, ogrnil |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | dejala sem, »saj sem Hrvatica. « In zopet sva si segla prijateljski v roké, ko mi je povedal, da je i on |
| Križ na poti (1891): | takó! Kdo vé, kaj bi se pripetilo! Ali ločiva se prijateljski, samó to mi obetajte,« reče Evdoksija na pol glasno. »Nikdar |
| Križ na poti (1891): | vesela oddehnila, zakaj bala se je že nepriličnosti. Na videz prijateljski se posloví prvi večer. Ko pride Marino pozno zvečer v |
| Strte peruti (1894): | svojem življenji. Odobravala sem nje misel in želje ter ji prijateljski svetovala, naj ne leta v svoji domišljiji preveč v višave |
| Trojka (1897): | žalostink in pogrebnih govorov, prosim, nikar! « ukazala je. »Pomeniva se prijateljski, brez sitnosti in očitanja; če ne, zbežim takoj. « »Zakaj ste |
| Slučaji usode (1897): | so bili že tam v službi, ko je še ona prijateljski občevala z Otmarjem. Vsi so poznali njeno razmerje z mladim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Slovence; naj imenitniši je pa to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je |
| Ultra! (1867): | Kakor pravim gospodična, četrt ure, in to samo zaradi starega prijateljstva, sicer bi bil že čez hribe in doline. Pojdi, sestra |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvezkom bukev, ktere je sploh prav rada brala: od smerti, prijateljstva, od kreposti; ali vse se jej je zdelo tako vsakdanje |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Kakor lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta |
| Blagomir puščavnik (1853): | se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi |
| Robinson mlajši (1849): | se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z |
| Robinson mlajši (1849): | Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav |
| Lohengrin (1898): | na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga lvbiga moiſtra vse tv bodi permene dones inv navenzno N. N. Amen. INRI saptapja † BANN SAPTHA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. SHEGEN Kolemona papasha venka dan. † Krish Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje |
| Zlata Vas (1848): | blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je |
| Zlata Vas (1848): | vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor |
| Divica Orleanska (1848): | Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In |
| Robinson mlajši (1849): | sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek, ino tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko |
| Zlata Vas (1850): | dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini |
| Blagomir puščavnik (1853): | VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen |
| Stric Tomaž (1853): | kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že z marsikterim govoril, da |
| Deborah (1883): | Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za |
| Zlata Vas (1850): | ga samo obiskat, in gotovo tudi ni bil zastonj tako prijazin z njim. Veliki gospodje potrebujejo veliko denarja, in zato potrebujejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje ni le prijazin kinč zemlji, temuč drevje je v nekterih krajih, kjer vetrovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gorela velika luzh, bliſhezhe ſolnze, de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrokova ſeſtra od délezh vidila, de je králjeva hzhi tako prijasna, ino de ſe ji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | raki ſhzhidajo véſt. Katerza je bila prav pridna, dobro vuzhena, prijasna ino pametna dekliza, pa ſamo eno ſlabo ſlabo navado je |
| Genovefa (1841): | shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze ni nikoli va-njo poſijalo , nikoli prijasna luna poſvitila. Malo ſvitlôbe dnéva ſkosi majhno shelésno mrésho in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moſt velika dobróta. Is Ljubljane bi potem bolj kratka in prijasna pot v Krajnj peljala, zhe bi v ˛Smelédniku — kakor pravijo |
| Zlatorog (1886): | imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako |
| Genovefa (1841): | prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile |
| Blagomir puščavnik (1853): | ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “ |
| Genovefa (1841): | raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga |
| Blagomir puščavnik (1853): | bilo morebiti več mogoče, da bi mi solnce lepše in prijazniše prisijalo kedaj, zdihne globoko, kakor sicer — Upanje ti si tolažba |
| Blagomir puščavnik (1853): | poda rekoč: ”Gospod vitez! te je dober sokol. ” Bric nekoliko prijazniše obličje nategne, sicer je bil vedno temnoličen in ogrožen, ter |
| Gozdovnik (1898): | bi bilo za vas, ko bi izvolili temu donu pokazati prijazniše lice. Ako ostanete pri tem obličju, lahko more do tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | tako potegnil za me, ostane še pri meni in pri prijaznem pogovoru nama večer prenaglo mine. Pozno je že, ko se |
| Oče naš (1885): | kteri je vse težave starosti in dolge poti pozabivši po prijaznem povabljenju prišel. Z Arkimboldom sta šla gospod Pavle in Štefan |
| Gozdovnik (1898): | potezah je bival izraz dobrotnosti, a ta je bila v prijaznem nasprotju s herkulovo krepoto njegovih udov. Priroda je bila tako |
| Ferdinand (1884): | in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od |
| Genovefa (1841): | mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše Novice, stopi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno |
| Blagomir puščavnik (1853): | stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je |
| Blagomir puščavnik (1853): | mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas |
| Blagomir puščavnik (1853): | dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni. |
| Genovefa (1841): | rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči, zlatorumenih las, ki so v dolgih kodrih po plečah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | več mar; temveč pa smo kramljali prijatelji med seboj v prijaznih razgovorih. Kmalu vendar oglasili ste se tudi trudnost in zaspanost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi |
| Čas je zlato (1864): | mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi jo bil videl, ne bi bil uganil |
| Zoologija (1875): | se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ” |
| Najdenček (1860): | še nikolj nikolj nisim jédel. Pri tem me je s prijaznimi besédami tolažila in mi božjo usmiljenost prav živo pred oči |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nekoliko oddaljeni ves pogovor, so stopili bliže tolažeč Irca s prijaznimi, sočutnimi besedami. Patricij si je hotel izprositi dopusta, da bi |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je hotel s svijazhami vjeti. Piſal mu je namrezh prav perjasno piſmo, v kterem ſe ſe vé de le na vides |
| Genovefa (1841): | Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi |
| Blagomir puščavnik (1853): | gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava |
| Zlatorog (1886): | ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | jim noſilnize naſproti ne perneſo. Preljubesnjivi ptizhki ſo okoli njih perjasno ferfetali in ſvojo shaloſt na snanje dajali, kako neradi Genofefo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ga sa prenozhiſhe proſil, kar mu je grof tudi prav perjasno dovolil. Grof ſe vé de ni nizh drusega miſlil, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam jutro! de b' zdravi nam bili Vsi, ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam jutro! de b' zdravi nam bili Vsi , ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vedil je, de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti |
| Genovefa (1841): | Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa |
| Genovefa (1841): | otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih |
| Genovefa (1841): | obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo |
| Blagomir puščavnik (1853): | prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi |
| Oče naš (1854): | za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim |
| Oče naš (1854): | celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da |
| Sveti večer (1866): | pri nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači hiši. ” — |
| Sveti večer (1866): | Kdo je bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so |
| Oče naš (1885): | boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj |
| Revček Andrejček (1891): | ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kei vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi perjasnoſt ſturili. ſmo supet veliku grehu doperneſsli, ſmo, koker Judesh, to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja ſe je perkasala: nekar savol del te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na |
| Genovefa (1841): | ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal |
| Blagomir puščavnik (1853): | v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj |
| Roza Jelodvorska (1855): | še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne |
| Gozdovnik (1898): | le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska |
| Genovefa (1841): | Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno |
| Zlata Vas (1848): | ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne |
| Revček Andrejček (1891): | ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bode tebe Bog, ti pobeleni sid, katiri ſi svunei s'perjasnoſtjo pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navoshlivoſti, inu golufije. Satorei ni bila dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen zhaſs je on supet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshji, na enkrat k' njej ſtopi v' ſtanizo. S' neheſhko prijasnoſtjo jo posdrávi: „Zheſhena bodi, Marija, miloſti polna, Goſpod je ſ' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesni do njega. Le Juda is Karjota je ſ' hinavſko prijasnoſtjo veſ potuhnjen med njimi ſedel. Toraj rezhe Jesuſ: „Sdaj ſte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime |
| Fizika (1869): | so po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih sila prijema. Vitel (vinta) razločuje se od do zdaj omenjenih priprav v |
| Zoologija (1875): | vase potegnejo. Z njimi se živalca giblje, pa tudi hrano prijema. |
| Gozdovnik (1898): | »Aha, riba prijema! « smeji se Rdoles. »Črnotič sam je, ki bode gotovo obiskal |
| Gozdovnik (1898): | vzdiga je, pa zopet pobesi roki, videč, da Pepo karabinec prijema. »Človeče! je-li blazniš? « »Ne! « dé smejaje stražar. »Moje misli in |
| Fizika (1869): | Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. |
| Zoologija (1875): | različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje |
| Kuharske Bukve (1799): | vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh |
| Zlata Vas (1850): | téh nekadaj tako zadivjenih ljudi od dne do dne bolj prijemal. Tudi za to je šla gospod fajmoštru hvala. Vsak teden |
| Viljem Tell (1862): | in spoznal je on, Ki me nekoliko popred je ostro Prijemal zarad neke male stvarce, In videl, da koračim proti njemu |
| Gozdovnik (1898): | uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da |
| Gozdovnik (1898): | pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva |
| Revček Andrejček (1891): | to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka prav presrčno za roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na desno. ) Andrejček (gleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | mano še hotel kupčevati, če se izvé, zakaj sem bil prijet! ” Rad pripoznam, da se mi je mož smilil; al vse |
| Gozdovnik (1898): | ali toliko, da se je zemlje doteknil, je bil že prijet od dveh rdečnikov, na tla vržen, z lasom povezan, ujet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in |
| Kuharske Bukve (1799): | permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę |
| Kuharske Bukve (1799): | polivko shefranam rumeníti; al shefran nedopade vſim, inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta: kuhaj peretníno v' lonzi na |
| Blagomir puščavnik (1853): | VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli je ona perjetna, dokler zhlovek od Boga, inu od ludy dobruto prejme, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govori.Tebi ni tręba na to miſlit; ti ſi toku lępa, perjętna, perludna; le en malu bòl tvoje glave bodi, tok boſh |
| Kuharske Bukve (1799): | inu druge perutne shivali. To je dobro goſpodinſtvo, pezhęnka je perjętna, ſoknata ; vender neposabi, de ſe more pezhi na zhiſti sherjavzi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Povęj meni, kaj pomagajo tebi uſſe tvoje della, aku Bogu perjetne niso, inu koku be mogle njegovega po- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno |
| Deborah (1883): | ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati |
| Kuharske Bukve (1799): | vino, temuzh lę enſamo, al malo ſkup, katire ſe bol perjętne, inu ſe nam bol sdrave sdę. Diſhavno vino ſe nareja |
| Kuharske Bukve (1799): | 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa |
| Oče naš (1885): | Ménart domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | plohi enkrat odmaknili. Vendar povem vam, da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obljubljeniga Odreſhenika. Kolikor zhiſtejſhi ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi ino prijetniſhi nam bo ſvéta sgodba od Odreſhenika ſvetá. 2. Marija. V' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese |
| Roza Jelodvorska (1855): | vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jutra nas vabijo zgodej vstati in pod milim Bogam v prijetnem hladu svoje dela opravljati in zdrav zrak vživati. 7. Malega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in malo bolj pozimi na gorkem imejmo, poleti pa na prijetnem hladnem kraji, pa odeto, in nobene bolne živine ne dajajmo |
| Krivica za krivico (1859): | bi ne bila še celó njegove pohlepnosti omamila. Po silno prijetnem in veselem potovanju je prišel nazadnje dosti pozno v Petrograd |
| Anton Janežič (1870): | so nekdaj menihi Osojanski hodili opravljat božjo službo, stoji na prijetnem homcu nad Pogradom, farno vasjo, koder ponosno gleda po celem |
| Zvezdana (1883): | iz vsega srca, ki vam more zagotoviti srečo v lepem prijetnem mestu, ki bi bil povšeči vašemu očetu, spoštovan in časten |
| Arabela (1885): | psiček in dremlje. Na blazini pa leži stari Waldek, v prijetnem popoldanskem spanji prebavljaje svoj obed. Soba je bila starinski napravljena |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | nesrečni jarek ti! Bila sem z Rožo tu gôri na prijetnem samotnem griči. Bil je krasen dan, vreden biti prvi najlepšemu |
| Lisjakova hči (1892): | pa je krenil na kazinski vrt, da bi posedel v prijetnem večernem hladu. Sedel je za mizo, za katero je bilo |
| Roman starega samca (1895): | si bil, da samo strast in poželenje po bogastvu, po prijetnem življenju, ne pa naklonjenost do grajščaka, je Hortenzijo, mojega toliko |
| Genovefa (1841): | lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imajo tvoje kadilu biti, skus katiru se ti Bogu en perjetne duh na uſſeh krajeh. Ta andla prov naspametnu, katire svojem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó |
| Oče naš (1854): | mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali |
| Spomini (1860): | nobenega opravila, se na vrtu, kakor, sem imel navado o prijetnih večerih, vznak vležem, roki pod glavo denem in nebeške zvezde |
| Moč ljubezni (1865): | moje sreče. Zato se bom ločil od prijaznih gričev in prijetnih planjav, po kterih sem preživel naj veseleje dni življenja in |
| Razne dela (1870): | uíde, Čuti dajo puste jedni. Bolj pobožne sive brade Nič prijetnih, malo slade. Jih nevesta le posluša, Govoriti ne poskuša, Tode |
| Anton Janežič (1870): | ni več mogel, kakor bi bil rad se sprehajati po prijetnih hribcih in dolcih; barčica njegovega življenja seje bližala h kraju |
| Mahmud (1870): | sveta združena, da ga ne bi sirova vojaka zbudila iz prijetnih sanj. Zaukaže jima proč, sam pa stopi raz konja in |
| Bolna ljubezen (1874): | iz sobice in kmalu bil sredi mesta ter stopal v prijetnih sanjarijah po tlaku. Saj me poznaš, da mi je tak |
| Na Žerinjah (1876): | dom. Nehoté se mu je vrival spomin na dolgo vrsto prijetnih in burnih dnij, katere je s tem prijateljem prebil tukaj |
| Ljubljanske slike (1879): | zapora, duh in telo sta silno razburjena, spanje nemirno, polno prijetnih in strašljivih sanj, „bo ali ne bo“ zmiraj po mladi |
| Zvezdana (1883): | a prepričamo se, ko je navadno prepozno, da je risanje prijetnih slik sladko delo, — pozabljevanje pa grenko ali naše moči celó |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | potrebnega nausmilen. Koker enu lindek vojle ſa rane je enu perjetnu govorjenje, ter bo ſdajzi revshena tega bliſhnega poſhavbana, kader perludnoſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal |
| Genovefa (1841): | ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj bom pa moral sramotno umreti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal |
| Genovefa (1841): | njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz |
| Čas je zlato (1864): | Čudno je bilo pa zares, de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je |
| Čas je zlato (1864): | de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel, de je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le |
| Zlata Vas (1848): | Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav po potu, zakaj so se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni |
| Oče naš (1885): | iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja |
| Tiun - Lin (1891): | hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pregledalo, kako se je cepljenje sponeslo, nepovoljen. Od št. 1 prijelo se je vseh pet cepičev, od št. 2 samo trijé |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Pri zelenej požlahtnitvi štev. 4 in 5 prijelo se je vseh deset. Primerjaje te vspehe z onimi, ktere |
| Genovefa (1841): | obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender |
| Tiun - Lin (1891): | vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem |
| Tiun - Lin (1891): | svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne |
| Divica Orleanska (1848): | in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. ) |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mešati, posebno z dna in s strani, de se ne prime. Ko je zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu |
| Ultra! (1867): | Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini |
| Zeleni listi (1896): | si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo |
| Zlata Vas (1848): | zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš |
| Gozdovnik (1898): | Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas |
| Divica Orleanska (1848): | kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | i. t. d. In 4. Ako se tistega pridelka bolj primemo, kteri več dobička obeta. Navada berž umori vse zboljšanje. Navado |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dozdaj navadni bili; in d) da se tistega pridelka bolj primemo, ki veči dobiček kaže. 1. Da se bo na našem |
| Domen (1864): | ali tega. Jaz pa pravim, še zmirom je najbolje, ako primemo tega, kakor kterega domačinskega sinova. Kaj je pa? Jurec ga |
| Razne dela (1870): | zlo, Mé hčere tmin, za vse plačaje, Njegovih pêt se primemo. " "In če vbežati misli marno, Za njim sledé smo tam |
| Nevera (1878): | Proč toraj z vero! mi le pripoznamo, kar vidimo, kar primemo, vera pa je sramotna za naš napredek, za naš um |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | biti premalo, ako jih prevaramo in na jednem kraji močno primemo,« pripoveda Zemižizen. »Severni kraj je za to ugodnejši, čul sem |
| Cigani (1890): | laskavca posluša, ta je podoben piskru, ki ga za ročo primemo. Cigan se z drugimi narodnostmi kaj težko zjedini. Z Rumunci |
