Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 71 →

pripravno pripravnost pripreti priprošnja priprošnjik priprt pripustiti pripuščanje pripuščati pripuščen prirasti priraščen prirediti prirezan prirezati pririnjen priročen priroda priroden prirodnina prirodopis prirodopisen prirodosloven prirodoslovje prirodoznanstvo prirojen priromati prisad prisaden prisaditi pri_se priseči prisega prisegati prisejati prisekati prisesati prisesti prisežen prisijati prisilen prisiliti prisiljen priskakati priskakljati priskočiti priskrbeti priskrbljen prisloniti prislovica prislužiti prismoda prismoditi prisnuditi prisojati prisojen prisopihati prisopsti prisoten prispeti prisrčen prisrčno pristajati pristan pristanišče pristati pristav pristava pristavec pristavek pristaviti pristavljaje pristavljati pristavljen pristavnik pristavnikov pristen pristojbina pristojen pristop pristopati pristopen pristopiti pristopivši pristopnik pristrastno pristriči pristuditi pristvarjenost prisvojevati prisvojiti prišedši priševši prišlec prišlih prišparati prištet prišteti prištevati pri_ta pritaknjen pritavati priteči pritegniti pritekati pritepenec pritezen priti pritikati pritirati pritisk pritiskati pritisniti pritisnivši priti_ti pritličen pritlika pritlikavec pritlikavka pritok pritožba pritoževati pritožiti pritrdilno pritrditi pritresti pritrgati pritrgovati pritrjen pritrjevati prituliti priučiti privabiti privaditi privaliti privariti privarovati privaten priveden privedši privesti privetati privezan privezati prividen privikniti privilegij privit priviti privlačiti privlačnost privlaka privleči privoliti privoljenje privoščiti privreči privreti privrtati privzdigniti privzdignjen privzemati privzemši privzet privzeti prizadejati prizadeti prizadeva prizadevanje prizadevati prizanašanje prizanašati prizanesljivost prizanesti prizma prizmast prizmica prizmin priznanje priznati priznavati prizor priža priželjc priženiti prižgan prižgati prižigati prižnica prižvižgati proba procent procenten proces

▶ pripravno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripravno

perpravno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno

pripravno
Zoologija (1875): sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se

▶ pripravnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripravnost
- pripravnoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena

▶ pripreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni v svoje stanovanje, ne bode ti

▶ priprošnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priprošnje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moral pred vama na kolena pasti in prositi vaji vajine priprošnje , ne pa pred vama stati, da vaji opominjam ali celó
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	šopek cvetlic doli na glavo spokornikovo — ko pervi dar svoje priprošnje pri Bogu. Dijogen in sinova sta preskerbela Torkvatu v neki

priprošnji
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa

▶ priprošnjik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdor prosi za drugega; [sskj]

priprošnjike
- proshnike
  Sacrum promptuarium (1695): je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj

▶ priprt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priprta
- priperte
  Roza Jelodvorska (1855): mora naj bolj pri sercu biti«. Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira

▶ pripustiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopustiti; [sskj]

pripusti

perpusti

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vam je prav, kjer mi ga kak dober gospodar pobirati perpusti. “ Noema reče: „Prav, hči! le idi. “ Ruta gre, ino lavka
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Molitev k s. Ignacju. (Patronu šolarjev. ) Ne perpusti mi, o sveti Ignacij kadaj samo zavoljo hvale ljudi kaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvojiga presvetiga imena pozabiti, če pridem v skušnjavo, in ne perpusti mi nikoli, ga kadaj po nemarnim izgovoriti kteri živiš vekomaj

perpuſti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de

perpuſty
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav

pripusti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga
Mlinar in njegova hči (1867):	pravijo, da Bog, kteremu ni nič nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak

pripustijo

perpuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stanu drugem nuzat k'iſmyrenju. Rajshi kaj od tega tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej

pripustil

perpuſtil
Sacrum promptuarium (1695): isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu

perpuſtiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de ta nebeſhki Ozhe na bo perpuſtiu ſvoimu Synu vezh naloshenu biti, koker, kar on preneſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ena mati na tu dete ſvoiga teleſſa, koker pa Bog perpuſtiu, debi ſe tiſtimu kei hudiga pergodilu, katiri ſe s'otrozhym

perpuſtuv
Branja, inu evangeliumi (1777): perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu

pripustil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo

pripuſtil

Genovefa (1841):	o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem

pripustila

perpustila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per

perpuſtila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſemi darmy ozirani naturi sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe je otroko dopovedalu, kolker je njega ſhe ſlaba pamet perpuſtila. Skerbli tudi Bog sa te male otroke? je on delej

pripustila

Zlata Vas (1850):	bilo vse dni življenja k pridu, če mu je moč pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati
Roza Jelodvorska (1855):	tako imenitniga zaupala. Gotovo ti je to iz tega namena pripustila, de ti bom bolj gotovo verjel, kar mi imaš od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države, in tako konečno reši ta

pripuſtila

Genovefa (1841):	poneſêva ozhi tvôjiga pſâ. Obljubim, huda véſt mu ne bode pripuſtíla, jih bolj na tanko poglédati, de bi svijazbo ſposnàl. Pa
Genovefa (1841):	ne bíla molila ali klezhála, in zhe ji sima ni pripuſtila is votlíne iti, je marſiktéro uro pred malim krishem v
Genovefa (1841):	nizh vanjo ſtopil vezh, kér mu huda véſt téga ni pripuſtila. Vſe je bilo ſhe, kakor tiſto jutro, ko je Genovefa