| Od pluga do krone (1891): | takó nestrpno! Ali vražji je današnji svet! Ker se nosim primemo stanu in ne bodim raztrgan, jeli so me že pisano |
| Gospa s pristave (1894): | veljava in obstanek naše Avstrije pa utegnejo zahtevati, da vendar-le primemo za orožje. « »Pozvedite in sporočite mi zvesto, kako se razvijajo |
| Najdenček (1860): | Primeta me; obupanje me je prešinilo. Ubogi Mignon je strašno zatulil |
| Gozdovnik (1898): | pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta |
| Najdenček (1860): | dobro tvojemu gospodu in mu hočem poslednjo čast skazati. Jera, primi ga za noge; že gré! ” |
| Valenštajn (1866): | sprejeti. — Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá je dosti močna |
| Valenštajn (1866): | Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | si le steno med soboma grel, ne pa sobe. Le primi za zid, pa boš videl, koliko si — na škodo sobam |
| Gozdovnik (1898): | bil prvi, ki se je vzravnal. »Nemarnež je omotičen. Hitro! primi ga in proč z njim! Ne čuješ, da gresta ona |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl |
| Divica Orleanska (1848): | jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi |
| Genovefa (1841): | tukaj dobro poduhaj! Ta viſhnjeva tù je vijoliza. Ta ſhe prijétniſhi duſhi. Na, tujih imáſh; vſe ſo tvoje! — in ſhe ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le prijetno in glaſno vſak poſebej glaſi, ampak ſhe veliko prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se tebi ſhe ſmert perbliſhuje, une bode tebi sîadku inu perjetnu, koker hitru boſhjo volo spoſnash, od katire uſſe letu koker |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo |
| Zlata Vas (1850): | se je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in |
| Stelja in gnoj (1875): | za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja |
| Gozdovnik (1898): | torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vsi zagledali, samo Hirlanda ne. Na blišečo belim konju dostojno prijezdi, oklep se mu je svetil, kakor srebro, imel je lepo |
| Oče naš (1854): | misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoje pisma pokazati. Dobre so bile pisma |
| Oče naš (1885): | misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoja pisma pokazati. Dobra so bila pisma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče |
| Gozdovnik (1898): | dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem, se prijoka uboga žena k meni in me pomoči prosi. Pravi, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Sa koga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je pa perkasou en Angel, ta je nega poterdiu. Ali je Chriſtus v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Taku je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Leta Angel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de cælo confortans eum. Luc. 22. Nemu ſe je pa perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Kader je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden |
| Ta male katechismus (1768): | koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh |
| Genovefa (1841): | ozhém ſkrije, de bi ſe sopet lépſhi v drugim ſvetu prikasal. Pri njenim pogrébu je bilo neismérno veliko ljudi, in vſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je na nebu ravno tak v prek leshezh oblak prikasal, kakor v létu 1667, kadar je tak ſtraſhan potreſ tukaj |
| Robinson mlajši (1849): | tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. |
| Biblia (1584): | vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo |
| Genovefa (1841): | je Genovefa is nékiga majhniga gôjsda, ſkósi ktériga ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem |
| Genovefa (1841): | ſrezhevali, ſta ſe tudi dva romarja s dolsimi romarſkimi palizami prikasala in s muſheljni na ſvôjih klobuzih in romarſkih plajſhih. Ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in se je letos po mnogih krajih Laškiga in Francoskiga prikazala, od ktere se je pa kmalo po več druzih krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo |
| Sveti večer (1866): | nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo tega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi ſe na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tedaj mogoče, da so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo |
| Gozdovnik (1898): | pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od ktere jo obdelovaje živí, in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne |
| Divica Orleanska (1848): | resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá |
| Zlata Vas (1850): | vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas |
| Zlatorog (1886): | Krog usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant |
| Tiun - Lin (1891): | srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama ſe perkashejo. Per ti priliki je goſp. Dr. BIeiweis ſvoje shelje rasodel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi ; per léſki, oréhu, hraſtu in koſtanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mras slo ſhkodva dreveſizam , ktere ſe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe ſo pa pokrite jim ne bo tako hitro ſhkodvalo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. taba zerzerellus sarotim h' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi trenov: tebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne pride. Ni ji bilo treba dolgo čakati, kmalo se prikažeta med velikimi vratmi dva otroka, ktera Roza priljudno pozdravi, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na zmerno kosilce. Nekdo poterka na duri in kmalo se prikažeta dva mlada človeka, vsem dobiro znana. „O kaka čast za |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dati samoro inu spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Voda na semlji naj ſtezhe na en kraj, in perkashi ſe ſuhota! “ In tako je bila ſuha semlja in morje |
| Genovefa (1841): | na sêmlji nikjér vezh mirú! Ali ſe mi pa ne prikashi v tako shaloſtnim ſtanu — prikashi ſe mi isvelizhaniga angelja in |
| Genovefa (1841): | Ali ſe mi pa ne prikashi v tako shaloſtnim ſtanu — prikashi ſe mi isvelizhaniga angelja in povéj mi, de mi odpuſtiſh |
| Genovefa (1841): | mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder zhudno,” je djál po tém ſam pri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor da |
| Fizika (1869): | posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische |
| Fizika (1869): | stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib |
| Fizika (1869): | Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje |
| Kemija (1869): | jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo |
| Fizika (1869): | grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren |
| Botanika (1875): | Posebna. prikazen so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so se |
| Botanika (1875): | navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in voda med tem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti |
| Fizika (1869): | bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na kterih te prikazni vidimo, ali s kterih pomočjo jih napravimo. |
| Fizika (1869): | zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. |
| Astronomija (1869): | Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše |
| Fizika (1869): | peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno |
| Fizika (1869): | vé, pa ako se poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje |
| Astronomija (1869): | vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak kraj točno |
| Fizika (1869): | kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh |
| Fizika (1869): | živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni |
| Fizika (1869): | že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva |
| Fizika (1869): | pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | telo v' ſabóto pozhivalo. 44. Jesuſ ſpet shiví, ino ſe perkasuje. Jutro tretjiga dne je napoknilo. Ino glej, velik potreſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sjutraj in svezhèr pridno obéraj kébre in goſénze; poſébno ſe perkasuje v tém méſzu hudo ſhkodljiva goſénza, imenvana Şreberniza, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od Logatca, in vse te vode se pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi |
| Astronomija (1869): | repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván |
| Občno vzgojeslovje (1887): | krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat |
| Zlatorog (1886): | vesel plačíla. »Le pojdi, lovec! Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu |
| Ferdinand (1884): | umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je teh dobreh del perkladanje. 1 Uwoshtvu sem jevt lubila, ke sem is mojem Synam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi, ſo jeli nóſhe Ilirzov in Ilirjank perkladati. Od noviga léta ſmo jih dobili she dvoje obrasov, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2. ſtaroſti 15 funtov ravno kakor v pervi, vſakdan vezh perkladati, kakor zhervizhki bolj raſtejo; v 3. ſtaroſti she 46 funtov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Poboljšek, ein Bene. Strešnik, Dachziegel. Preproka, Flusäbeet. Plétenica, jerbas, Korb. Prikladek, Vulgarname (post. : Jože mu je imé, Troha mu je primek |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Jože mu je imé, Troha mu je primek, Gričar je prikladek). Podvitek, kar se v klobčeč pod vije. Divjina, Wildpret. Pridoba |
| Pastirski list (1852): | post iz lenosti, lehkodušja, prevzetnosti, ali nevere, tisti je ne prikladen, da bi čul glas Zveličara, ino da bi zamogel ž |
| Tiun - Lin (1891): | je koristilo! Prinesli so mi čaj, pipo in v obče prikladen zajutrek, čeravno ni bil tak, kakeršnemu sem bil na »Lastavici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten |
| Zoologija (1875): | sklepu so večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z |
| Divica Orleanska (1848): | norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtavili; vaſhi ſnopi pa ſo moje oſtopili, ino ſe jim perklanjali. “ Bratje ſo té ſanje bersh tako isloshili, de bo Joshef |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno tistim malikam služijo , pred ktérimi ste vi svoje kolena perklanjali. (Konez sledí. ) Vrémenik. Ze od nekdaj so se modrí možje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega |
| Tine in Jerica (1852): | hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama |
| Gozdovnik (1898): | jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi viteza pričakoval. Kadar Bric memo prijaha, se mu nizko prikloni ter mu dobro jutro voši; potem pusti sokola Bricovemu konju |
| Blagomir puščavnik (1853): | le noter! ” in odpreta duri. Milko stopi noter, se nizko prikloni in pokaže perstan. Vsi dvorani se zaveselé. Cesar in cesarica |
| Blagomir puščavnik (1853): | oživljat se. Milko stopi ponižno s poti in se spodobno prikloni. O ko bi bil vedil, da je cesarica to, pokleknil |
| Blagomir puščavnik (1853): | prisežem, da plačilo dobiš, ker zaslužiš ga. ” — Milko se nizko prikloni rekoč: ”Cesarska svitlost! Ker sim milost pri vas našel, prosim |
| Revček Andrejček (1891): | omike, je pa vender jako prijazna). Dober dan, gospod Ovnovrog. (Prikloni se mu prav nerodno. ) Dober dan! |
| Genovefa (1841): | Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga k sebi pokliče in ker se je Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel |
| Oče naš (1885): | je beraču, da naj gre, in žalostno je svojo glavo priklonila globoko v misli zatopljena. — Nacek je stopil k njej, jo |
| Gozdovnik (1898): | vrže srdit pogled na mladeniča, ker se je njemu poprej priklonila. »Kolika sreča za mé,« dé Estevan, da vam je še |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe ne móre hoditi, kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne širočko. Vojak se ne makne. Stal je mirno s priklonjeno glavo, ves v položaju napeto prisluškujočega, kakor bi hotel s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pokonci hodi v njih, dostikrat pa so nizke, da mora priklonjeno hoditi ali pa plezati. Pri svojem poklicu ima za mornarjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | povišani davki, — mnogo slabih letin, — tú in tam po železnicah prikrajšani ali popolnoma vničeni zaslužek, — mnogo zavoljo vojske kmetijstvu odtegnjenih rok |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sprejela med spokorjence, da bi po večletni, na prošnjo spoznovavcev prikrajšani pokori zopet zadobil vse pravice. XIV. Dvojno maščevanje. Boštjan je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi vémo, de nam ne bo pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi vémo, de nam ne bo pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | malo predmetov, katere bi si mogla prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko bi se |
| Fizika (1869): | s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſkus movzhanje ſi zhlovek ſam ſebi , inu drugim tavshent nelubnoſti perkráti; resnaſhanje pak nam per ſlehernimu ſovraſh dęla. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhi na kup gmęrajo. Zhe ſe pak nam gnada boshja pèrkrati, kaj samóremo ta zhaſs pèr naſhi ſlaboſti? Ah en tak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gnade, katęra je en ſad tiga krisha, po tęj męri pèrkrati, kakor ſe naſhi ponovleni gręhi na kup gmęrajo. Zhe ſe |
| Oče naš (1854): | milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati |
| Ferdinand (1884): | prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj mogel ubog pobegniti, ino s' sheno ino ſinam ſe perkrivati per dobrih ljudeh. Pa Bog ga ni sapuſtil. Pet ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zéle tri meſze. Pa sdaj ga nizh vezh ne móre perkrivati. Is bizhevja tedaj ſplete jerbaſzhek, ga snotraj saſmolí, poloshi déte |
| Ferdinand (1884): | ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči mirú. Govoril je o |
| Zoologija (1875): | strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia |
| Zoologija (1875): | nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v |
| Gozdovnik (1898): | Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra |
| Spomini (1860): | mu je pomanjkovalo tiste odkritosti, ki nam mladega človeka nehoté prikupi. Dela se ni posebno poprijemal, ampak živel je, kakor so |
| Turški Pavliha (1864): | ne zanimiva. Čeravno jih je torej iz početka veča množica, prikupi se vendarle kmalo narodu ena najbolje; druge začnó hirati iu |
| Dragojila (1864): | obilnim zlatom, ki ga je iz Poloninih hramov seboj prinesel, prikupi si strežaja, ki se v Rašitovih sobanah ravno tako nesrečnega |
| Sosedov sin (1868): | za Fránico. Kdor materi otroka toži, težko se jej kedaj prikupi. Mati Smrekarica je videla, da ženica sicer skrivnostno pa s |
| Ponarejani bankovci (1880): | dvajset goldinarjev! In kako lehko dobi še več, ako se prikupi onému tujemu gospodu černošolcu, ki ga v Celji čaka. Zatorej |
| Milko Vogrin (1883): | zgolj ošabnost iz njega, a ta se kakor znano ne prikupi nikomur,. in tedaj tudi ni Olgi in njenej materi ugajala |
| Spletke (1894): | smela, ker je izprevidela, da se županji prav nič ne prikupi, kdor ne hvali njenega Štefana. ,,«No kakšen pomenek je že |
| Svatba na Selih (1894): | Do tega mu ni bilo, kakó bode govoril, da se prikupi Dragarju, Dragarici in Lenici. Nadejal se ni nikakih izgovorov, nobenih |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | bistra misel. Vedel je namreč, s čim se mu najlože prikupi. »No, ker je tako, vaša milost, prerokoval vam bom srečo |
| Zlata Vas (1848): | ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali |
| Zlata Vas (1850): | pa si je šolmojštrica ljubezin cele vasi in lepo imé prikupila, in vsak si je prizadeval, ji dopasti. Cela vas je |
| Zeleni listi (1896): | ki je brala jagode v gozdu. Deklica se jej je prikupila. Poprosi jo, ne bi li jo hotela včasi obiskati in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa prodaja, in tudi shivine na pol vezh |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo |
| Fizika (1869): | Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prilaſt, in potrebne dela sanemari; nameſto, de ſe travniki sa prilaſt koſijo ali sa dragi denar v najém jemljejo: ſe koſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kadar ajda zvete, jo pokoſijo s detelo vréd sa prilaſt, in ſe tako seliſh prevarjejo. Kdor pa detelo ſamo ſeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni po njivah s koſhmi sa seljo diga, de ima prilaſt, in potrebne dela sanemari; nameſto, de ſe travniki sa prilaſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſtime nanaſha na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor |
| Kemija (1869): | jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more, si prilasti še več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je prilegla, sin Abrahamov? ” ga vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi |
| Genovefa (1841): | prav ljubó, in bi ſe mi tù v puſhavi prav prileglo. Pa pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ravno na pol kmetiško nosila, kar se ji nič prav prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo dvojne: narezhivne ino laſtne. Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh oſebam ali ſtvarem med ſeboj podobnim, ino s' ktirim |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhlovek, cheval, konj, maison, hiſha. Laſtno ime je, ktiro ſe perleshe eni ſami oſébi, al ſtvari raslozhni med drugimi, kakor: Adam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po delu ſe nam pozhitek ino ſleherno veſelje vſè bolj perleshe. Sdaj Bog velí shivalim pred Adama priti, in ſleherni smed |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | romen ſlamnik, belo krilo ino pa bledo rudezh paſek lepſhi perleshe, kakor ſhe toljko draga piſana ino bliſhiva lepotija. To‐ rej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mu ne odzheſnila. — Pa ne ſamo ſtarim dreveſam ſe perleshe to sdravilo; ampak tudi mladim bo ta lek prav vſhézh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo, ktéra ſe sernju, ki ga ſejati miſliſh nar bolj perléshe. *) Dobro vdelaj semljo, in ne pognoji jo s opréſnim, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gnojiti, ſe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli semlji perleshe. — V vinogradih ſe mora semlja od tert nekoliko odkopati, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se bil nad tem pritožil. Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | misli, kdor se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | krompír namest pése saditi, kterimu se taka zemlja nar bolj prileže. V mastni zemlji pa, kjer krompír bolj v zeliše (krompírjevec |
| Blagomir puščavnik (1853): | manjši reči potegnem. ” Čuvajka prinese juho, ki se sokolarčiku jako prileže. Svojega moža pa po strani pogleda in ga opominja spat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne sme reži dajati. Jačmen se starim in mladim konjem prileže, in je redivna piča. Trava se ne sme prepozno kositi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dnar spravi; slabo sirovo maslo se tudi domačim ljudem ne prileže in jim dostikrat želodec popači. Torej morajo gospodinje skerbeti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tujim jezikom govoreči: Bon žur (jour)! Servus! Adio! — Lepše se prileže Slovencu, ako pozdravlja i ozdravlja lepo po slovensko, nego da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse |
| Fizika (1869): | odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega, da ne more zrak mimo njega, in ako grejem vodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno |
| Zoologija (1875): | vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi, s katerim |
| Rudninoslovje (1867): | do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar |
| Zeleni listi (1896): | zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo |
| Zeleni listi (1896): | Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti |
| Gozdovnik (1898): | hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste |
| Stric Tomaž (1853): | „Gotovo je to volja božja“, poprime, neki prileten mož, „da je Afrikansko pleme (t. j. zamorci) k sužnosti |
| Stric Tomaž (1853): | tudi zgodilo. Suzana je bila perva na versti. Kupi jo prileten kupec, na videz dober mož. Mati ga prosi, še hčer |
| Oče naš (1885): | tudi mogel, da sta ga dva častitljiva moža, eden zelo prileten, poln milosti in ljubezni, drugi še v najlepši starosti, večkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | to se je zgodilo, desiravno sta bila že oba zlo perletna. Tisti pa, ki je tako rekel, je bil sam Bog |
| Cvet in sad (1877): | ni priročne postave. »Gospá, kosilo je napravljeno! « vpila je precej priletna ženska tjakaj za poslednji ogel hiše, kjer je bilo v |
| Mešana gospôda (1881): | uže oženjeni; ostalo ni druzega, nego da Justina uže precej priletna dobi za moža gospoda, o katerem se ni prav vedelo |
| Izza mladih let (1882): | njegovi sosedi. Bila je ta poprej njegova kuharica, in že priletna zbrala si je še dobro mladega moža, katerega je trdo |
| Roka in srce (1883): | je tudi varstvo usmiljenih sester. Njih mesto je zdaj prevzela priletna dobrosrčna hišna oskrbnica. Tudi po noči je zdaj samo ona |
| 4000 (1891): | več prilike, da zagazi v pregreho nego ona, ki je priletna in kateri ne cveto rože po licih. A ni to |
| Usoda ka-li (1895): | prej. Ko pridemo domov, nam povedo, da čaka Poljakove neka priletna gospa že dolgo. Pridemo v sobo. Jeden sam pogled, in |
| Slučaji usode (1897): | li prav čitala in umela, ponovi še enkrat poluglasno: »Vesela, priletna, samoživeča gospa, bivajoča na svojem posestvu, išče družbenico, gospodično ali |
| Slučaji usode (1897): | pri njenem vstopu na njo opozarjala. Menila je, da že priletna gospá žeii samó za se družbenico, da bi jej stregla |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Ta prilika je prišla od Jadranskega primorja. Pribežala je odondod priletna vdova, da si v svežem planinskem vzduhu ozdravi izbegane živce |
| Revček Andrejček (1891): | šle na drobne kosce! (Vrže jih tako od sebe, da prileté Jerici v predpasnik. ) Jerica (ujame citre v svoj predpasnik. Smeje |
| Gozdovnik (1898): | počijo vse puške naenkrat, kolikor jih je imel sovražnik ter prileté krogle pred lovce in za-nje, udarivši v kamenje branika in |
| Gozdovnik (1898): | dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vmaknila skalnati plošči, ki je doli z više med ju priletela in se ju skoraj nog dotaknila. »Mojster, vi ste spustili |
| Zeleni listi (1896): | stisnila roko, kajti nosila je Ljuboslavin predpasnik. Od tamkaj je priletela Vida in se zahvalila za jopico, katero jej je poslala |
| Genovefa (1841): | véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat |
| Sacrum promptuarium (1695): | en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu |
| Sacrum promptuarium (1695): | grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur |
| Zeleni listi (1896): | dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | torej si besedo prikrožil, kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime |
| Robinson mlajši (1849): | vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen |
| Fizika (1869): | toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče |
| Zoologija (1875): | človekom in opico. V mladosti so možgani pri obeh razmerno prilično enako veliki, ali pri človeku rastó neprenehoma do njegovega popolnega |
| Trtna uš (1881): | splošnih nasvetov. Želimo, da si jih vinogradarji zapomnijo, premišljujejo in prilično se po njih ravnajo, kajti tako zamorejo nesreči v marsičem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tam česa dodal ali izpremenil; sosebno se mi je zdelo prilično, da sem uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mu podaja pouk, zato se more ta stopinja razvitka prav prilično imenovati doba učenja ali šolski čas. Začenja in končava se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dopuščeno, duši pripisovati posebno vzmožnost poželenja (poželjnost), kakor tudi ni prilično, da bi govorili o posebni vzmožnosti čustva (čustvenosti). Pri površnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodje, gospé in gospodične, kakó se jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj |
| Genovefa (1841): | mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhtah ſe snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili; prav radi bi ga bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | protirazloge ter se odločuje za ono, kar misli, da je najpriličneje. S pametnim preudarkom doseže človek mnogokrat, da se konča spor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se pokazuje sosebno v igri. To vzgojno stopinjo imenujemo torej najpriličneje nazorno dobo ali čas igre. Otrok se vzgojuje doma ali |
| Genovefa (1841): | tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oglasi se nekako zabavljivo Torkvat. „Res, ali to je alegorija (prilika) pa še prav priljubljena,” prijazno odgovori Pankracij, „kakor tudi še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po njej radi segli; saj posebno njim se podaja večkrat prilika, da jo pri svojem važnem opravilu porabijo na korist učencem |
| Zoologija (1875): | in živčevini, no tukaj to opuščamo, ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše govoriti, ko bodemo obravnavali mišice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nismo odgovarjali na njegov članček; danes pa se nam nehoté prilika ponuja, še enkrat reči, da njegovi dokazi v gori navedenem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni |
| Fizika (1869): | naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na drugo tako |
| Fizika (1869): | živali morejo videti le bližnje predmete, kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan |
| Valenštajn (1866): | vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz |
| Revček Andrejček (1891): | bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s to priliko. Če bi ti svojega moža tako zvesto — in tako od |
| Kuharske Bukve (1799): | ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Kuharske Bukve (1799): | na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en |
| Kuharske Bukve (1799): | dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | da se mu per tej priči kri curkoma iz nosa perlije. „Te preklete grablje! “ je rekel prav gladko po slovensko. Sadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dene v kako ſkledizo, in sraven ſe pol kosarza mleka perlije, in s kakim zvekam dobro smeſha. To ſe poſtavi ſhurkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi se prilije 3krat toliko olja, in vse skup se potem tako dolgo |
| Kuharske Bukve (1799): | Selen grah v' kosi na ſrovim maſli preshario, potle berſh perliejo meſne shupe, inu do, mehkiga ſkuhajo. Potle vsamejo polovízo graha |
| Kuharske Bukve (1799): | Med maſlo inu moko eni devajo tri rumenake, preden shupo perliejo; kader na ſklędo dęvajo, verſtę v' ſrędo ſklęde zvetni ohravt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | okisano vodo zmije, ki se napravi, če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2 |
| Kemija (1869): | neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej si poprej kuhal hrastovo skorjo ali pa |
| Kemija (1869): | tvarog (Quark) imenovana. To isto se tudi zgodi, ako mleku priliješ sirišča (Lab), to je vode, v kterej se je namakal |
| Kemija (1869): | imenovano, se leta in leta ne spromeni. Ako vročemu mleku priliješ nekoliko kapljic kakave kisline, tekoj se mleko usiri, to je |
| Kemija (1869): | in čreslovnate raztopine se medsobno obarajo. Kakor namreč klejnatej tekočini priliješ čreslene kisline, nastane brezbarvena, kocasta, v vodi neraztopna oborina. Čreslena |
| Kemija (1869): | in guma na vodi več ne raztopita, ako njunim raztopinam priliješ dvojno kromovokislega kalija, jih potem posušiš in na solnce postaviš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne |
| Blagomir puščavnik (1853): | Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih |
| Kemija (1869): | pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino, ker |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli mene , take lępe rezhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj |
| Maria Stuart (1861): | ga umorili. Marija. Pa znala sem za to. Pustila sem, Priliznjeno vabila v mrežo ga. Kenedi. Mladost krivico manjša. Tako mladi |
| Čas je zlato (1864): | prav živo potreben. »Poslušajte me, ljubi moj! « mu pravi spet priliznjeno, »veste, de Vas imam rad, in de sim Vam sam |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s |
| Zlata Vas (1848): | nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno |
| Ta male katechismus (1768): | V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo |
| Stric Tomaž (1853): | bodi mojih misel in srečno bova še skupej živela! “ Tako prilizovanje in napeljevanje bi bilo lahko Tomaža v tem žalostnem času |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne z boleznijo, ne s smertjo — nekaj, kar zametuje vse prilizovanje in sovraži laž. To je duša in dokler imam to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To je duša in dokler imam to, nemogoče mi je prilizovanje, nemogoča laž! ” Se vé da ste tovaršici kaj malo o |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal |
| Najdenček (1860): | rekel, da nej se verne. Pa prijazno se mi je prilizoval, kakor če bi me bil hotel prositi, da nej ga |
| Najdenček (1860): | skočil ves vesél na mene, je lajal in se mi prilizoval, kakor je mogel. K sebi sim pritisnil ubogo žival z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' greh pregovoriti. On pa ne pervóli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn! nekar navirjemi, kader se leta leſhniva , inu ſapelliva lubeſn perliſuje. Ti imash vedet, de ni resnize v' nje, ampak le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sladkuſte, inu zèrklarie. Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje, ter drugega nagovory koker kar nje dapade, inu ſatorej terpy |
| Genovefa (1841): | hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ravno tiſta oſéba, kakor: je me flatte, ménim, al ſi perlisujem: tu te loues, ti ſe hvaliſh; il ſe blesse, ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi perlisujem, to je je flatte moi; tu te blesseras, ti ſe |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | goljufija ali kaj enacega. Obrajtan je bil gospod Komar, a priljubljen ne. Njegova oseba ni bila po tem, da bi se |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | je priden in bistroumen mladeneč, a pri svojih viših nikakor priljubljen, ker ni veroval na birokratično nezmotljivost in se je celó |
| Rokovnjači (1881): | se, da med sosedi graščaki novi neplemenitokrvni naseljenec ni bil priljubljen. Čim bolj je bil kak plemenitaš zadolžen in se je |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | Iz ubozega fanta napravila te je bogatega gospoda, postal si priljubljen zdravnik, spreten in spoštovan gospodar, lastník fužin, trgovski podjetnik, oče |
| Arabela (1885): | Četrto poglavje. Zdravnik Waldek je bil sedemdesetleten starec, priljubljen in spoštovan mestjan. Prakso je zavoljo bolehnosti opustil že pred |
| Cigani (1890): | moški. Razun te pijače pa je tudi duhan vsem jako priljubljen, kar smo že poprej omenili. Če podaš ciganu malo duhana |
| 4000 (1891): | Luka, mlad, čvrst duhóvnik, vnet za slavo svojega stanú. Zeló priljubljen je bil ženskemu spolu, posebno mlademu. Tiste dni je umrl |
| Dušne borbe (1896): | Ker pa je bil resni, razumni, nadarjeni mladenič znan in priljubljen pri mnogih boljših obitelih, h katerim je zahajal kot domači |
| Trojka (1897): | prostejše se je gibal Radivoj, povabljen zdaj sem, zdaj tja, priljubljen in čislan povsod, duša društvenemu življenju! Pač je razvajala družba |
| Zoologija (1875): | lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako |
| Botanika (1875): | Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ž njim enega najboljših juristov in najdelavniših in ljudem najbolj priljubljenih uradnikov. — O. gvardijana tukajšnjih kapucinov so našli davi mrtvega v |
| Botanika (1875): | fuchsija (Fuchsia), iz južne Amerike doma, je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat bo tudi tebi jęsik tękel, koker de |
| Zeleni listi (1896): | 4. Priljuden deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló |
| Zeleni listi (1896): | naravno. Imeli so ga radi zato, ker je bil tako priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludmy oppravet, katiri so k'meni pershli, uſſeilej sem bla perludna, perjaſna, postreſhliva, inu ſgovorna, inu ravnu ſatu sem jeſt zel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je ta, de ji ni para ! okrogla koker Igrazheza , perpravna, perludna ! to je vſe shivó, vſe polnu lubęsni, inu ogna ! — inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni tręba na to miſlit; ti ſi toku lępa, perjętna, perludna; le en malu bòl tvoje glave bodi, tok boſh ta |
| Genovefa (1841): | zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo |
| Genovefa (1841): | duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale |
| Zlata Vas (1848): | zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Malo je bilo otrok v vasi, ki bi bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so |
| Genovefa (1841): | priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa tudi lepo poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perjetnu govorjenje, ter bo ſdajzi revshena tega bliſhnega poſhavbana, kader perludnoſt svoje maſila pomolly. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh tugent; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt beſſede, inu faderſhanja poglade. Kolkerkratkol sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velike tugente. Ena perloſhna perludnoſt se nekol naſaverſhe, enu predolgu, inu namarnu jeſizhuvanje uſſellej. Koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | more biti, ſa nebesa shtritali. Hodi ſa mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | godernanjam ſturi: ta ſi ſam ſebi teſhku shivsenje dela. Skus perludnoſt ſe nobedn neshali: le neperludnoſt ſovrasknike dęla. Lepeh gvantov nepremore |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſturiti, s' godernanjam ſturi, ſam ſebi teshku shivlenje dela. Skus perludnoſt nobeden ny shalen: neperludnoſt ſovrasbnike dęla. Lepe oblazhila ne premore |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta |
| Cigani (1890): | pismo, ktero so kasneje skrivali na ražne načine sebi v prilog. Na Ogerskem so cigane trpeli, a v ostali Evropi ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte |
| Pozhétki gramatike (1811): | à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | pravdodaten), časi: „j“ (blagodejen). b) Ime z glagolovo koreniko v prilog, meni je samo znano: „ritopaš“, pa tudi: „ritopašen“ (človek) = ein |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | beseda, njemu sorodna, kakor: α) Glagolova korenika z imenom v prilog, redko v ime, na pr. „vertoglav, klapouh = von herabhängenden ohren |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | ima precèj veliko sostav; zlagamo ga le z imenom v prilog, redko v ime, na priliko: „bezposlen = beschäftigungslos (srb. ), brezdušen, brezzoba |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Dalje se ta predlog časi tudi zlaga s prilogom v prilog, pa ne prav mnogokrat; in to spada uže med polóvno |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | predlog. Zlaga se z glagoli, pa tudi z imeni v prilog ali ime, na pr. „razoglav razusten (velicih ust, Lašč. ), razvraten |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | prilog, na pr. „edinorojen, pervorojen. “ β) Čislo z čislom v prilog, na pr. „samodeseta = zehnfach (Lašč. ), samostotero = hundertfach (Lašč. ), samodrug = selbander |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | zahlwort) z imenom v prilog, pa tudi v ime. Za prilog se jemlje večidel, pa tudi ne vselej, prilepek: „n“, še |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | schlau, durchtrieben (Lašč. ) γ) Deležje zdanjega časa z imenom v prilog, na pr. „cvetečeličen“ δ) Zaime: „sam“ z imenom v prilog |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | β) Deležje (mittelform) preteklega časa terpivnega naklona z imenom v prilog, na pr. „vitorog = von gewundenen hörnern (srb. ), zvitorep = schlau, durchtrieben |
| Pozhétki gramatike (1811): | piſano euil. Od sloshénih imén. Kadar je imé sloshèno is perlóga ino iména, oba v' mnoshnimu jèmleta ná ſe mnoshno podobo |
| Pozhétki gramatike (1811): | diligent, prairie agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga? O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi, ktire ſo ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé, ako li oba perloga al glagola imata ravno tiſti ſklad kakor imé. Isgledi. Cet |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomin sa ſklade med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne ménja ne ſpola ne ſhtevila, kadar je na meſtu perloga al glagola. Poſtavim rekózh eni shénſki: Madame êtes — vous malade |
| Pozhétki gramatike (1811): | Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna |
| Pozhétki gramatike (1811): | belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne |
| Pozhétki gramatike (1811): | à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna, ſódnja, preſéshna. Stavna ſtopnja je, kadar je perlog ſam |
| Pozhétki gramatike (1811): | de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna, ſódnja, preſéshna. Stavna |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno ſhtevilo obrasi. Mnoshno ſhtevilo ſe nareja per perlogih kakor per imenih s' perſtavkam s na konzu beſede: bon |
| Pozhétki gramatike (1811): | kar poméni sur le point de ſkoro, ne blodi s' perlogam prêt à, kar pomeni disposé à, perpraven sa, bliso per |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakorkól, ino na meſtu entièrement, veſ, nima mnoshniga pred moshkim perlógam, sa to rezi: les enfans, tout aimables qu'ils sont, ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga |
| Pozhétki gramatike (1811): | vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que |
| Pozhétki gramatike (1811): | druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vredniſhtvo Karniolije ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga krajnſkih nóſh ſerzhno veſeli, in kakor pervima dvema obrasama, ſmo |
| Pozhétki gramatike (1811): | lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na |
| Pozhétki gramatike (1811): | je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna |
| Pozhétki gramatike (1811): | tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je |
| Gozdovnik (1898): | in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko |
| Maria Stuart (1861): | dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga |
| Zlata Vas (1848): | ali pa se smejali, kadar jo je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed. Mon pere et ma mère sont |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s kakim zvekam dobro smeſha. To ſe poſtavi ſhurkam na perloshen kraj, kteri od tega grosno radi pijejo, in vſi, ki |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vuzhymo ſe od Chriſtuſa: poyſhimo en perloshni krei, inu en perloshni zhaſs, namrezh en takſhni krei, katiri je od ludy, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi shelimo prau moliti, vuzhymo ſe od Chriſtuſa: poyſhimo en perloshni krei, inu en perloshni zhaſs, namrezh en takſhni krei, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kako bi se bolj vse potrebne in poslužne reči za priložno prepeljavo Hirlande pripravile. Drugi dan je vitez Oliven z odbrano |