pripustile

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mu niso skoraj nič in svoje cele hiše sreče občutiti pripustile. Zato se je v neko stransko stanico podal in opata
Tine in Jerica (1852):	in to malo ur, ki so mu jih njegove opravila pripustile, pri svoji ljubi sestri Jerici dopernesti. Pridši jo je samo

pripustimo
Viljem Tell (1862): z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi

pripustita

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem

pripustite

perpuſtite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ony ſo notri v'naſs , inu zhe jih ne posnate, perpuſtíte meni lubi poſluſhavzi, de jeſt doli ſtópim nóter v'vaſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu varujte ſe gręſhnih perloshnoſt. V' tim zhaſsi pak mi perpuſtite Ozhętje inu Matere, de vam is perloshnoſti tiga danaſhniga Evangelia

pripustite
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro

pripustiti

Zlata Vas (1850):	preživiti, naj hoče ali ne. Izpoditi nas ne sme ali pripustiti, de bi stradanja konec vzeli. ” Dobrimu gospod fajmoštru so ti
Najdenček (1860):	silno, ja za umréti bolan. Neprenéhoma je teto prosila, ji pripustiti, me obiskati. Čez dolgo ji je še le, privolila. Šla

pripuſtiti
Genovefa (1841): pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka

▶ pripuščanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripuščanja
- perpuſhenja
  Branja, inu evangeliumi (1777): 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi

▶ pripuščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripuščajo

Astronomija (1869):	zarezah na vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé
Botanika (1875):	prav očitno na mokrotnih tleh, ki z vodo napojena, ne pripuščajo v sebe zraku, da bi kemijsko deloval ná-nje in ki

pripuščaš
- perpushash
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu

▶ pripuščati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopuščati; SSKJ

pripušča

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je v nravnem oziru tako ostro deržim, kolikor ajdovstvo sploh pripušča; pa ravno zavoljo te ostrosti nimam ne enega prijatelja med
Oče naš (1885):	svete zakramente prejemala za njega. „Težka služba v vojski ne pripušča našemu Nacetu dosti časa za molitev in obiskovanje cerkvá. Zavoljo

▶ pripuščati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuščati; SSKJ

pripuščajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): za pleme v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Kdor tedaj tako živino kupi, je dve

▶ pripuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripuščene
- pripustljive
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega

pripuščeno

perpuszhenu
Sacrum promptuarium (1695): vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor
perpuſheno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi

perpuſhenu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe

pripuščeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano

pripušeno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih iti, vendar morajo z

▶ prirasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirase

perraſse

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna, Vezhi tal je ta gorni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Vinu. Prov dobru perraſse, inu bode ena prov lępa Jeſen, po tem Lętu bodeta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tem drugem gnije, pred mrasam je shiher, inu prov dobru perraſse. Nogradi ſe, morejo sa zaita pokriti. Po S. Martinu ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poprej to Lętu ni blo prov dobru, toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	28. Lętah ſe komej enkrat pergodi, de prov dobru vinu perraſse, ſizer pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodo męjheni. Jeſen. Je tudi vezh ſuha, koker mokra, inu perraſse nar bole vinu. Pred Adventam malukedej ſneg sapade, inu akulih

prirastlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od

▶ priraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

priraščen
Čas je zlato (1864): Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa
priraščena
- prirašena
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ne gre, je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo

priraščeni

Botanika (1875):	so mesto, na kterem sedi plodnica, in na ktero so priraščeni tudi prašniki in venec, imenuje loža ali cvetišče. Druge rastline
Botanika (1875):	Zadnjič se najde tudi na nekterih rastlinah, da so prašniki priraščeni na pestič, tako da sedé prašnice na plodnici.
Botanika (1875):	na plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da so pašniki priraščeni vencu, tako da se vidi, kakor da bi bile prašnične

priraščeno
- prirašeno
  Botanika (1875): povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla

▶ prirediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priredijo
- preredijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo

priredil

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima
Ferdinand (1884):	ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje

prirediti

perrediti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po vſih Svétih povſod paſti. Ako bi hotli kaj ſadja perrediti, bi mogli ſvoje ſadíſha s viſokim sidam obsidati, tega pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	persadevanju na kmetih ni mogózhe ſi kaj prida mladiga drevja perrediti. V drugo she ſmo poſadili po proſtórih, kjer ſo nam

▶ prirezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prirezanim
Botanika (1875): sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se

▶ prirezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirežejo
- perreshejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto

prireži

perreshi

Kuharske Bukve (1799):	obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne

▶ pririnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pririnjeni
- perrineni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi

▶ priročen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priročna

Oče naš (1854):	hišo prišla. Povedale ste mu, da je kaj dobra ženska, priročna in pridna in da jo starši, še bolj pa stari
Oče naš (1885):	hišo prišla. Povedali ste mu, da je kaj dobra ženska, priročna in pridna in da jo stariši, še bolj pa stari

▶ priroda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priroda

Divica Orleanska (1848):	biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela
Robinson mlajši (1849):	passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše
Fizika (1869):	bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se
Fizika (1869):	chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13.
Zoologija (1875):	živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko navajamo

prirode

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po nravi kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen
Občno vzgojeslovje (1887):	soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je

prirodi

Kemija (1869):	je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno
Fizika (1869):	ne sme se vse preveč na drobno cepiti, ker v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z
Mineralogija in geognozija (1871):	ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih
Občno vzgojeslovje (1887):	pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi
Občno vzgojeslovje (1887):	pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze

prirodo

Fizika (1869):	kteri posamezni imel toliko časa, da je malo pogledal v prirodo. Takrat so se morale pred vsem države osnovati, vrediti in
Fizika (1869):	povečale, in že iz tega razloga se je obračala na prirodo veča pazljivost in mislilo se na pripomočke, kako bi se
Fizika (1869):	poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji čas. Najstariji narodi so prirodo le rabili in vživali, pa ne pobližje preiskavali. Morali so
Fizika (1869):	svoje voditelje zaničevaje preveč drzno edino z duhom hoteli razumeti prirodo, najbolj dalječ zašli. 2.
Fizika (1869):	Pa kakor zgodej so ljudje premišljevali prirodo, vender niso tega delali vselej z enako pazljivostjo. Tako skrivnostno
Fizika (1869):	Vender so, ravno zavolj tega, ker so vedno občili s prirodo, opazovali marsikaj pri priložnosti in nabrali si skušenj, ki so
Fizika (1869):	in pijač. Čuti so tedaj pravi posredniki med duhom in prirodo. Oni edini duhu naznanjajo, da je res to, kar je
Fizika (1869):	tebi kličem: Uživaj lepi ta čas in sprijazni se s prirodo ! Saj, kakor po mislih ljudi, ki so živeli v starodavnih
Zlatorog (1886):	políce smarágdne se trak, Tam jáderna koza se pase. – Takó prirodo je sèn nocoj Okrêpčal in po njej pokoj Kraljuje v

▶ priroden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirodna

Fizika (1869):	Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9.
Občno vzgojeslovje (1887):	se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da

prirodne

Kemija (1869):	prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in
Fizika (1869):	deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo

prirodninske
Zoologija (1875): roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi

prirodni

Fizika (1869):	Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9.
Občno vzgojeslovje (1887):	in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila

prirodnih

Fizika (1869):	239 Severni sij ali severni žar (burjava), ena izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila. Vender
Občno vzgojeslovje (1887):	apercipujoča zveza predstav gospoduje nad zavestjo. Največ strasti izhaja iz prirodnih nagonov in iz sklonosti, katere so vsled navade postale že

prirodnim
Občno vzgojeslovje (1887): Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali
prirodno
Občno vzgojeslovje (1887): ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi

▶ prirodnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kar nastopa v naravi; [sskj]

prirodninah
Zoologija (1875): Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a
prirodnine
Zoologija (1875): znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem

▶ prirodopis samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naravoslovje; [sskj]

prirodopis

Fizika (1869):	s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na
Fizika (1869):	Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna

▶ prirodopisen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirodopisni
Občno vzgojeslovje (1887): sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se

▶ prirodosloven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirodoslovnih
Botanika (1875): mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij

▶ prirodoslovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirodoslovje

Fizika (1869):	Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni
Fizika (1869):	Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni

▶ prirodoznanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirodoznanstva

Fizika (1869):	tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se lahko, samo ne
Fizika (1869):	zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev

prirodoznanstvo

Fizika (1869):

Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung

▶ prirojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirojeno

Slovenske večernice (1865):	II. Cerkve pervih kristjanov. Vsakemu človeku je prirojeno, da častí kako više bitje. Ne najdemo tedaj na svetu
Žalost in veselje (1870):	na morji, da naj izberó druzega možá, kteremu je že prirojeno mornarstvo, namreč starega Jaka. — Stari Jaka se je branil, rekoč
Na Žerinjah (1876):	Tudi to menda le hočem biti. Vsakemu človeku je nekaj prirojeno, kar ga spremlja po vseh njegovih potih do konca življenja
Pomladanski vetrovi (1881):	mu rahlo na uho šepeče: „Orožje jo pripravljeno, sekire nabrušene, prirojeno srčnost so nam pomnožili tlačitelji. Gospod, tvoji sokoli težko čakajo
Cigani (1890):	da se do smrti muči. Tarnanje in stokanje mu je prirojeno kakor tudi šegavost, ter prezira vsako stvar in z njo
Iz življenja mlade umetnice (1890):	v zadregi, a to je on hitro odpravil s svojo prirojeno zgovornostjo in duhovitostjo. Séla sva drug drugemu nasproti. Prosil me
Hudi časi (1894):	obležal. Jetnik pa je hitro spoznal svoj položaj, planil s prirojeno odločnostjo skoz množico na prosto in tekel iz mesta ven
Moja hoja na Triglav (1897):	nebeškem kraljestvu, ker tvoja svetost ni tvoja zasluga, ampak zgolj prirojeno, slučajno svojstvo! Ostal bi bil svetnik, čeprav bi se bil
Slučaji usode (1897):	odlična narav; o tem sem popolnoma osvedočena. In kar je prirojeno, se ne zatre nikoli popolnoma. Lepi vzgledi, vspodbudljive besede, blago

▶ prirojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirojen
Občno vzgojeslovje (1887): je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta

prirojena

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iskati, ki so popačene in nježne. Leta bolezin je ali prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena. Takšne so gliste v črevah
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živi, izbuja bolezin. Nekteri zdravniki menijo, da je bolezin tudi prirojena. Mnoge zdravila so zdravniki zoper to bolezin poskušali. Med temi

prirojene

Blagomir puščavnik (1853):	solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni
Občno vzgojeslovje (1887):	obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene in podedovane.