| Fizika (1869): | isto množino zrakú je tedaj: 98 Ako tedaj zrak s priložno pripravo stisnemo v prav majhen prostor, poveča se njegova razpenjavost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ostal. Vprašanje: kakó je to mòglo biti? Današnjimu listu je perložen list Nr. 10 perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen list Nr. 13 perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kteriga si že bodi. * Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam, ampak vsim našim kmetovavcam s pasljivoſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj naprej ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ bére. V pervo réd, v ktéro ſe nar manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſo v zheterto réd sverſténi, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ vidi. Zhe vezh deleshnikov ali kmetovavzov k ti drushbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe aſekuranzii po ti rasméri plazhuje, kakor ſe v danaſhnimu „perlognimu liſtu“ vidi. Kér tózha ene kraje vezhkrat od drusih potólzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ſtarim, ako jim bodemo ravno prihodnizh morebiti vſaki teden „perlogni liſt” perdjali. Plazhilo pa, sa ktéro ſe „Novize“ prejemajo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ſtarim, ako jim bodemo ravno prihodnizh morebiti vſaki teden „perlogni liſt” perdjali. Plazhilo pa, sa ktéro ſe „Novize“ prejemajo, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih kazalo ali zapopadek vsih rečí, ktere so bile v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih kazalo ali zapopadek vsih rečí, ktere so bile v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora |
| Pozhétki gramatike (1811): | vernimo Rendez, vrazhajte, vernite Qu'ils rendent, naj vrazhajo, naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de vrazham, de vernem |
| Pozhétki gramatike (1811): | padimo. Tombez, padajte, padite. Qu'ils tombent, naj padajo, naj padejo. Perloshiven. Sdajni ali Prihodni. Que je tombe, de padam, de padem |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejmimo Recevez, prejemajte, prejmite Qu'ils reçoivent, naj prejémajo, naj préjmejo Perloshiven. Sdajni al Prihoden. Que je reçoive, de prejémam, de prejmem |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | basse, niska, grasse. tolſta, debela, maſtna, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga perve vprége, j' aimasse, j' appellasse, jes bi lubil, bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v' snanivnimu. Perloshivniga hozhejo té! soit que, bodi ſi de, naj shé; sans |
| Pozhétki gramatike (1811): | ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen perloshivniga que j'aimasse, de bi jes lubil. Sa tri druge vprége |
| Pozhétki gramatike (1811): | veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v' ſdajni zhaſ perloshivniga nakló, kakor; II faut, il faudra que vous soyez plus |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſim ſe vuzhil vzheraj, uni téden. III. V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba ſtaviti glagol, pred ktlrim je vés que |
| Pozhétki gramatike (1811): | 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen e: aimant, que j'aime, finissant |
| Pozhétki gramatike (1811): | 3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu kaj ſturiti. 4. Perloshivni, kadar shelimo, de bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo |
| Pozhétki gramatike (1811): | imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. que je aye, que tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | bodite, ali, naj ſte Qu'ils soiont naj bo, naj ſo Perloshivni naklon. Sdajni zhaſ. Que je sois. de ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite Qu'ils aiment, naj lubio Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. Que j'aime, de lubim Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzhajmo Finissez, konzhujte, konzhujte Qu'ils finissent, naj konzhujejo, naj konzhajo Perloshivni naklon. Sdajni ali prihodni zhaſ. Que je finisse, de konzhujem |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nedoverſhen perloshivni. Ima ſtir konze: asse, isse, usse, insse, táko: J'aimasse, tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimarois, il aimeroit; nous aimeríons, vous aimeriez, ils aimeroient. Sdajni perloshivni. Konzhuje vſelej s' e, es, e, ions, iez, ent. Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. Il auroit fallu, treba bi bilo Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje |
| Pozhétki gramatike (1811): | poménu, kakor tukaj. Kadar pa ti ſhtirje glagoli pridejo v' perloshivni naklon, ſo ti slogi dolgi po beſedah goſpoda d' Olivet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſtopnoſt tiga arzata h' timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | osdrauleinu te duſhe pa ta arznija h'sdrauju nezh na perloshi, aku Bog, katiri te rane tih duſh osdraula, na pomaga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſa muja, inu beſeda sabſtoin, aku Bog ſvojo mozh na perloshi. Reslozhena je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple |
| Robinson mlajši (1849): | polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu |
| Robinson mlajši (1849): | se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je |
| Sveti večer (1866): | je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe! lete mozhy ni tulkain potrebovou Chriſtus, koker mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sazhné, poshęgnaj naſho mujo, katęro ſi bómo sa vólo tęga pèrloshili, inu ſturi, de bómo bres ſpotikvanja na zęſti tiga isvelizhanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſvelizanje, inu ſa taiſteh, ſa katire ti skerbeti moresh, gorijemanje perloſhnu, inu potreba. Ti be se napuſtil od tolkajn napokojneh rezhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shlishati, inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | menda vendar smejo pisma tje oddajati, kamor je komu bolj priložno! Pod Novo vas sicer res spadamo, toda ne vemo kdo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi v zvetje vihrala. F. sh.A. Šembilja. Kdor koli perložnost ima, se pri nas z kmetam in rokodélcam večkrat pogovarjati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gospodarstva željniga imenujem, saj si res iskal vsako nar manjši perložnost, si svoje sosede v oblast pripraviti, požigal si in moril |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker de be jeſt is njeh eno perloſhnoſt boſhje hvalle uſella. Jeſt nisem nezh na temu svejtu lubila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh vedel kedaj, bo tebe v' vezhe, inu teſhejshe pasti perloſhnoſt sturil. O kolkajn be njeh v' peklenskemu ognu nagorellu, aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posteli postregla. Tu je mene ſlo troshtalu, kader sem jeſt perloſhnoſt urajmala mojem poſtarnem starshara v' lubeſni eno sluſhbo skaſati, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſkosi ogenj pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji, ki ſo pogoreli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pohiſhtvo sopet in pred ognjem varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne rezhi obrazhati. Velikokrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | próge. Liſe ali proge v luni ſo nekadaj she dajale priloshnoſt vezh prasnim veram in neumnim vrasham. Vezh ſto let ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in |
| Roza Jelodvorska (1855): | hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš |
| Kemija (1869): | še več govorice na koncu te knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | se ljudje v eni družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi |
| Gozdovnik (1898): | Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj čez eno dobro uro niso, naj bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje |
| Ta male katechismus (1768): | bom mogl, koker en druge; aku be pak naimel vezh perloſhnoste, ali odloga se spovedat, inu be umerl bom is po |
| Ta male katechismus (1768): | naprejuſetje biti? Boga nekol vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne perloſhnoste h' grehu se varuvat, inu kr vizhnu hlagu poverniti. Je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te narvezhe podporne te zhiſtoſte. 3. Anaj se mozhnu teh perloſhnoſt, katire tebe h' gerdem rezhem ulezhejo, ter imej strah boſhje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se taiſte dan, al saj , kader bo mogl, per pervi perloſhnoſti zhitu spovę, inu urednu S. Reshnu Telu prejme. 2. Dobę |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | more ſturiti, ke njega per Lublani nita ſna dergi po perloſhnoſti tega kraja v' eni ali drugi Cirqvi svoje soseske to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti tega še povedati ne znam. On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse milo in drago , kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej |
| Robinson mlajši (1849): | prašati, če je pri ti ali oni priložnosti Robinson prav ravnal, ali ne, kaj bi si oni v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tavaje je počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je ob svoje oči prišel. „Jez še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne gine ta ljubesen? 26. Poſebni Jesuſovi nauki per mnogih perloshnoſtih. Piſmouk je k' Jesuſu perſtopil, ino ga vpraſha: „Uzhenik! ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | revſhine, kakor ſtanovanje ſrovih prebivavzov grajana, je she per vezh perloshnoſtih, poſebno pa letaſ ſprizhala, de tiſti, kteri Poſtojno tako grajajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | dokončan. Gostovi se pred narazen odpravijo, kakor sicer v tacih priložnostih s terdnim sklepom jutri o pervi zori delo hišice pričeti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | grob, nad kterim je strop obokan — ta je pri tacih priložnostih altar, na kterem praznujemo sv. daritev. Na stenah vidite podobe |
| Astronomija (1869): | na mér privlake namerjena, napravi sestavljeno gibanje zemlje okrog solnca (prim. fiz. §. 67). — 53 Velikansko solnčno telo pa ni sovsema |
| Kemija (1869): | testenine in črešnjevica se dela iz njih. Ogljenčev žveplec, CS2. Prim. težina = 1,294, vrelišče 48° C. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Fr. Souvan in dr. Suppan za kuratorje, — gospodje: L. Bürger, Prim. Hudovernig, Jož. Lukmann, A. Mühleisen, pl. Redange, dr. pl. Schrey |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30 |
| Zlata Vas (1848): | navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri previdijo, de jim boljſhih daróv, modroſti ino zhednoſti, ſhe permankuje. ˛Svojo nepopolnamaſt ſposnati je namrezh perva ſtopnja k' popolnamaſti; prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlamnate ſtelje je nar bolji gnoj. Kadar ſená sa klajo permankuje , ali kjer ſizer malo ſená perdelujejo, morajo ſlamo sa klajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo naſtilja, komur druge ſtelje permankuje. Dober je ta ſvèt. Skuſhali ſo she nekteri to ſtoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | morejo tako vspešno delati, kakor bi hotele, ker jim — denarja primanjkuje. Na Českem so iz skupljenega denarja nekdanjih srenjskih žitnic osnovali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vrednost mešanega gnoja (komposta) vzlasti zdaj, ko kmetovalcu čedalje bolj primanjkuje pravega živinskega gnoja. Zdaj je tudi v „Gospodarstveni prilogi” „Slov. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni, da mu primanjkuje — kakor marsikomu — osebnega in ne drazega kredita Upajmo, da kmetijska |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali |
| Fizika (1869): | Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. |
| Botanika (1875): | sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa |
| Kemija (1869): | atome. Njihova pisava in njihova imena so razvidna iz sledečega primera: Od trojnega etilovega amina omenimo, da diši po sledih ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | moreš tudi takój, ko množiš, od dividenda odštevati. Prejšnja dva primera bi dobila potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je iz naslednjega primera. |
| Zoologija (1875): | knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od |
| Fizika (1869): | bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da |
| Kemija (1869): | tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo |
| Zoologija (1875): | stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego število |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med |
| Fizika (1869): | glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek |
| Fizika (1869): | Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih. |
| Fizika (1869): | 70. kaže pritlični vitel. Pod. 70. Iz vseh tukaj povedanih primerov se vidi, da sila zamore pri kolesu na vratilu delati |
| Fizika (1869): | se kakor srebro, dobi se živo - rdeči cinober. In takih primerov je še na tisoče, kjer se vselej stvari, s kterimi |
| Kemija (1869): | po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3 + 24HO, kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO |
| Botanika (1875): | raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor gre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov |
| Astronomija (1869): | oddaljene zvezde. Polomér zemeljski oc v pod. 26. je v priméru z zvezdno daljavo neznatno majhen, in gotovo je, da opazovalec |
| Astronomija (1869): | prostor svetá vrženi, bodete se, enako kakor obli v prejšnjem priméru vrtéli, in sicer se bode solnce vrtelo okrog samega sebe |
| Botanika (1875): | dveh teles med sabo kakor 1 proti 8, v kterem priméru ju tudi vidimo spojena v vodo (kemija §. 32.). Iz |
| Botanika (1875): | kiselca ali pa vsaj manj, kakor kolikor je primérno gornjemu priméru, zato mora rastlina tudi imeti zmožnost, nekoliko v-se sprejete vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v njih pričijoče, kot te štiri tukej imenovane nar poglavniši. Primera med seboj tih štirih poglavnih in druzih pervín, iz kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí po svojih lastnostih med seboj razločne ! Tó nanese drugačna primera teh tréh pervín, po kteri so zložene. Takó je zamogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Zares krasna primera«, rečejo zdaj opat s spoštljivim glasom, »ki se ne dá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si v primeri vojvoda, na kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se |
| Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa |
| Ferdinand (1884): | najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je iz Ogleja za spreobernitev Slovencov zgodilo; da Rubeis, na primero, pri govorjenji od tega jo kar kratko odreže, daje po |
| Astronomija (1869): | Razkazek mér. V §. 7. fizikalnega oddelka smo našli že priméro manjših mér, in pri tem nam je bila enota »meter |
| Botanika (1875): | 51 Podoba listna se navadno dá povedati s priméro dolgosti glavne žile proti dolgosti postranskih žil. Poglavitne podobe so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen |
| Fizika (1869): | Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta |
| Kemija (1869): | v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini |
| Kemija (1869): | je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova |
| Kemija (1869): | je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten |
| Fizika (1869): | napeta, in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je |
| Botanika (1875): | deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil s tem, da so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luni in v vſih drugih svesdah, kteri imajo ſvojimu prebivaliſhu permerjene teléſa , imajo pamet in ſe veſelijo ſvojiga shivijenja. Morebiti bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de vam za vaše nauke tudi jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za |
| Ferdinand (1884): | zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle |
| Občno vzgojeslovje (1887): | namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko |
| Kemija (1869): | in se od vseh drugih prstenih rudnin razlikuje po velikej primernej težini = 4,44. V prah zmlet težec se z imenom: blank |
| Astronomija (1869): | namestuje zemljo, okrog nje pa peljemo manjšo oblo, mesec, v primernej daljavi od zemlje. Zopet primerno daleč od obeh naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojni smoter; 4. da vzgoja postopa po trdnem, vzgojnemu smotru primernem načrtu. Vzgoja je torej po načrtu osnovano delovanje na otroka |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bolj od rok. Oba načina, ako se prav in o primernem času rabita, dajata dobre vspehe, ako je način prav izbran |
| Fizika (1869): | Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh |
| Botanika (1875): | v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov |
| Astronomija (1869): | mora dalje zdeti to, da pri teh znamenjih ne najdemo primernih sozvezdij, ampak vsakrat poprejšnje, tako n. pr. v znamenji. tehtnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bi se v tem društvu moška mladina po telovadbi in primernih veselicah lepega vedenja in zdrave omike priučila. Pa kaj je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sosebno se mi je zdelo prilično, da sem uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega pedagoga A. M. Slomšeka. S |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni |
| Astronomija (1869): | kar se pa v podobi dá le nepopolnoma načrtati s primernim skratjenjem. Raván poldnevnikova reže obzor opazevalčev pravokotno v črti HH' |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posebno ta namen, da se v njih nadzorujejo in s primernim opravilom bavijo oni otroci, čegar roditelji morajo po celi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodnik ali vishar da, de ga vodi, in de na permerno kurjavo pasi; ta mora biti pameten, tresen in zhujezh zhlovek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se |
| Kemija (1869): | Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati |
| Zoologija (1875): | po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | previdnosti in o zaupanji v Boga, kar je bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se |
| Ferdinand (1884): | kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe dobru misliti, inu derſhati, tok se nezhmejn vonder doſtikrat permire, de na besedi, s' katiro mi edn drugemu kaj oblubemo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skerbish k' eni s' verham miri. Kader se tebi kaj permire, kar tebi nadushy, nadapade, inu je tvoji naturi ſuper, tok |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je hudo zatekel in vés čern. Pri nas se večkrat primeri, da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji |
| Čas je zlato (1864): | kraljeviča le ni, in ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo |
| Revček Andrejček (1891): | ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo? Jeklen. Saj veš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gvircu), ktero tudi suhimu kóscu kruha, nar prijetniši slad dodelí. — Primeril te bom slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsem stvarem gib in življenje, in rast in veselje dodelí. — Primeril te bom južni deželi, kjer palme in oljke cvetejo; zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vode, s tvojim duham podan, bo pred kraljam velavnost imel. — Primeril te bom daljej, če tvoje lepote po samim pregledujem, nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zberzdá, in se k njemu nakloni , de mu piti da. — Primeril te bom krotkimu jagnetu, s kterim lev skupej prebiva: pozabil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi najdel. — Le slabe besede so cloveškimu jeziku pripušene. — — Torej, primeril te bom, če po priprostim spoznanju tvojo oblažlivost premišljujem, milimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in čutilam darovano ali storjeno, je Bogu in ljudem dopadljivo. — Primeril te bom kraljevimu znamnju, ktero vsako reč, ki je z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih nobenimu ne odkrije, zunej temu kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse svoje zveste kraljevnjane zbudila, in k večni aleluji povabíla. — Primeril te bom pervi hčeri stvarnika, ktero si je v to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in svoje divjote, in pri tebi svoje dni ostati hoče. — Primeril te bom tolaživnimu angelu, kteri terpéče obiskuje; lahke in kratke |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odrinejo domú. Doma povedó ozhetu vſe, kar ſe jim je permérilo. ˛Stari ozhe pa tarnajo rekozh: „Ob vſe moje otroke me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto le pol letniga plazhila plazha. 51. Ko bi ſe permerilo, de bi pogorelz med poſtavljanjem ſpet pogorel, ſe mu ſhkoda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prosila, katiro sem tudi uſſellej dasegla. Al kader se je permirelu, de sem svoje mohtuvze mejn andohtluvu, koker be imellu biti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pogovarjala od uſſeh taiſteh rezhy , katire ſo ſe godile. Inu permirelu ſe je, kader ſta ſe toku menila, inu skupej ispraſhuvala |
| Kratkozhasne uganke (1788): | slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se bo slehernemu ſa tabo permirelu? smert, ali umręti, pishe S. Pavl Hebr. 9. 27. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo, de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nisem” — zaverne človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Metternich izvoljen za poročnika avstrijanske vlade. — Ako s tem pogovorom primerimo to, kar je lani ob novem letu cesar Napoleon avstrijanskemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Najloži in najboljši popišemo njega in njegova čutila, če ga primerimo pajku, ki sedí sredi svoje mreže in po dolgi lakoti |
| Kemija (1869): | živim srebrom in našli bodemo tako sostavo: Ako to spojino primerimo cinobru (e §. 12), tekoj vidimo da 35 utežnih delov |
| Kemija (1869): | 103, 100, 1, kakor je bil pred spojen s kislecem. Primerimo namreč kislečeve spojine (a, b, c) z žveplenimi spojinami (d |
| Astronomija (1869): | velike dele. Če te kote razstrižemo po črtah, in je primérimo z enim izmed kotov, izrezanih iz. pod. l., najdemo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti hotel, bi rekel, oni so božja roka, ki narode in |
| Stric Tomaž (1853): | mora tako delati, če ne bi se mu ravno taka primeriti zamogla, kot s Špelo in z veliko drugimi, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni, ki se ne naročijo do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vednega občevanja z gojencem se prav lehko oslabi vzgojiteljev ugled. Primerjajoč koristi in škodljivosti domače vzgoje in preudarjajoč, da je prav |
| Gozdovnik (1898): | bil košček, ki ga je Kanadčan zdaj v roki držal, primerjajoč prerezno ploskev. Prereznina je dokazovala zadostno, da je bil rez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus |
| Fizika (1869): | ima 10 ali pa 12 delov, ki se črte imenujejo. Primerjanje mér raznih dežel. |
| Fizika (1869): | nakloni se vód na stran težega telesa. Taka priprava za primérjanje težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | živo vplivajo na njega in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal |
| Fizika (1869): | pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar |
| Botanika (1875): | pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerjajo, namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil |
| Rudninoslovje (1867): | Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor |
| Botanika (1875): | spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe |
| Zoologija (1875): | in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam |
| Stric Tomaž (1853): | vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo |
| Botanika (1875): | odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi |
| Stelja in gnoj (1875): | odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primérljejih, zlasti v senčnih krajih, ni le dopuščeno, temuč je celó |
| Stelja in gnoj (1875): | za splošno pravilo, od katerega se smé le v posameznih primérljejih odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim vreménu. Ob zhaſu obilne mokrote v teshko ilovnato semljo |
| Fizika (1869): | D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav |
| Zoologija (1875): | bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oklene vseh, ki si prizadevajo, storiti kaj velicega. Načelu kulturne primernosti nasprotno je vsako vzgojevanje z namero, gojenca izobraziti v duhu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odnošaji tako silno, da niti prav razmišljevati ne more o primernosti ali neprimernosti svoje težnje, tedaj njegova volja ni čisti izraz |
| Trtna uš (1881): | v kratkem mlade uši (Tablica II. pod. 5), ki so primeroma bolj dolge, kakor stare uši. Naležene mlade uši kaj živahno |
| Trtna uš (1881): | le precej menjša je od slednje. Ima po 2 para primeroma velikih perutij ali kril. V mirnem stanji pokrivajo peruti telo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | uže dobro znali posluževati, peljali so nas tje dol za primeroma zeló mali denar (za 6 soldov). Peljali smo se čez |
| Zeleni listi (1896): | Poslušajte! Rana na glavi, katero je bratec dobil, bila je primeroma le mala nesreča, kajti zacelila se je kmalu. A nežni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | g ter ima 480 g čistega srebra? 4. Koliko tisočnin primesi je v zlitini, v kateri je 11/12 čistega srebra? 5. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | anorganski kemiji, o alkoholovem vrveži (vrenji), o destilaciji, o odstotni primesi alkohola različnih pijač, o važnosti beljakovine, maščob in ogljikovih hidratov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | takrat, kedar imajo zlatenco, od ktere mleko rumeno in od primešanega žolča tudi grenko postane. Tukaj se pomaga narpoprej, če se |
| Kemija (1869): | ali rjav in mnoge rudnine so rumene ali rjave od primešanega rjavega železovca. Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni |
| Fizika (1869): | je njegova gostota manja, morem si misliti, da mu je primešanega bakra; ako je pa njegova gostota veča, morem si misliti |
| Fizika (1869): | njegova gostota veča, morem si misliti, da mu je svinca primešanega. Ako si dam napraviti hrastovo gredje, ki je 1170 funtov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dostikrat po tem, da so zeleno naduhli. Navadno jim je primešanega nekoliko kobalta, zatoraj dajo z boraksom modro steklo. Trdota jim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in živec so bistveni deli granita. Koliko pa mora biti primešanega vsacega, da postane ta ali drugi kamen, to je prav |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Jako značivni so majheni, rujavi titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Po tem, ktere vmesnine je več ali kteri minerali so primešani, razločimo: navadni lapor; apneni lapor ; glinati lapor; kremenati, peščeni, bituminozni |
| Kemija (1869): | pa mehka in molka in piše. Drugi apnenci so po primešanih barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristali prepredene votline v kamenji. Še moramo omeniti slučajno kamenju primešanih delov; včasi se namreč nahajajo v kamenji posamni kristali, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje |
| Kemija (1869): | že opisali v fiziki, (§. 95). Vendar je tudi zraku primešano nekoliko hlapnih tvari, tako na pr. je v 10.000 bokalih |
| Kemija (1869): | plavežu se ne dela samo železo. Skoro vsem rudam je primešano nekoliko kremenice, gline in apna, ki se pri tej vročini |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena shliza moke sraven permęſha, potle pa shupa goveja gori nalie, inu do dobriga vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | ali dvęh urah selena ſarba, katira ſe med zukreni ſnęg permęſha. |
| Kuharske Bukve (1799): | polivkam dober duh inu pokúſ dajati, kader ſe med nje permęſha. |
| Kuharske Bukve (1799): | Nameſti vina, je dobro mlęko, inu takrat ſe en rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko |
| Kuharske Bukve (1799): | naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je tudi nekaj voženčne vode dristlji pridjati. III. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2 lota lanenega olja, in jo mlačno rabi za dristljo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in 4 lote solitarja v štupo zdrobi, in pollibri olja primešaj, da redko mazilo dobiš. Tretji dan se mora mazilo z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 libro loja, ga raztopi in malo ohladi, potem mu primešaj pol libre terpentinovega olja. Kedar hočeš to mazilo rabiti, razprostori |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 8 lotov koprovega semena, 1/2 libre drobno naribanega hrena. Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj tega močica zjutrej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji. Kdor bi bil morebiti permoran, gnoj na njivo ſpeljati, naj ga dolgo pred ſetvijo, ali |
| Robinson mlajši (1849): | Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v celi okolici večidel pusta, pešena in kamnitna zemlja, sim primoran sadne drevesa večkrat v slabo, kot v dobro zemljo, saditi |
| Roza Jelodvorska (1855): | natočiti, in na zdravje preddedov spiti. Tako je bil vitez primoran kaj pripovedvati, in dolgi čas ga je zapustil. Žalostne zimske |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in torej ne more veliko moči dajati. Kdor je vendar primoran slame kermiti, naj zraven slame toliko več moke ali otrobov |
| Stelja in gnoj (1875): | najbolj blatnata, kjer se porabi največ stelje, bi skor bil primoran reči: ljudje stelje ne rabijo za snago živine, temuč ravno |
| Gozdovnik (1898): | je bil prečvrsto zabit v skalo in Mešanik je bil primoran prerezati ga. Od ostalega konca je bil košček, ki ga |
| Gozdovnik (1898): | ostati. Zakon savane ima le eno kazen za tako delo. Primoran sem to sodilo izreči. Imate kaj zoper to, sennores? « »N |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat |
| Roza Jelodvorska (1855): | Po stermini so bili primorani polagama voziti, in med tem jih revna Roza dohiti. Strašimir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | veči pazljivosti. Ako je pa drug vzrok tega kriv, bomo primorani si drugej pomočí iskati, ako se nam še v prihodnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | jasno, čto daže te, kotorije ne želali bi slišatj, vìjnuždeni (=primorani) vnjatj jih golosu i soznatj vsju važnost pereživajemago nami momenta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | svedočijo. *) Al v prvi dobi rimskega nasilja prvotniki so bili primorani zapustiti ozidje in se naseliti po okolici. Tu so stanovali |
| Genovefa (1841): | ſvôje déte s mlékam té sveri rediti. „O Bog! kogá primóra ſila ubógo mater je rêkla in je puſtila déte koſhuto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prenaša, in se nevtrudi, dokler ga noč k počitku ne primora. — Primeril te bom dalej sladki čbelici, ktera v zeliših in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Bogu in gosposki čast, in povej naravnost, preden te ne primora mučna sila, govoriti resnico! « |
| Gozdovnik (1898): | dalje ne potuje, preden ga preganjanje Apačev na to ne primora. Tudi v taboru so čutili strel, ter menili to in |
| Biblia (1584): | taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali |
| Čas je zlato (1864): | daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da ti menei te shaz skashash skues ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te zhaz al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skues muezh inu obvaſt ta gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5. Jas N. ta be sarotim noi permoram skues use kervave kaple: katere je Kriſtus nash Gospued nadravesu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana Geordius noi S. Krishtofa inu Leonhardusa noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Barke se zoperstavljajo valovam prostiga morja, čolnovi se pa morajo primorja deržati. Napuh kosi z obilnostjo, južina z revšino in večerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se za kratik čas po morji vòzil. Ko malo od primorja odrinejo, vstane velik vihar, kteri jih je v tako neznano |
| Astronomija (1869): | črez otok Ferro, ki je v atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | derhal divjih Mongolov, pred njimi beží preganjani kralj v hrovaško primorje. Kér še tačas ni bilo cést v Primorje, se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj préd v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti |
| Tiun - Lin (1891): | si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v Terst veliko žita |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | maja. Morebiti bo bravcam „Novic” tudi všeč vediti, kako nam primorskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo |
| Fizika (1869): | Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Od pluga do krone (1891): | se trske vtikale, in to je bil tretji del. Takšen primož je rabil kakor roka; držal je namreč borovo tresko toliko |
| Od pluga do krone (1891): | pri-moe. Jeli dragi bralec da ne veš kaj je bil primož. Jeli, dragi bralec, da ne veš, kaj je bil primož |
| Od pluga do krone (1891): | primož. Jeli, dragi bralec, da ne veš, kaj je bil primož? Jako preprosto stojalo je bil, sestoječe od treh delov: spodnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imel oči odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu |
| Zlatorog (1886): | veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti |
| Zlatorog (1886): | govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo in želé si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | O lažnivi pratikárji! Razumejo modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani |
| Deborah (1883): | Kako je moja žena godrnjala in stokala! Matere Lize molki prinašajo srečo, tako je govorila, z eno roko je dečka uhala |
| Deborah (1883): | uhala, a z drugo jagode na nit nabirala. Liza. Srečo prinašajo, to je res! Niti je naprela čista devica, in ko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je komaj še mogla vlačiti se po tleh. Plašna steče princesinja iz stanice pred vrata, zapustivši gnjusobno tovaršijo, in kliče glasno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Predno je duh nehal govoriti, mu je princesinja nevoljno obernila herbet in šla v svojo stanico, ne da |
| Genovefa (1841): | ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo |
| Botanika (1875): | Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne |
| Biblia (1584): | Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó |
| Gozdovnik (1898): | naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane |
| Botanika (1875): | Posebno se pa sadé v lonce od predgorja dobrega upanja prinesene pelargonije (Peiargonium), kterih je še čez sto sprevržkov, izmed kterih |
| Botanika (1875): | gledičija (Gleditschia), poslednja z dolgimi trivoglatimi trni, ktere, iz Amerike prinesene, so mnogokrat sadé, med tem ko šmarna detelja (Coronilla), gladež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo |
| Botanika (1875): | Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves |
| Sacrum promptuarium (1695): | jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' |
| Sacrum promptuarium (1695): | agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti |
| Biblia (1584): | Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno |
| Biblia (1584): | ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse |
| Biblia (1584): | je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON |
| Biblia (1584): | pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu |
| Stric Tomaž (1853): | kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila |
| Blagomir puščavnik (1853): | in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden |
| Valenštajn (1866): | V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali |
| Zoologija (1875): | zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar |
| Ferdinand (1884): | ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi |
| Ferdinand (1884): | tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi |
| Zlatorog (1886): | sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza |
| Genovefa (1841): | zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Genovefa (1841): | dar nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na letu pernesla, kar nobeni drugi sad, tudi vinogradi, ne perneso. Ljubi Slovenci! ali bi ne bila naša dobra? posebebno k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja doma le |
| Ta male katechismus (1768): | zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl, inu ona je od S. Duhá spozhèlla. Zheshena se Maria |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gorijemanju moje dushe perpomogla. Ta Angel je meni tu zheshenje pernesl, de sem gnade polna, inu ſa samu tu sem se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de sem prashalla, enkrat tega Angela, katire je meni zheshenje pernesl: koku se bo letu godilu? inu enkrat mojega Syna, ke |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti pa teſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | britko kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi 7 vier natu bo te duh ta shaz namiso pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo furt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh? sate dar boshji noi gnado, katero si ti menei pernesou? Bueg bodi mad tabo noi mad meno pa viemeni te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je le boshji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dora svata al srabro Kader bo te Duh dnarje shje pernesov taka rezi jas taba sahvalim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov jepa use kupa naprei je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Saro vsame sa sheno. Tudi denarje is Ragesa mu je perneſel. Potlej ſe angelj ino mladi Tobija hitro verneta domu. Sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa to na ſvet priſhel, de je ta mir ljudem perneſel. Taki otrozi bodo ſvojimu Ozhetu tudi nekedaj v' njegovi nebeſhki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pozhita ſi malo tukaj pod dreveſam! Grishljej kruha vama bom perneſel, preden ſe daljej ſpuſtite. “ Mu reko: „Veſelilo naſ bo, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velik jaſtrob je kako ovzo ali sajza, ali kaj taziga perneſel. Rozhno ſe podá kmet Tonej ˛Sever ali Lukelj imenovan v |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Principibus Sacerdotum, & Senioribus dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike tim viſhim Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo viſhi Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli: Quid ad nos? tu videris. Kai mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v skuſhnave, inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh je nasai perneſsu te dinarje, katire je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu, po tem je szagou, je sam ſebe obeſſiu, inu v' |
| Zlata Vas (1848): | na vojski bil, in jo je seboj v Zlato Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso |
| Zlata Vas (1848): | zmeril in je pod vsaciga imé zapisal, koliko de je prinesel. Tudi je znal vsak za‑se zapisati. Tako so od |
| Zlata Vas (1848): | kravo imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v |
| Robinson mlajši (1849): | je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k |
| Blagomir puščavnik (1853): | zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in |
| Ferdinand (1884): | se je, da gospod ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil |
| Zlatorog (1886): | Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same |
| Gozdovnik (1898): | segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in drži |
| Genovefa (1841): | moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me |
| Genovefa (1841): | napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe |
| Genovefa (1841): | in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga mati! dôbro je in ravno |
| Genovefa (1841): | in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 tolarjev. ” „Jaz ti prinesem 4000.” „To pa to. Od kod imaš vso to gotovino |
| Genovefa (1841): | vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | časnikov in ima uže zdaj nad 200 knjig. Obširneje poročilo prinesemo v prihodnjem listu. Iz Ljubljane. — Ljubljanski mestni zbor priobčuje poročilo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | svoje delo in trplenje s kratkimi besedami Bogu v dar prinesemo ter večkrat čez dan svoje srce k njemu povzdignemo. Tako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſ bo, zhe nam hladne vode ino kak grishljej kruha perneſeſh“. Abraham hiti v' ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj ſtraſhnejſhi ſmert ognja. ) Zhe tedaj ſvoj dar na altar perneſeſh ino ti ſhe le ondi na miſel pride, de ima |
| Zlatorog (1886): | belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga vpraša, kje de sta dekla in hlapec, de ne prineseta pijače. Sam naj pride in luč prinese, ker oni ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | del božjih rok? Saj je gotovo zadnjič. (Županja in Korenka prineseta Micko iz spalnice k vélikemu stolu, v kterega sede. ) Županja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata pomoimi pegerenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vam na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena |
| Divica Orleanska (1848): | Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih |
| Genovefa (1841): | ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in mu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | O pernesi moč od zgorej, De se čisto spokorim, Ti pernesi mir nebeški, De ga vživa duh človeški, Daj, de pridem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | O zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim, O pernesi moč od zgorej, De se čisto spokorim, Ti pernesi mir |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ko je ravno dreva pobirala. Rezhe ji: „Pil bi rad; perneſi mi, perneſi vode v' kòrzu. “ Vdova je prav voljna ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | savpije ſhe sa njo: „Proſim, tudi kak grishljej kruha mi perneſi! “ Odgovorí: „Kakor shivi Goſpod, tvoj Bog, de ga nimam kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravno dreva pobirala. Rezhe ji: „Pil bi rad; perneſi mi, perneſi vode v' kòrzu. “ Vdova je prav voljna ino poſtreshna. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo |
| Divica Orleanska (1848): | za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij |
| Genovefa (1841): | govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | biti! “ Ali ozhega ni puſtil isgovoriti; ſvojim ſlushabnikam rezhe: „Urno perneſite naj lepſhi oblazhilo, ino preblezite ga; perſtan mu nataknite, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasſeka junza, ino ga dene na dreva. Po tem rezbe: „Perneſite |
| Biblia (1584): | le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | urſhoha sem jeſt mojemu Norbertu is nebes en bele gvant pernesla, de be on s'temi svojemi po Carbi S. Reshnega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu nebu je desh dallu, inu semla je ſvoj ſad pernesla. Lubi moji bratje! aku bi bil kedu med vami od |
| Biblia (1584): | inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali |
| Maria Stuart (1861): | Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo. ” „Kako je to? saj mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S čim se živi |
| Pripovedke za mladino (1887): | v urnem teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt |
| Genovefa (1841): | in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj |
| Biblia (1584): | desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu ſo njega proſsili, de bi ſe |
| Zlata Vas (1848): | pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov |
| Zlata Vas (1848): | vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel nihče nikakor mléka prinesti |
| Zlata Vas (1848): | je od dné do dné na mléku porajtalo, ktero so prinesli. To je toliko časa terpélo, de so vès dolg vernili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo, in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj dobriga na dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih |
| Biblia (1584): | saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h' |
| Biblia (1584): | je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de bo veselo kipélo in na vse straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in pa blagoslov nebeški. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ſe obdeluje, de bo verlo raſtlo in obilno ſadú prineſlo. Popiſovanja in osnanila, ki ſo ſe mi nar boljſhi sdele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drévjem v zaker iti, de bo zhverſto raſtlo in ſadú prineſlo dovolj ? — Niſim je kar beſedize ſliſhal ſhe, mi odgovorí. Takó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru, toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru vinu. Vetrovi, Nalivi, inu hude |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade ne ſtare dreveſsa |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva |
| Genovefa (1841): | ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in |
| Roza Jelodvorska (1855): | vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó drevje |
| Roza Jelodvorska (1855): | v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem |
| Ferdinand (1884): | njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih |
| Oče naš (1885): | mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba |
| Tiun - Lin (1891): | ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči: ta mož slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe |
| Zoologija (1875): | življenji tega ptiča se je mnogo pretiravalo, dokler nij Humbdt priobčil točniša poročila. Kondur stanuje po najviših Andah in Kordilijerah na |
| Gozdovnik (1898): | je ni izpraznil? « »Indijani so mu branili. « »Je-li to skrivnost priobčil vam? « »Tako je, don Diaz. « »Ter vas sabo vzel, da |
| Gozdovnik (1898): | je bil navzočen pri domu, Marko bi bil njemu stvar priobčil, gotovo ne ženi. Marko je zopet odpotoval, ter dospel v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. listu priobčile, je tudi med Slovenci znana, toda v nekoliko drugačni obleki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ste med letam zvedili, in ste nam zopet v Novicah priobčili, kako de se je vreme nosilo. Tam, kjer je bila |
| Astronomija (1869): | nášlo; to in še nekaj druzega hočem s kratka tú priobčiti, ter potem še z malo besedami omeniti mrkove solnčne in |
| Astronomija (1869): | hočem pa v kratkem obrisu najnovejše skušnje po spektralnej analizi priobčiti. Omenil sem že, da se zvezde premikujejo, a ne samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | da bi jo bil kedo izmed merodajnih Vaših mož ukazal priobčiti. Vsak trezni politikar obeh strank jo mora smatrati le za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pred akcijami in zaradi tega se zovejo prioritetne obligacije ali prioritete (prednice). Akcije, prioritete in javne zaklade (öffentliche Fonds) zovemo s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaradi tega se zovejo prioritetne obligacije ali prioritete (prednice). Akcije, prioritete in javne zaklade (öffentliche Fonds) zovemo s skupnim imenom vrednostne |
| Fizika (1869): | vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja |
| Gozdovnik (1898): | odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. pr. ali Ako sta tedaj dve vrsti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima v istem redu. 2.) Ako sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem ali v obratnem redu |
| Gozdovnik (1898): | de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom |
| Rudninoslovje (1867): | prstan (erdig) je lom prhkih rudnin. Tretji razdelek. Lastnosti, ki pripadajo enotirnim i zloženim rudninam. I. Rudnine z ozirom na svetlobo |
| Botanika (1875): | prašniki, izmed kterih sta dva daljša, dva krajša, zarad česar pripadajo skorej vse v 14. razred po Linné-u. Tudi imajo skorej |
| Botanika (1875): | še celo vrsto rastlin, ki stojé ali posamezne, ali ki pripadajo takim redom, kterih druge rastline za nas niso imenitne. Zavolj |
| Gozdovnik (1898): | ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko |
| Oče naš (1885): | Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu |
| Robinson mlajši (1849): | Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si drugo |
| Robinson mlajši (1849): | nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | v senčnem) kraji zato, da zgorej ležečega gnoja sonce ne pripeka in popolnoma ne osuší, ker tak gnoj ne zgnjije in |
| Zoologija (1875): | samo o solčnem svitu, zlasti o poldne, ko solnce najbolj pripeka. Bčelar (Sesia apiformis). |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | dolgo ni, le posamezne revne hišice stojé ob cesti. Solnce pripeka hudó, zato stopam bolj priležno premišljevaje to, kar sem včeraj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile. Če pa to ravno |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih |
| Genovefa (1841): | prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla |
| Biblia (1584): | na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vaſha Gnada ! Nęshka. Tihu govori. Matizh. Sam Bog jih je perpęlal! kaj męnijo, kję je njih Goſpod ? Nęshka. Maram jeſt s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi naſs ſpęt na pravo pôt tę vęzhne poſtave perpelal, katęro je on v'duſho vſih ludy vtiſnil. Ali kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim |
| Genovefa (1841): | té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi |
| Valenštajn (1866): | spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano pripeljala; zdaj bomo pa povedali, kar seje v Ljubljani zgodilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | voz priderdral. Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſe. Pred 260 léti ſo is Amerike krompír v Europo perpelali. „ 255 „ je sazhel Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 291 „ ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je k'nym djal: Vi ſte letega zhloveka k' meni perpellali, koker de bi ludy odurazhal, inu polej jeſt ſim ga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jutru sgudej , kader ſo JEsuſa k'Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho, de bi ſe |
| Genovefa (1841): | Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor |
| Genovefa (1841): | kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ves tresel se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je |
| Tiun - Lin (1891): | Pa nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero |
| Gozdovnik (1898): | vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev |
| Sveti večer (1866): | pa slišal njih petje, ktero ga je le-sem v hišo pripeljalo. Hotel je dalje govoriti, pa glasú mu je zmanjkalo; silno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mesta ušel, ko bi me ne bilo neko čutilo semkaj pripeljalo, ki je še močneje kot strah. ” „Povem vam, da bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh na opraviſh, hitru beishi od nyh, inu sapuſti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | on sazheu iskati, Kar je blo sgubleno popreit, Tu nasai perpelati. On je na krishu sa naſs umeru, De nam je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hozhem v' Egiptu velik narod ſtoriti, ino jih ſpet nasaj perpeljati. “ Sdaj ſe vsdigne na pot v' Egipt. Na meji Kananſke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poboljſhati jih hozhe. Zhes tri dni jih ukashe is jézhe perpeljati, ino jim rèzhe: „Jàs ſe Boga bojim, ino nikomur ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhaza, mu je perpuſheno, sidarje in teſarje ali zimpermane ſeboj perpeljati, de ſhkodo ſhazajo in v protokol sapiſati dajo. VI. Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sme vsak gospodár 4 védra vina brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo od Petra Klepca |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega |
| Genovefa (1841): | to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa tudi ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe pa ravno v' tim zhaſi is meſta neka gofpòda perpelja. — Mina ne vé ad veſelja, kaj bi pozhela, kako obiskovavzam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev |
| Zlata Vas (1850): | obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta |
| Viljem Tell (1862): | lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni |
| Viljem Tell (1862): | livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vtretjizh satajil, je petèlin vdrugizh sapel. V' tiſtim trinku zhaſa perpéljejo vojaki Jesuſa k' ſmerti obſojeniga is ſvetne sbórnize na dvoriſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vezhkrat ſim njegove ſtariſhe opominjal , de naj fanta v meſtu perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili, in perpeljejo fanta, takrat 19 lét ſtariga, v méſtu. Deſiravno vſak ſlépiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da |
| Botanika (1875): | podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne |
| Tine in Jerica (1852): | živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter |
| Oče naš (1854): | nam ga dajte. Morebiti vam ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da nej urno stópa |
| Oče naš (1885): | nam ga dajte. Morebiti vam ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da naj urno stopa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nam zaneseš! De nam odpustiš! De nas k pravi pokori pripelješ! De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš! De pastirja apostoljskiga |
| Revček Andrejček (1891): | roko! (Dá mu svojo). In mater tudi lahko s seboj pripelješ. Jeklen. Prav priden in dober hlapec je, ali za našo |
| Oče naš (1854): | Tvoj bodi mertev! Pa vunder, usmiljeni Oče, če je mogoče, pripelji mi ga nazaj! “ Menart je potegnil sina od matere. Hotel |
| Valenštajn (1866): | Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi v stanico Vranglja, Sle sam odpravim, pošlji brzo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron. Perpelite jih tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lakota. Hitro hodite, kmal nasaj pridite, ino mojiga ozheta ſeboj perpeljite! “ Ino sdaj ſe Joshef Benjamina ſvojiga brata okléne, ino joka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tukaj perpertiga; vi drugi pa pojdite ſ' kupljenim shitam domu. Perpeljite mi potlej ſvojiga mladiga brata; ino vam bom verjel, in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in imela v roki dolge romarske palice, na klobukih pa pripete školjkine lupine (mušel) po starem romarskem običaji. Vratar ju je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gibala in občutila. Kosti so telesu opora, na katero so pripete mišice. Tudi branijo najnežnejše in najobčutljivejše organe našega telesa, zapirajoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ljudmi, ki so privreli z gasilnim orodjem, ter je srečno pripel na cesto. Pogumno koraka proti mestnim vratom, in ko pove |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | konja in voziček. Pritrdil je nanj velike obroče, in nánje pripel štorijo, da bi jih varovala dežja in vetra. Tedaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu |
| Divica Orleanska (1848): | Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede |
| Sveti večer (1866): | je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi lahko očeta in mater izgubite, in kaj vam |
| Deborah (1883): | ž njim ne spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala |
| Tiun - Lin (1891): | bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam v Kropi en dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej |
| Gozdovnik (1898): | da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin |
| Ferdinand (1884): | k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati, zhe ga sgubí. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta dalje |
| Stric Tomaž (1853): | se nič ne ganeš in vedno staro trobiš, pa sebi pripiši grozno kazen, ktero sim ti namenil. Ti bom že tvojo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih dveh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V ta namen postavi v korenu decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku po tri ničle, sicer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima zadnji razdelek decimalk na desni le jedno številko, tedaj pripiši mu ničlo, da bode število decimalk sodo. N. pr. enačbe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Ako je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko ničel, da bosta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ne umeje; zavzeti se je, kako se more slovenskemu otroku pripisovati tolik nadnaráven dar; kako se mu glava more polniti s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kakor le-ta svoj sedež v predstavah. Zato ni dopuščeno, duši pripisovati posebno vzmožnost poželenja (poželjnost), kakor tudi ni prilično, da bi |
| Gozdovnik (1898): | ga Fabij z lahkoma zveže. »Te vezi si imate sami pripisovati,« govori Kanadčan. »Nismo nakanjevali sovražno z Vami ravnati, a vi |
| Fizika (1869): | tisti, ki je iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali |
| Fizika (1869): | dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega |
| Tiun - Lin (1891): | se nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in ju sešije. Mojster se tiho priplazi, in viditi, de čevelj k čevelju siva, mu reče: „Ti |
| Gozdovnik (1898): | pa jo mahne v naznanjeni smeri okolu piramide. Pride in priplazi na vrh grobišča, a ne najde nikogar. Kar hitro je |
| Gozdovnik (1898): | je imel namero, da ga ne uduši. Stopi med grmovje, priplazi se neslišnih korakov proti smeri, v kteri se je oddaljil |
| Gozdovnik (1898): | ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | njegovih neumnost prav izplačati. Tiho so se tedaj za hišo priplazili in verv na dvoje presékali. Ljubi mojster Pavliha plombsne v |
| Gozdovnik (1898): | malim se je posrečilo, da so se pod vozovi vun priplazili ter bežali. Tudi ti so bili izgubljeni, kajti brzi jezdeci |
| Genovefa (1841): | bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe |
| Gozdovnik (1898): | grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost jašeta proti taboru. Krik straže se čuje pred |
| Gozdovnik (1898): | tja pod sumahov grm. Ne bo vama težko, tja se priplaziti in z nožmi si jermena razrešiti. « To rekši, zapusti kraj |
| Tiun - Lin (1891): | največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči |
| Robinson mlajši (1849): | nine celi pred očmi bil. Tu sta potle k brégu priplula, ravno ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | je bila živo krasna. Naša ladijica je bila še le priplula k bregu, uže je eden izmed njih vstal, a spregovoril |
| Gozdovnik (1898): | poveljnik angleške vojne ladje, ki je leta 1811 v Gvajmas priplula. Ta otrok, ki je govoril španski in francozki, ki je |