prirojenega
- prirojeniga
  Divica Orleanska (1848): Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno

prirojeni

perrojene

Ta male katechismus (1768):	Kolkajn sort je grehov? Dve: Ta perrojene, ali poirbane, inu ta lestne dapernesene greh. Kaj je ta
Ta male katechismus (1768):	ali poirbane, inu ta lestne dapernesene greh. Kaj je ta perrojene greh? Taiste greh, karirega is nami na svejt pernesemo, inu
Ta male katechismus (1768):	Kerst morejo uſſi s' potrebe prejeti, zhe se otshejo ta perrojene greh doliisprati. S. Reshnu Telú se samem temistem da, katiri

▶ priromati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priroma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi

▶ prisad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisad

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne more, hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne

priſad

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha

prisada

prisada
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca

priſada

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in

prisadu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	desetine toliko kerví, in še ta ni kakor pri vrančnim prisadu vsa černa, ampak je bolj rudeča; mesó je rudečkasto; lojá
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ne smerdí po devetogobnici takó naglo, kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden, po bolni vranci pa večidel silno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi nič kervave sokrovce, kakor se je najde pri vrančnim prisadu. Deje goveja kuga bila, nar bolj pokažeta četerti vamp ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	posebno iz prehlajenja izvira, in de ta bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ni prehud. Če je kevžeh hud in zlo k pljučnim prisadu (Lungenentzündung) nagnjen, kar se iz hude sape in vročnice spozná
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	mu upira , in ako je zraven tega tudi gèrlo po prisadu zatêklo, clo ne more požirati ne kerme ne pijače. Če
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Novice, leto 1854, stran 277 dajejo, kako je o vrančnem prisadu ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje imenujejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stran 147). Kako se imajo ljudje s previdnostjo pri vrančnem prisadu ravnati.

priſadu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá

▶ prisaden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisadne

priſadne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh drusih bolesen takó imenujejo, ktére niſo imele kar snamnjizhka priſadne bolesni. Is vſiga tega vſaki umni zhlovek previdi, de imenovani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	beſede „ſaditi“ (pflanzen, ansetzen); miſlimo tedaj, de ſájovez ſploh vſe priſadne bolesni pomeni. Pred enim letam je z. k. kmetjjſka drushba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenujejo, ſe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde

prisadnim
- priſadnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj
prisadno
- priſadno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni

▶ prisaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisadi
- priſadi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike

▶ pri se predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pri sebi

persabe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shribani preshtabi inv favishi tvganti; htver re Ivbe besiede boshje persabe nosi te je shihr prad velzhemi potashavami ta serza inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 vezhiere saporedama: gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov katieri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kr ali inv firshti noi Generali pershovti inv per shtrite persabe vidi inv nvzali daje nieni povsoda posrezhi, shvo noi so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov; jnv tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to fegvto bo persabe nosov pramaga vse svoje Fainte? Nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ma † inu Svetia Duha † Amen. Noi mei tiſti podvebo persabe ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli

▶ priseči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priseči

Maria Stuart (1861):	vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém
Revček Andrejček (1891):	sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se

priſezhi

Genovefa (1841):	ſtorivà, rezhêva ji, de ne bódeva isdana, de nama móra priſézhi, sa smiraj v tem gójsdu oſtati Golu pa poneſêva ozhi
Genovefa (1841):	njim isgovoriti. Tudi Hajnez mu je mogel na njegov mezh priſézhi, de ne bó nobênimu ne beſédize od téga povédal in

prisegel

perſegel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero je Abrabamu naſh'mu ozhetu perſegel, In nam dodélil, de reſheni od ſovrashnikov ſvojih ˛Slúshimo njemu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potlej bersh umréti, kir je njegov déd enkrat po krivim perſegel, rekózh: „Ako reſnize ne govorim, naj bojo vſi môji vnuki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in je v hiſhi ſoſeſkniga ſodnika v letu 1819 klezhé perſegel „de naj mu Bog odvsame veſ blagoſlóv in naj njegovi

prisegel
Ferdinand (1884): povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba

prisegla
Revček Andrejček (1891): ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev

prisegli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in
Maria Stuart (1861):	Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte

prisezi
Ferdinand (1884): umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje

priseže

perseſhe

Sacrum promptuarium (1695):	maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi
Ta male katechismus (1768):	eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam

prisežejo
Valenštajn (1866): Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav

prisežem

perſeshem

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Bog naſs vari! — to ſo grosovitne beſsęde — Al jeſt perſęshem, de ta golfija — Shush. Kaj ? — Golfija ? — Golſija ? — Bomo vshę vidili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt ti perſęshem — Baron. Ti perſęsheſh? Goſpa. De niſmo miſlili tebe ras — shalit

prisezam

Ultra! (1867):	posodite mi samo za nekoliko časa znamenje kulture — jaz vam prisezam, da ga ne obdržim, temuč vam tekój spet povrnem. Zalka
Ultra! (1867):	meni ni po godi. Jaz si je nikoli ne pripravim, prisezam. (Razkrije sokolovsko kapo. ) Osterman. Prav tako, prav, teh novín ni
Deborah (1883):	idi! Deborah (mu objame koleni). Milost! Milost! Na božjo tu prisezam jezo, da Ga moram videti – potem otidem!
Revček Andrejček (1891):	imam kaj tebi zapovedovati, tako dolgo mi ne dobiš Pavleta. Prisezam ti to! Sedaj pa proč izpred mojih oči. Franica (postoji

prisežem
Oče naš (1885): je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega

▶ prisega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisega

Viljem Tell (1862):	Na zboru, da trinoge zapodé. Zaveza je storjena; sveta nas Prisega veže. Djanje se pričnè, Se preden novo leto tek začnè
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	če bi jaz to za gotovo vedel, potem me moja prisega ne veže več! " "Pa venderle bi moral molčati," pristavi britko
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved: Božja služba ob nedeljah in praznikih? Si

prisege

perſege

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab

prisege

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti
Zlata Vas (1848):	kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si
Revček Andrejček (1891):	ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji

priſsege
Biblia (1584): Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on

prisegi
Zlata Vas (1848): mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih

prisego

perſego
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 7. Sategavólo je on njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar bi koli proſsila od njega. 8.

prisego

Ferdinand (1884):	tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna
Ferdinand (1884):	britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko
Ferdinand (1884):	trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa
Revček Andrejček (1891):	bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne

priſsego
Biblia (1584): je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila

▶ prisegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisegal
- prisegaval
  Divica Orleanska (1848): ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol

prisegam

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ne bi mogoča bila. Rečeno je, naj bi se zapisniki prisegam narejali po mogočosti v slovanskem jezici, da, po mogočosti, moja
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	lehko vže veš, zakaj da tukaj gre! " "Da, vem in prisegam! " odverne Tone zamolklim glasom. "Dobro! " Nato odpre Peharček skrinjo in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tajiti? " zdihuje žena in si zakrije z rokami obličje. "— pa prisegam ti pri živem Bogu, da je bila berv zažagana, o
Gozdovnik (1898):	takim smatrali, to je dokazov dosti, da si ti. « »Prisezite! « »Prisegam. Ob enem ti predajam ko potrdilo ta dva prstana: eden

prisegat

perſegat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. O kai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat, de na posna tiga zhloveka, od katiriga ony nemu pravio

▶ prisejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prisejal
- perſejal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je

▶ prisekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisekajo
- perſekajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim

▶ prisesati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisesati
Zoologija (1875): s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen

▶ prisesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisede

Na stricovem domu (1860):	Mina in jaz se usedeva na saní, spredej k Jakatu prisede še dekla in tudi za Hostarico se je dobil prostor
Domen (1864):	tiho, šleva! Kaj pa ti veš! " odgovori gospodar Jurec in prisede na ogel k sosedom. „Jaz? Jaz pa še zmirom nekaj
Ljubljanske slike (1879):	za ženitev zrele hčerke seboj, je nekoliko živahneje, vzlasti ako prisede kak mladeneč, o kterem je slišal že doma govoriti ali
Zvezdana (1883):	tiho domovje. Po peščenej vrtnej stezi sem pride Vratislav in prisede k prijatelju. »Vi opazujete bučele, gospod Kolovski, in se veselite
Zvezdana (1883):	odgovoru zgrabi zdajci pijačo, prenese jo k nasprotnej mizi ter prisede k starcu. »Gospod, vi ste nerazumljivi, govorite jasno! « pristavi potem
Žrtva ljubosumnosti (1884):	bode čas hitro pretekel, dokler ne pride Branko domú. " Vida prisede nič hudega slutéč h grajŠčaku in poskusi vince. Bilo je
Od pluga do krone (1891):	položi na posteljo, ne daleč od peči ob steni in prisede k možema. Vehovec postavi prednjo poln kozarec, sam se pa
Od pluga do krone (1891):	ves drugačen ukus. « Duhovni gospod sede, in tudi krčmar Detelja prisede k mizi. Botra Košakulja seže po polni časi rdečega vina
Abadon (1893):	se odreče Abadonu in njega pogodbi. Ko blagi duh odide, prisede Abadon prijazno k Samoradu pod oreh, in izpregovori: — Sanjavi duh

prisedel
Gozdovnik (1898): okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju

prisedla

Na stricovem domu (1860):	veselja, in komaj sva jo z Jakatom pregovorila, da je prisedla k nam. Jeli smo igrati; pa igra ni šla nič
Na Žerinjah (1876):	se je bil s prijateljem pripeljal in grofica Veronika je prisedla k njemu. Vozil je Gernau sam. Grofica Amelija in baronica
Kočarjev gospod (1882):	kavalir. Ali to vse se je godilo pred dvajsetimi leti! Prisedla sta k nama tudi Franjo Smola in pa Anže Kovačev
Zvezdana (1883):	dnij prej prosila, naj jo v gozd s seboj vzame, prisedla je k njemu na voziček in bila je tega vesela
Iz arhiva (1890):	sem pogrešal hčere. Župánja me je spremila v sobo in prisedla k meni. Kmalu se je razplel med nama pogovor o
Iz arhiva (1890):	je vrnila v domači obleki s pletivom v roki in prisédla h Kodránu. Gôsta ni bilo nobenega na vrtu, kajti vsa
Od pluga do krone (1891):	Anica, ki je bila v tem Vehi nasproti čimdalje hladnejša, prisedla k njemu in mu pošepetala: «Ali ga slišiš, kaj čeljusta
Spletke (1894):	pijače. Tako moram paziti, kar se dá. « Potem pa je prisedla Lenka Štefanu nasproti k mizici ter mu očitaje rekla: »Kar
Moja hoja na Triglav (1897):	in vodnik sta bliže, ali bolj po domače, k meni prisedla; saj sem zaslužil vse zaupanje, ker sem dečku odčaral ves

▶ prisežen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priseženega
Revček Andrejček (1891): Franica. Jaz imam rajši kaj pisanega, kakor pa kaj priseženega. Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog

▶ prisežen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisežene
- prisežne
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó
priseženega
- prisežniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene

▶ prisijati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisijalo
- persijalo
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): in vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred

▶ prisilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisilen

perſilen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je h
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſluſhajte! sakaj jeſt ſim perſilen vaſs sa volo ſlabiga sadershanja vaſhih otrok ojſtru poſvariti; sa

▶ prisiliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisili
- perſili
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj
- prisili
  Gozdovnik (1898): poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem
prisilil
Tiun - Lin (1891): ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom
prisilili
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se

prisililo

perſililo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	blo od nevarnoſti; ampak jeſt le praſham, kaj te je perſililo , de ſi ſkusi okno ſkozhil. Matizh. Vaſha Gnada , naj ſami
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nimajo. Baron. Jeſt ſhe sdej ne saſtopim, kaj te je perſililo , de ſi ſe v' to nevarnoſt podal, inu ſkusi okno

prisilimo
Gozdovnik (1898): več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne
prisiliš
- persiliš
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): brez de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa
prisiliti
Roza Jelodvorska (1855): sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te prisiliti se ž nje očetom spraviti. «

▶ prisiljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisiljen

persiljen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko

perſylen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebe, od obeniga proſhen, od obeniga galufnu napelan, od obeniga perſylen, ſam ſebe h' isdavainu ponudiu, inu shi po tem, kader

prisiljen
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati
priſiljen
Genovefa (1841): Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet

prisiljena

persiljena
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo

prisiljena

Ljubljanske slike (1879):	robi toliko, kolikor vina v narejenem vinu, navdušiti človeka taka prisiljena skisana reč ne more. Kako li bi pa slavček pel
Pomladanski vetrovi (1881):	Zraven pa še njeno čudno vedenje v onem času. Da, prisiljena je pisala, - zakaj pa ni meni zaupala, jaz bi jo
Milko Vogrin (1883):	vedno ljubi. Uvidel je, da se je morah ona, le prisiljena po očetovej železnej roki, udati njegovemu dosmrtnemu sovražniku! A vse
Roka in srce (1883):	vrata kakor da bi kdo klical. Po nekej notranjej moči prisiljena stopi brez vsakega pomisleka prvikrat v marquisovo sobo, ktero je
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	videlo, a porok nisem zato, daje bila molitev dobra, kajti prisiljena reč nikdar ni dobra. Tankega molitev pa je bila prisiljena
Pegam in Lambergar (1891):	Ona je zdihnila, Vitovec pa jej je dokazoval, da bode prisiljena sprejeti kakoršno koli pogodbo, ako jej on odreče podporo ali
Gospa s pristave (1894):	to prav; smatral je pogodbo za neveljavno, ker je bila prisiljena. Tudi grof goriški je bil istega mnenja, zato so Furlani
Najmlajši mojster (1896):	hčerjo, kakor to zadruga zahteva in je vsa ta stvar prisiljena, ne more Prevzvišeni privoliti v izpregled, ki tako nima pomena
Slučaji usode (1897):	jo je pozvala gospá brzojavno. In Malvina je bila zdaj prisiljena, brez daljnih, pomišljevanj, je-li nje v naglici sklenjeni sklep dober

prisiljeni
- perſileni
  Sacrum promptuarium (1695): ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem
- prisiljeni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se
prisiljeno
Stric Tomaž (1853): koj vgane, da ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime mu je bilo Kasi

▶ priskakati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priskače

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	otrla v snop ter se vsede nanj. Pri ti priči priskače velik pes iz soteske, kmalo za njim drugi in potem
Valenštajn (1866):	pa je utékel, Pustivši mi ónega sámo lenéta! Vojaški deček (priskače). Mati! imaš-li v mislih očeta? Prvi lovec. Nu, nu! saj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni lotila, kakor bi bil stal v začaranem krogu. Kar priskače razdivjan bik, bučo sklone k tlam in se perhaje zapodí

priskakala

Zeleni listi (1896):	pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do
Gozdovnik (1898):	počasi upokončiti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč

▶ priskakljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priskaklja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj
priskakljal
- priſkakljal
  Genovefa (1841): votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder sopet priſhli? Oh

▶ priskočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priskoči

Občno vzgojeslovje (1887):	Vsled poželenja in strasti vest celó ogluši. Ako pa vzgojitelj priskoči v pravem trenotku na pomoč s svetom in svarilom, s
Pripovedke za mladino (1887):	kako obledi in se kakor mrtva na tla zgrudi. Hitro priskoči, vzdigne jo, nese v njeno sobo položi jo na tla

priskočil
Divica Orleanska (1848): De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih

▶ priskrbeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priskrbel
- priskerbel
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice

▶ priskrbljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

priskrbljene
- preskerbljene
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese

▶ prisloniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prislonili
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji
prislonita
Rudninoslovje (1867): krakoma ae i de tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se

▶ prislovica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rek, pregovor; [sskj]

prislovica
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara.

prislovice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike

▶ prislužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisluži

perſlushi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega, de ſi s vſim ſvojim terpljenjem nizh drusiga ne perſlushi, kakor — ſlabo kermo! Tode bojim ſe, de bi bilo vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pſhenízo , Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj maram, ſe kruha Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga

prislužiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sto druzih. Ne véš, ali si boš zamogel vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati
Čas je zlato (1864):	nemarno zapravljaš, zapraviš tudi denarje, ktere bi si v prihodnosti prislužiti znal, ako bi s časom prav obračal. Porabi tedaj dobro
Zeleni listi (1896):	bolan. Imava štiri otroke. Tudi jaz si ne morem ničesar prislužiti, otrok pa ne pošiljam rada beračit. Kar sem mogla prodati

▶ prismoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prismoda
Čas je zlato (1864): hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček

▶ prismoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prismodi
- persmodi
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne
- perſmodi
  Kuharske Bukve (1799): sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi

▶ prisnuditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pripetiti; kontekst

prisnudila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice

▶ prisojati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisojati
Gozdovnik (1898): je, kakor si ga videl na prvi pogled, Komanč in prisojati mu je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako

▶ prisojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisojena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	toči: Ne ne, sinki, ako boga znate, Milica je Lazu prisojena In ostalo bode njemu carstvo, Z Milico da caroval bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ostala. Naj pogledam, sim, ali v knjigah Milica je Lazu prisojena. Knjige bere stari Bogdan sivi, Knjige bere, grenke solze toči

▶ prisopihati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisopiha
Kmetijske in rokodelske novice (1846): od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa

▶ prisopsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisope

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Gorjance od Noviga mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil

▶ prisoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisoten

Tiun - Lin (1891):	dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z
Lohengrin (1898):	sredo). Gospod moj Bog! rotim te zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj

▶ prispeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prispe

perspe
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O

prispe

Razne dela (1870):	Fojbos-Apolona dar iznesejo varno na suho, Krizida pak iz barke prispè vesela povratka; Urnoma rahlo peljá k oltarju jo modri Odisej
Razne dela (1870):	se vkloni željno na-nj gledaje, Odpade ji rumena kapčica; Davúd prispé, jo dvigne, in s cekini Napolnjeno nazaj podá, deklini. Potem
Razne dela (1870):	vije ruke, Mrak se bliža, pozno je, Do grašine ko prispè. Lep nasprot ji pes prilaja, Se raduje, smuka, raja, Spremi
Razne dela (1870):	spoderkne čimba vsaka, Kar pregledam, to je prazno, Išem sreč, prispè napaka, Mezde svest si, staknem kazno, Upam trato, glej! je
Razne dela (1870):	divji lis on begne v skrilo svoje. In peto noč prispé k deklini mili Plahôte bled, kervav, oskrunjen ran; "Hajduci, glej
Razne dela (1870):	v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan ne dotečèn, Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen, de jim slede zvije, Se
Razne dela (1870):	v občutkih oserčja in duha, Jeklo iz nožnice že poteza, prispè Ateneja; Hera jo vpotila je iz Olimpa mu limbaroramna, Ker
Mešana gospôda (1881):	nikogar, da bi jej vsaj besedico tolažbe rekel. Gospodična Filomena prispe domov, preobleče se v hitrici in razbarva ter zve od
Lepi Tonček (1895):	ustom pritrgan dar je bil darovan za bodoči samostan. Naposled prispé ves moker tudi malinar Janez in zavali svinjski boh k

prispejo
- prispo
  Gozdovnik (1898): stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res prispó do Rdečereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti

prispeti

Robinson mlajši (1849):	wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati
Gozdovnik (1898):	ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tubak

▶ prisrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisrčen
- priserčni
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav

prisrčna

priserčna

Stric Tomaž (1853):	potrebnih znanstvih izobražim, ker je že to od nekdaj moja priserčna želja. Ves čas svojega življenja ti bom hvaležen! Ako sim
Roza Jelodvorska (1855):	reče nato: »Lepota mile gospodične je le mala vrednost; ali priserčna ljubezen do očeta je neprecenljiva veljava. Kakor angel je popred

prisrčnega
Ferdinand (1884): objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici

prisrčni

perſerzhni

Branja, inu evangeliumi (1777):	Oll uſſe rezhy iain ſebi podvurezhi. Toka tedej lubesnivi, inu perſerzhni moji bratje, moje veſele-, inu moja. krona : Toku ſtojte lubesnivi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	namasheſh. TRĘKI NASTOP. Smèſhnava , Matizhek. Matizh. Ho ! ho! Goſpod Smèſhnava , perſerzhni Goſpod , ſo v'ſvate per— ſhli ? Vedó , de ſe bom

prisrčno
- perserzhnu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je blu moji dushi enu perserzhnu veſſelle. Takrat smo se poflisali med sabo skus svete pogovore

▶ prisrčno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisrčno

perserzhnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti se pomujati. 1. S.Joſhefa
perſerzhno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje
preserčno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima
presrčno
Revček Andrejček (1891): nego pa na to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka prav presrčno za roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na

preſerzhno

Genovefa (1841):	duſha, lé êno ſerzé. Edino hzhér ſta imela, ktéro ſta preſerzhno ljubila in prav pobóshno (brumno) odredila — po imenu Genovefo. She
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sá me , Daj ga ſirótam“, rêzhe Bogomíli, Şe blísha ji, preſèrzhno jo objáme, Molzhé podá deſnízo ji k ſlovéſi, Şolsé ſtojijo

priserčno

Blagomir puščavnik (1853):	na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi

prisrčno

Ferdinand (1884):	zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo, da mu je še le
Ferdinand (1884):	vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene

▶ pristajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristaja
- pristuje
  Valenštajn (1866): Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala

▶ pristan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristan

Robinson mlajši (1849):

dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi

pristana
Viljem Tell (1862): Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage

▶ pristanišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristanišče

pristanišče
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče!

pristaniše

Robinson mlajši (1849):

priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se

pristanišču
- pristanišči
  Tiun - Lin (1891): rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin

▶ pristati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristati

Robinson mlajši (1849):

prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti

▶ pristav samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristanišče; Pleteršnik

pristav

Robinson mlajši (1849):

pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se

▶ pristava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristava
Deborah (1883): Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo
pristavah
- priſtavah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili

pristave

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pa v sercu žaljen je zapustil hišo. Ne dalječ od pristave se je na cesti vsedel in se je britko izjokal
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	imel, s čim bi bil svojo lakoto odpravil. Ravno iz pristave, kjer je upal usmiljene ljudi in jésti dobiti, je bil
Gozdovnik (1898):	ta nočni ogenj sredi gozda, ničevega pomena; toda tukaj, blizu pristave, v kteri se je vsakemu potniku rado in voljno ponujala
Gozdovnik (1898):	prijemajoče. Na muli jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil
Gozdovnik (1898):	vojaškega nego redovniškega. Zadela sta bila skupaj ne daleč od pristave, ter sta se zdaj skupno vračala.
Gozdovnik (1898):	de Medijana ali pa vojvoda Medijanski. On je lastnik te pristave, in ta pač ni mogel biti. « »Prav on je bil
Gozdovnik (1898):	kteri bi bil brez njegovega prihoda usodovit štirim ljudem s pristave. Nobenega glasa, nobenega pogleda mu roparja še nista vrgla; dobro
Gozdovnik (1898):	in strmimi bregovi. Nastajala je ta reka iz potoka, memo pristave tekočega, ki je v svojem toku pridobival še druge vode

priſtave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame

pristavo

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	na ravno polje, na koncu kteriga zagléda v svoje vesélje pristavo. Proti nji je šel, zakaj lakota ga je gnala. Kmalo
Gozdovnik (1898):	za to skrbeti, da se bomo ognili vsaki nevarnosti. Na pristavo morete dospeti do večera, in potem ste popolnoma varni. Jaz
Gozdovnik (1898):	prebroditi. Blizu tega pota in skoro v enaki daljavi med pristavo in mostom, je gorel ogenj, ki ga je bil Tiburcio

▶ pristavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

lastnik pristave; kontekst

pristavca

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vunder se hudobnih postopačov varvati. Ljubi otroci! Ne posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite jih z
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bratov storili, ste meni storili. — Po téh terdih besédah neusmiljeniga pristavca je Peter svoje oči v tla obernil, in molčé pa

pristavec

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	svojo nesrečo in ga prosi, mu kaj jésti dati. Ali pristavec je bil osorn terdoserčen mož. Še izgovoriti ni pustil Petra
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pride do hiše in ko Peter va-njo stopi, je imel pristavec ravno v kuhinji opraviti. Potóži mu Peter s kratkimi besédami

▶ pristavek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristavek
Izidor, pobožni kmet (1887): Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je

pristavkom

perſtavkam

Pozhétki gramatike (1811):	Mnoshno ſhtevilo ſe nareja per perlogih kakor per imenih s' perſtavkam s na konzu beſede: bon, bonne, dober, dobra, v' mnoshimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malo. Perſiljeni ſmo, to rasjaſnenje od ſebe dati s tim perſtavkam, de je ne bo v naſhih miroljubnih „Novizah“ prihodnizh kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſojvávzi mirno ſpati. ” — (Na ſomnju) nekdó kupi kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres vſe napáke (falerja). — Drusiga dne ga

pristavkam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim kmetovavcam na znanje. To oznanílo
pristavkom
Izidor, pobožni kmet (1887): pa še to, kar je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je

▶ pristaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristavi

perstavi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k ognju perstavi in počasi tako dolgo kuhaj, dokler se s kuhavnico zmečkati
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	so dobre, če ne, jih pa še enkrat k ognju perstavi, dokler vse na verh ne pridejo. Potem jih dva dni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	loncu žgi moko tako dolgo, dokler ni rumeno - rujava, potem perstavi mleko k ognju, perdeni žgano moko in jo pusti vreti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vse po verhu ne plavajo, jih še malo k ognju perstavi, de vse na verh pridejo, in deni jih potem za
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prav malo vrelim kropam, koščikam putra in solijo k ognju perstavi. Vode pa le toliko perli, kolikor se je vsuši, poberi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga perstavi v ne prevelikim loncu z vodo in nekoliko solijo vred

perſtavi

Kuharske Bukve (1799):	inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi
Kuharske Bukve (1799):	ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en
Kuharske Bukve (1799):	sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim
Kuharske Bukve (1799):	ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę
Pozhétki gramatike (1811):	Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen

pristavi

Divica Orleanska (1848):	Po vitežko za krono z njim se biti. Na to pristavi, de mu treba ni Boriti se za nekaj kar že
Divica Orleanska (1848):	prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tremi Češena