| Viljem Tell (1862): | jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tréba ſe lozhíti, Ne ſliſhiſh kak gláſno trobénta pôje! Perpódil s ſábo je Valjhún ſerdíti Poshígat bôshje vêshe divje rôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | trumo je zhes Dravo Po Kókri dôli v Kranj Valjhún perpódil. Şe móshu sdí, de grè le v ſmert kervávo, Bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo |
| Oče naš (1854): | presveto Telo našega Gospoda, presveti zakrament altarja,“ odgovori Nacek in pripogne svoje koléna. „Visoko češeno in hvaljeno bodi zdaj in v |
| Maria Stuart (1861): | imé oskrunil tvoje. Zadnji nastop. Prejšnji. Burleigh. Nazadnje Kent. Burleigh. (pripogne koleno pred kraljico). Ohrani dolgo Bog kraljico našo, Naj pade |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | časa izpusté oče zopet eno črešnjo, in Jurče se zopet pripogne in jo pobere. Tako so oče vse črešnje eno po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osnaženiga ohrovta v slani vodi malo prekuhaj, dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa ravnaj kot z nadevanimi kolerabami. Višnjev ohrovt s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rekó: „Glej, ko bi se bil za podkev le enkrat pripognil, ne bi se ti bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati |
| Oče naš (1885): | odpuščenje. – Pri tem se je Ménart še bolj k bolniku pripognil in je še bolj srčno njegovi roki oklenil. Njegov glas |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki |
| Zeleni listi (1896): | Vendar ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal |
| Divica Orleanska (1848): | sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja |
| Genovefa (1841): | Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in |
| Robinson mlajši (1849): | bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje |
| Gozdovnik (1898): | vpraša don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz. »Ne poznam živali, ki bi tako kričala. « Krik se |
| Ta male katechismus (1768): | Kruh, inu vinu bo skus rajmno taiste beſſede, inu Kristusovo perpomuzh v' Kristusova Telú, inu reshno kry toku prebernenu, de postanje |
| Ta male katechismus (1768): | je ta druga dila po potopu, tu je: ta druga perpomuzh od grehov, v' katire je en kersten zhlovek padl, prost |
| Viljem Tell (1862): | naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i |
| Astronomija (1869): | neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji. Najboljša naprava na nebesken globusu bi bila |
| Ta male katechismus (1768): | te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posvetovanje o osnovi konkordata, ki je bila v Rimu s pripomočjo dunajskega višjega škofa izdelana, je izvoljena posebna komisija. — Od 16. |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo luknjičastega papirja, ali z mrežami ali pa s tem, da |
| Botanika (1875): | brez človeške pripomoči, od obdelane zemlje ali oranice, s človeško pripomočjo zrahlane, poravnáne, enakošno porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pitanju, v hlevi oſtane veliko dobre gnojnine, nar boljſhi kmetijſki pomozhik, kteriga pa shivina, ki ſe po paſhah goni, ſemtertje rastreſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sna na nagloma ognjena neſrezha doleteti, in kakſhna podpóra in pomozhik bi nam bila tazhaſ pogorelſka drushba! — Vi pa, ljubi prijatli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grosno radi pijejo, in vſi, ki ſo pili, pozepajo. Ta pomozhik ſe tako dolgo ponavlja, dokler ni ta marzheſ popolnama pokonzhan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolgo ponavlja, dokler ni ta marzheſ popolnama pokonzhan. — Ravno ta pomozhik je dober tudi soper podgane, kjer ſe pa vezh, namrezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shido preſti , kakor oní. (Dalje ſledi. ) Sa hiſhne potrebe kaj. (Pomozhik soper ſhurke in podgane. ) Doſti hiſh je, ki od ſhurkov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na svoje stare dni bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane |
| Botanika (1875): | kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in lepo je ſliſhati, de ſe je she zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima ſvoje opravnike, per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | XIV. List 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh, |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta |
| Astronomija (1869): | Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta svit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa |
| Stric Tomaž (1853): | bi jih potem več, temuč vzajemno bi vsak po svojem pripomogel, da bi bil skorej le „en hlev in en Pastir |
| Čas je zlato (1864): | imam rad, in de sim Vam sam jest tako deleč pripomogel. Kaj pa še le smete upati tadaj ko bom enkrat |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | ti bodo kakor povsod tudi v tem predmetu naj boljše pripomogel in tvojo blagostanje pospeševal. O izvalenju jajčic. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | onstran gore obiskat, in tistemu, ki mi je z denarji pripomogel k premoženju, plačat dolg in obresti; danes je plačilen dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po |
| Roza Jelodvorska (1855): | da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode |
| Robinson mlajši (1849): | veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika |
| Fizika (1869): | ktero ima zemlja zato, ker se vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere |
| Zlata Vas (1848): | vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker je njih um |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je |
| Tiun - Lin (1891): | pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tudi olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od |
| Zeleni listi (1896): | dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je ljubi Bog sam priporočal, ko je rekel: »Kdor svojega otroka ljubi, ta ga tudi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843, stran 10 sledeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | razjasnjene natoroznanske stvari in pa mnogo kratkočasnega berila. Toplo tedaj priporočamo „Vertec” vsem ljubiteljem slov. mladine, ki tudi ličen v svoji |
| Zoologija (1875): | prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega zdravja, še |
| Zoologija (1875): | vodilo za vzdržanje telesnega zdravja, še posebno toplo jo pa priporočamo mladosti, pri kateri se telo še razvija. Preziranje te lepe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je ta list v čisti srbščini in mi ga toplo priporočamo vsem onim, ki so srbščine uže vešči, pa tudi takim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | verli podpiravci sviloreje po domovini. Le nekaj imamo mladim svilorejcem priporočati, da namreč brez dovoljenja gospodarja murvinih drevés se perja ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | 3 gold. 50 kr. Dela takošne važnosti z mnogo besedami priporočati ni treba — pravi poziv — naša povestnica malo ima saborov tolike |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | preide od čednosti na zmernost, katero je vedno in vedno priporočati. Posebno je pa treba prepričati otroke premožnejših starišev, da bogatinec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi |
| Genovefa (1841): | kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh |
| Sacrum promptuarium (1695): | otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli |
| Zlata Vas (1848): | za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar |
| Blagomir puščavnik (1853): | bo hvala za to! ” Ko se je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in |
| Sacrum promptuarium (1695): | N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perhranim, inu vaſs vſe ſkupej v'gnado Troſhtarja ſvętiga Duha perporozhym. Amen. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saſliſhati, kęr ſe jeſt v'tim zhaſsi v'vaſhe molitve perporozhym, inu vaſs vſe ſkupej Bogú isrozhym. Amen. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jih poprej sadil. Zato pa tudi to ravnanje vsacimu živo priporočim. Neko drugo skušnjo sim o jeseni léta 1849 s hruševimi |
| Blagomir puščavnik (1853): | kar vse postavim,” tako si v serci mislim, se Bogu priporočim, in zdirjam, ko se znamnje da, z beličem na dvor |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tebi perporozhimo Ta ofer o Gospod! Nei tebi Bog dopade Naſhiga peitja |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 2. s'Tem ofram tud' srozhimo Duſho , ſerze, telu , Inu perporozhimo, Deb' tebi vſhezhu blo , Debi mi vſe dershali, Kar ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. d. bode v kratkim dalje ſlediI. Poſebno ſe jim perporozhimo in proſimo ſhe drusih ſoſtavkov — g. M. Poshenzhanu: Prav rasveſetili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali naglo obogatenje? ”bomo natiſnili, pred ko bo mogozhe. ˛Se perporozhimo sa prihodno — g. J. Oberdanku v ˛Shempaſu: Piſmo in bukvize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetvamo. — Le kako terdo ſeme, poſtavim : turſhizo — je dobro namakvati. Perporozhimo pa raji na vézher ſejati, de zhes nozh roſa ſéme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojim zhaſu s radoſtjo natiſnili in ſe jim sa prihodno perporozhimo. ―Goſp. K. proſimo kmetijſke opravila bolj popolnoma popiſati. ―Goſp. A. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhe novize piſali, ſe pri tej priloshnoſti poſébno sahvalimo in priporozhimo, jih tudi sanaprej tako prijasno podpérati. Vſaka poveſt is deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe „Sora” po vſaki poſhti v zélim zeſarſtvu Mi pa priporozhimo „Soroda Imatinſko'' vſim prijatlam ſlovenſhine in ſerzhno jo bodemo ſprejéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Njih dopiſi nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne ſamo vinorednikam, ampak vsim našim kmetovavcam s pasljivoſtjo prebirati priporozhimo. ☞ Oznanilo. Novo leto je pred dúrmi in z njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prejéti; Njih peſim nam je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A. P. Peſim „Njega dni,” je sa novize pripravna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh, ſakaj ony so se od svojeh Ozhetov navuzhili |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela Oglejskih patriarhov niso verjetne. Razun svete vere je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | vojvoda Valkun. — Ali je dobiti grobni spominek našega Valvazorja? — Narodne pripovedi v tržaški okolici. — Slovstvo. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Novo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu. O sv. Fortunatu pripovedka pravi, da je bil iz Ogleja in sv. Mohorju pomočnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | strani pošiljali duhovnike, da nevernike k pravi veri zadobé. Narodna pripovedka nam pravi: Prvi veliki duhoven ali škof v Ogleju bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | isneſel. (Dalje ſledí. ) Nekaj od Slovencov. (Na dalje. ) 3. Smešne pripovedke se imenujejo godcove in to za tega voljo, kér jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ga vsim vkupej dej. Češcena roža Marija! Naše šege, pripovedke in narodne pesmi so živi spomeniki, ki nam kažejo, bolj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nju pazno poslušali. Gospica Ema pa se je za njune pripovedke najbolj zanimala. Kar jokala je, čuti od tiste presrečne dežele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | holmov, gričev, potokov, vasi itd. V okolici se hranijo še pripovedke iz poganskih časov, o času rimskem, ki nam pripovedujejo o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja. |
| Marjetica (1877): | na pamet. Več potov je premagal Srakarja tudi zaspanec med pripovedovanjem. Nevedoma je podprl glavo v dlani, pomrmral pol speč še |
| Povestnik v sili (1883): | in vzdihne globoko. Gospice, ki so si že med Teodozijevim pripovedovanjem večkrat z robci otirale solze, porabile so ta prenehljaj in |
| Zvezdana (1883): | v svojej gorečnosti ni opazil, da je njegov tovariš med pripovedovanjem barvo na lici izpremenil in mu krajše odgovarjal, kakor je |
| Gospod Janez (1884): | pozneje sta se odpeljala proti Rudniku. Sodnik je z raznim pripovedovanjem skrival rastočo svojo razburjenost, a čim bolj sta se bližala |
| Dóra (1885): | je utikala v najine pogovore in naju dolgočasila z zopernim pripovedovanjem mestnega življenja. In jaz sem takó želela, teh par ur |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Ali nekaj je vendar razločka med Metodovim učenjem in med pripovedovanjem nemškega svečenika, ne domišljam se njega imena ... Rihbalda, ali kako |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | znan? " Smrekar vzame mošnjiček, kterega je bil Mušič med svojim pripovedovanjem izvlekel iz žepa, v roke ter ga strmé ogleduje. Toda |
| V krvi (1896): | in sin, ampak kot prijatelja, kot brata. Sklonil je med pripovedovanjem glavo — oči so se mu zalile s solzami — a sram |
| Slučaji usode (1897): | gostom vsak kotiček, vsako posebnost pristave, jih kratkočasila z živahnim pripovedovanjem kake zanimive dogodbice, ki se je tam bila prigodila, jim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako |
| Robinson mlajši (1849): | hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili |
| Genovefa (1841): | planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala |
| Ferdinand (1884): | da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa |
| Ferdinand (1884): | izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu |
| Genovefa (1841): | sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina |
| Genovefa (1841): | môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so |
| Roza Jelodvorska (1855): | Pravila mu je, kaj so jo ljuba mati učili, kaj pripovedovali. Častimirovo serce je bilo mirno, ker misli da sliši svojo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napčno leži. Pomaga se kravi, kakor smo kmalo od konca pripovedovali, da se kobili pomaga. Pri kravah se vendar včasi primeri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in vodilo na eno in isto pot. — Kar smo poprej pripovedovali, tega se spominja sv. cerkev 20. januarja, in če pogledamo |
| Oče naš (1885): | Janeza, svojega najljubšega učenca, o kterem so mi mati toliko pripovedovali. O, če bi me tako ljubil. O, če bi bil |
| Gozdovnik (1898): | mož. Le tako naprej, potem bodo še več o vas pripovedovali. « Zdaj se postavi Kučilo sledovniku na stran, radovedno ga prašaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žalostno Moric na to, ino mi začne vse od kraja perpovedvati. 10. Kdor preveč pije, malo popije. |
| Genovefa (1841): | je. — Boleſlav je imel sdaj vſaki dan kaj noviga materi pripovédati, pokasati in prinêſti. Kér ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsaciga poslopja, od vsaciga predelanja, podertja in noviga ozidja natanjko pripovedati, zato je lahko v vsakim vprašanju in dvomenju razlago dobiti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | repom sem in tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó le pripoveduje: Ni ga imel naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo lagal, kar je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo. |
| Pripovedke za mladino (1887): | vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi |
| Divica Orleanska (1848): | nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih ima v haremu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné |
| Mlinar in njegova hči (1867): | to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo |
| Oče naš (1885): | Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako |
| Robinson mlajši (1849): | nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne |
| Stric Tomaž (1853): | da pridem v kremplje tega hudobnega Legreta. “ Kasi zdaj konča pripovest svojega tugopolnega življenja. Zvesto jo je ves čas Tomaž poslušal |
| Blagomir puščavnik (1853): | Grajske vrata se odprejo, in vitez Miroslav stopi noter. III. PRIPOVEST NA OGNIŠČI. „Bog je našo molitev vslišal, reče vitez, sovražnika |
| Blagomir puščavnik (1853): | solnce nizko nagnilo. Nikolaj se pobožnemu očetu serčno zahvali za pripovest in za zaupanje in zapusti poslovivši se Blagomirov dom, ter |
| Zeleni listi (1896): | kaj za Božič. Jaz vam bom pa danes pripovedoval božično pripovest, v kateri se godi nasprotno, to je, v kateri ubogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv. Pride pak ura, de nabom vezh s' vami v' pripoviſtah govoruv, temuzh ozhitnu vam bom osnanuv od mojga Ozheta. Na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prejeli: de bo vaſhe veſſelle popolnema Letu ſim vam v' pripoviſtah govoruv. Pride pak ura, de nabom vezh s' vami v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | hotel kupčevati, če se izvé, zakaj sem bil prijet! ” Rad pripoznam, da se mi je mož smilil; al vse, kar mi |
| Lohengrin (1898): | nam? Ki v takih moč ima živalih, Čistósti mu ne pripoznam. Naj zagovarja tu se zdaj: Če more, pokorim se jaz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober |
| Zlata Vas (1850): | kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iméli, ko bi ne bili she vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza |
| Zlata Vas (1850): | ako varjete, de ne zarijovi in se ne samaže. Taka priprava vse pohištvo in vas obvarje, de se vam ni ne |
| Fizika (1869): | enakih težkot, nakloni se vód na stran težega telesa. Taka priprava za primérjanje težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 |
| Fizika (1869): | ločiti od zavréle žonte (zdrozgalice), in to dosežemo z destilovanjem. Priprava za destilovanje je navadno sostavljena iz treh delov, namreč iz |
| Fizika (1869): | ne bi se mogla ustavljati moč nobenega človeka. 103 Najednostavneja priprava za to, da se meri zračni tlak, je tlakomér (barometer |
| Fizika (1869): | tudi njegov tlak tim manji. Tlakomer je tedaj prav imenitna priprava za merjenje visokosti gora. Naredili so ga tako, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | skozi; al izreklo se je, da v dejanje stopi ta priprava še le tadaj, ako bi res nevarnost pretila Avstrijskim interesom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ne smemo pustiti, zavoljo vode v sod ne more. Ta priprava je dobra tudi zato, ker vinorejec po njej lahko vé |
| Fizika (1869): | da porabiti za gibno silo, lahko se pokaže na prikladnih pripravah, kakoršne so Segner-jevo kolo in turbina. 88 Ako je en |
| Kemija (1869): | za pitje. Želimo imeti čiste vode, moramo jo v posebnih pripravah (glej fiziko 139) odkápati ali destilovati. Odkapana ali destilovana voda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega k' prepiru napodshunta. Ta ima myr is svojem |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu bres dimu se ogn naſtury, katir solſse v' ozhy perprave. Kaj so tu ſene ozhy, katireh zhlo vek naſhely imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav lepo in enakomerno po njivi ſejejo. Dobre ſo take perprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oplas, kosélez In rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo |
| Gozdovnik (1898): | odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | storiti, tedaj se tudi ponudim v svoji fabriki vso tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže |
| Rudninoslovje (1867): | zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in |
| Zlata Vas (1848): | Janeza prav rad, in ta je bil v šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci |
| Zlata Vas (1848): | gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namenjene, ali kakor ſo sa to ali sa uno semljo perpravne. Pravno drevo mora ſploh tako narejeno biti: 1. De ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kadar ſo ternove ſhibinze, kakor perſt na roki debéle, ſo perpravne sa preſajati. Opravila v pervim letu. (Glej na perlógi podobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi |
| Zlata Vas (1848): | niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v tej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi storil izdajavca nad svojimi brati. Zdaj ga je našel pripravnega za to, samo če se ga loti od prave strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 19. in v Radoljico 20. Kdor tedaj ima za pleme pripravnega težkega žebca Pincgavskega plemena, ki je že v 4. letu |
| Zlata Vas (1848): | petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir |
| Stric Tomaž (1853): | da bo tudi vprihodnjič za nas skerbel. Bežite torej o pripravnem času; molil bom za vaju, da se vama nič hudega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | droba. Leta kerma se takole napravlja: Ovseni drob se na pripravnem situ presije, da moka skoz pada. Lete moke se vzame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg |
| Tine in Jerica (1852): | davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno |
| Blagomir puščavnik (1853): | med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more |
| Stric Tomaž (1853): | snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni in ker jim tudi Legre nič ukazal ni. Vedil pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenz napraviti samogli, de bi ſvilo ali shido po vſih perpravnih krajih predli. Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da prodajenja. Zhe je ravno snano, de ſe le v perpravnih ſolnzhnih, in tedej prav gorkih krajih tudi le prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor ſe tudi per naſ per nekterih bolj sbriſanih in perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako isuzheno, de vezhdel bres vojazha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na eno klado gnoja vſelej eno klado drugih sa gnoj perpravnih rezhi, poſtavim blata is zeſte, ali reſja , ali perſti, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na znanje dali, de bi se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | besedice ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri in na mizo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vertih učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Saj že to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí |
| Stelja in gnoj (1875): | in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več |
| Blagomir puščavnik (1853): | Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de mora ogenj bolj živ biti in de se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih hitro per plamečim ognji. Namašeni golobje. Se ravno tako perpravijo, kakor namašene pišeta; s putram se polivajo in spečejo; vunder |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer |
| Ta male katechismus (1768): | koker Lev ishe de b' me poſherl, ob vezhnu ſhivlenje perpravel ſdej me. V. Tud' zel sveti ludji, k'tir od |
| Ta male katechismus (1768): | de je svojega bliſhnega ob svoje blagu , ali dobru ime perpravel? Po nobeni zeni ne; temuzh se more neli naprejuſeti, ampak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ne sam sebe, ne te svoje skus greh r' shpot perpravel, aku be nabil namarnoſte pasl. Med uſſeme ſhlahtneme rezhmy , katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krono vezhne zhaſty prejel, katiro je Buh taistem v' nebeseh perpravel, katiri se bodo na ſemli koker gre, inu more biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi kaj nadlego della, se bosh tukej narlaglej k' pokoju perpravel. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | groshov da od teh, kar njeh bosh notri v' glash perpravel, predn zhes pojde. Zhe se s' zhem ſaſtopesh, tok uſami |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji malarij, inu ſam ſebi en vezhni spomin, inu hvalo perpraviu: Mi pa, v' katirih bi mogu Chriſtus s' ſvojim terpleinam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga |
| Genovefa (1841): | jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi tu veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí |
| Robinson mlajši (1849): | svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ima; ker veliko tega, česar si je v pridnem napredovanji pripravil in napravil, je dobro, če je sedaj že tudi staro |
| Valenštajn (1866): | imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega |
| Gozdovnik (1898): | se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanovitnoſt v' dobremu bode tvoje sovraſhneke v'shpot, inu sramota perpravela, tebi pak bode ostalla ta resſnizhna zhaſt te svete nabojęzhnoſte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tako viſho terpezhnoſt te jeſe per dveh deklizheh k' pokoju perpravela. De le nise od konza ſaspan, inu kesan k' ſuperstanju |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhenzov, Petra ino Janesa, v' meſto, de bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ona, je raſtla tudi njena huda navada, ter jo je perpravila, sdaj kak oſtanek tofanta, sdaj kuplevniga platna, kak vatel (prazh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpodinila, kakor je hotla. Takrat ſi je vſelej poſebej jeſti perprávila, sdaj kave, sdaj zhokolade naredila, sdaj kako piſhzhe, sdaj kakiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kdo , de ſi bom jeſt predivo po ſvojim omikala in perpravila”. 4) Ti kolovraſhzhiki bolj fuzhejo , kakor domazhi, sato ſe da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je le v veliko nevoljo in v še véči nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče |
| Ferdinand (1884): | je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi |
| Tiun - Lin (1891): | ker sem videl, da ga je samo bojazen pred Tiun-Linom pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev |
| Zeleni listi (1896): | v šoli. Ni mu bilo znano, kaj mu je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one |
| Zlata Vas (1850): | dajal, in mnoge pota so ga sčasoma ob vse premoženje pripravile. Ko je poslednič pravdo s sosedno srejno zgubil, s ktero |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bolj vse potrebne in poslužne reči za priložno prepeljavo Hirlande pripravile. Drugi dan je vitez Oliven z odbrano družino proti Normandii |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhe pa tarnajo rekozh: „Ob vſe moje otroke me boſte perpravili. Joshefa vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tukaj jédli. Préden je Joshef domú priſhel, ſo ſvoje dari perpravili. Kedar v' hiſho ſtópi, padejo vſi na koléna, vſak ſ' |
| Valenštajn (1866): | rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k |
| Tiun - Lin (1891): | Pripravili smo urno svoj čoln, a da ne bi tratili časa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mislite, milostljivi gospod”. „Tacega konja vam jez za dvanajst kron pripravim, koliko stavite? ” „Nesramni mavšelj! ” ga zaberne |
| Ultra! (1867): | toda meni ni po godi. Jaz si je nikoli ne pripravim, prisezam. (Razkrije sokolovsko kapo. ) Osterman. Prav tako, prav, teh novín |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash |
| Stric Tomaž (1853): | obupati, Emelina! prav pa je, da se za prihodnje muke pripraviš in storiš, kar ti bo lože. 'Al nič ne pomagajo |
| Ferdinand (1884): | bati; bodi brez skrbi. Sedaj pa glej, da se brzo pripraviš na pot. « Iz dolge skušnje je znala grofinja, da ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pride, letó bó ta sapopadik mojga danaſhniga govorjenja; pręjden sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu daj tvoje nebęſhku masilu naſ him beſsędam. Jeſt sazhnem, pèrpravite ſe! I. Dęjl. Pèrvizh tèdaj ſim rękàl, de je pohujſhanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske |
| Maria Stuart (1861): | zdaj, Je pisma sad — Paulet (važno. ) Pa ne edini sad! Pripravite se še na večo milost. Marija. Na večo, sir? Kaj |
| Maria Stuart (1861): | Melvil! Melvil (objame ga). Burgoin! Burgoin (Margareti Kurl). Kozarec vina Pripravite kraljici! Ali urno! (Kurl odide. ) Melvil. Kaj? Je kraljici slabo |
| Gozdovnik (1898): | briga! « »Bojevati se bode! « »Nič me ne briga! « »Spravite in pripravite se! « |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Otroci, pripravite se k večerni molitvi, in potem se podamo mirno k |
| Sacrum promptuarium (1695): | 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi |
| Sacrum promptuarium (1695): | zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar |
| Biblia (1584): | ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene |
| Biblia (1584): | Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima med ſvojim poljam kaj taziga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški |
| Zlata Vas (1848): | Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo pripraviti. Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej vas |
| Robinson mlajši (1849): | ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz |
| Mlinar in njegova hči (1867): | malo nič. Kdor bi sam sebe videl, moral bi se pripraviti za tisto leto. Meta. Bog in sveti božji križ! |
| Ferdinand (1884): | kaj je rekel? Dejal je, da ga mora še le pripraviti; jutri mi ga prinese sam. « Peter ni znal, bi se |
| Oče naš (1885): | sta imela do večera hišo varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je prozh ſhov. Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | delajo kakor se v zbornici shajati, in tam brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so |
| Pastirski list (1852): | se u tačaju totih dostojno k vuzmu pripravljamo. Med toto pripravljanje spada tudi zatajenje samoga sebe, ktero u zapovedanom zderžanju od |
| Blagomir puščavnik (1853): | na uni kraj jezera prepeljal. Še veče pa je bilo pripravljanje in šumenje, ko naenkrat tuji vitezi s svojimi ženami pridejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postane, vzemi o tem času rajše sala kakor loja za pripravljanje mazila. |
| Maria Stuart (1861): | teló Na pragu zadnjega popotovanja. Marija. O, kako groze polno pripravljanje! Mortimer. Nocojšno noč popnemo se na grad. Jaz ključe preskerbim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras enega Chriſtiana, de nad njim furma |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu ena dusha, katira |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu perpravla, toku terte pokrivati ſe ni treba preſïlit, vender ſe neſmę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pravi Bog per Ezehjelu ( Ezeh. 3, 18. ) En tak zhlovek pèrpravla pot pred Antichriſtam, inu sdaj je velika Antichriſtov pravi S. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi sa naſlédnike dobro déla, ker njim dobizhke in veſélje perpravlja. Gotovo je, de tako ſtoriti ſmo tudi dolshni, ker ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perhranil. Bajtar naj se rokodéla uči, drugim naj večsortne orodja perpravlja, ali k sosedam, ali na cesto v tlako naj gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na mašinah predejo, za slabši robo jo pa drugi delavci pripravlajo ; okoli 80 ljudí ima sedaj delo v ti fabriki, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shenſkih, ali pa odraſhenih otrok, ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se iz tega in drugih prigodb, da na Napolitanskem se pripravljajo hude reči. — Iz Švajca se bere, da se je uni |
| Zoologija (1875): | Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil |
| Robinson mlajši (1849): | so se tičas naučili bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je |
| Gozdovnik (1898): | bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu |
| Roza Jelodvorska (1855): | Jakobova žena je bila ravno v kuhinji, kjer je južno pripravljala. Ko pa sliši, de nje hčer z nekim govori, odide |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | res je ta, nagovorjana od knezovih prijatlov, 24. dec. se pripravljala skupščino napasti, al v tem je privrelo ljudstva od vseh |
| Maria Stuart (1861): | Osodo vašo ura ta razsodi. Marija. Čakala sem je težko — pripravljala Se mnogo let, premišljevala sem, Vse zvesto zapisala si v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tisti namen. Neko jutro zgodaj je klečala pred skrinjico, se pripravljala z iskreno molitvijo, potlej pa pristopila odpreti jo. In kdo |
| Gozdovnik (1898): | več ne bo vihtela ne kija, ne grabila noža, ne pripravljala krvavih gosti. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote |
| Oče naš (1885): | malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v novič k napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste |
| Blagomir puščavnik (1853): | stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se res niso v stanu dosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhloveſhkiga rodú perzheti. Janes je imel ljudí na Odreſhenikov prihod perpravljati. Tudi Janes je ſvoje mlade leta v' ſvetoſti preshivel, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plasha med shitam rada raſte. Kako gre ſeme sa ſetev perpravljati? Nekteri ſeme pred ſetevjo namakvajo, de bi hitreji pognálo. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno |
| Zlata Vas (1850): | in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je |
| Zoologija (1875): | sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reku, on ozhe ſvojo duſho sa nega poſtaviti, on je perpraulen v' jezho, inu ſmert s'nym jeti, katiri je enu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sa tu oben navei K'dir na veisti svoji Prau perpraulen stoji, Tisti ſ e te britkusti te ſmerti na boy |
| Ta male katechismus (1768): | tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Jez že sam za se svojo domovino ljubim, de sim perpravljen vse za - njo dati; ni mi še le treba, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času vse skušnje natanjko storiti, de se bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji moči, v prid našiga cesarstva storiti |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | le v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se |
| Tiun - Lin (1891): | Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že |
| Ta male katechismus (1768): | teh grehov? Ta ponuja gnado boſhjo, katira je uſſem greshnekam perpravlena, de nobeden, koker de be nabil v' stanu odpushanje svojeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tedej je on rekl k' ſvojem hlapzam : Shenituv je res perpravlena; al ti povableni niſſo bli uredni. Pejte tedej na kraje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | teſtament je narejen, sa vbóge je ena prezej velika ſhuma perpravlena, katęra imá po moji ſmèrti med nję ràsdęjlena biti. To |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti |
| Genovefa (1841): | shêna! Ti Genovefa! V taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do |
| Blagomir puščavnik (1853): | To vse sim ti moral povedati, da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze |
| Fizika (1869): | Ako se tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža |
| Pripovedke za mladino (1887): | pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle deni. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Čez dva mesca perdeni še en funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sim bral v Novícah, de so černe bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite |
| Oče naš (1854): | ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona |
| Tiun - Lin (1891): | poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel |
| Genovefa (1841): | bleda in na pol omedlela bila, na pótniga sa njo pripravljeniga in kraſno olépſhaniga kônja poſadil, in od mnogoſhtevilnih vitesov ſprejeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ušesa vdarjala in v sercé ségala; tode tega njim modro pripravljeniga užitka so oni nar manj savžili. Komej, ko je Metod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obrazhajo, ino ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni sgubiti; tretjizh vſe tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſo iméli kruha sa po póti. Vſi na pót perpravljeni, palizo v' rokah ino zhévlje na nogah, ſedejo k' jédi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in mešaj, dokler se ne pohladi. Zdej v za to perpravljeni model deni in na hladno postavi, de se sterdi. Ko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo šterke perdeni in dobro premešaj. Zdej za to perpravljeni model s putram ali maslam pomaži, testo vanj deni in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odstavi, perdeni sok ene cele, debele limone, potresi za to perpravljeni model s cukram, deni kutnarce vanj, stresi jih potem na |
| Blagomir puščavnik (1853): | boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali, dragi moj, to so bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske |
| Čas je zlato (1864): | gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni biti. |
| Valenštajn (1866): | smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri |
| Kranjska nevesta (1864): | obokal. Konec septembra bilo je že trideset ladij za boj pripravljenih. Mesca decembra so popustile domačo luko in hudo stiskale Genovčane |
| Domen (1864): | uderó mladi ženi. Ko Sova s kerdelom svojih za boj pripravljenih kmetov pride blizo grada, vidi da ni že nikogar, le |
| Razne dela (1870): | odalísk, lepih mladih sužnih deklic, je v postrežbo nove gospodinje pripravljenih. O gromenju carigraškiga strelarstva pride pervi bajramski dan in Tamulija |
| Žalost in veselje (1870): | kjer je bilo treba, in v nekterih trenutkih je bilo pripravljenih pezdirnatih gruč cele kupe, da bi berž berž zadušili vsak |
| Razne dela (1870): | kak de Olimp si? Tudi kočije in konj, kar vidim, pripravljenih nimaš. Pravi kovarno na to prekanjena boginja Hera: Spešim do |
| Kupčija in obrtnija (1872): | delajo na vrtečem lončarskem krogu, ampak navadno iztiskajo v zato pripravljenih kalupih. Lončena roba se danes skor še vsa s prosto |
| Vinko (1884): | kozolca ter šla proti jezeru. Brez števila ladij je bilo pripravljenih in vse so napolnili národni romarji, da se odpeljejo na |
| Iz arhiva (1890): | Urh v zadregi in prislonil bèt ob kup za žago pripravljenih krljev. »Ali gospoda, kaj vaju vodi k mêni, ako smem |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | red po Ljubljanici je ukazoval, da mora biti na Vrhniki pripravljenih vedno dovelj ladij, zato da morejo ob vsaki priliki vzprejeti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | viterzo, koker Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po nobenim platu ta mokrota ven tezhi |
| Ta male katechismus (1768): | nas zhaka, katiru je taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V' zhim obstojy ta ſapopadek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobro manengo oppravel. Kar je tebi od Boga ſa plazhilu perpravlenu, se nabode tebi na vekumej oduſellu, de be se le |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tem povablenim povędati, de bi perſhli, sakaj uſſe je she perpravlenu. Inu uſſi skupej ſo ſe sazheli isgovarjati. Ta pervi je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu moja pitana ſhivina je saklana, inu je she uſſe perpravlenu: pridte na shenitvo. Ony ſo pak tu popuſtili, inu kje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá. Goſpá. Mę dvę bova gvante premenile; je vshę vſe perpravlenu ? Nęshka. Ne bo tręba, vaſha Gnada! Goſpá. Toku? ſi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in |
| Stric Tomaž (1853): | skozi vratca v hišo in pod streho, kjer ste vse pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč, |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Hitro nabije izstreljeno cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leto s tem namenam, de bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo |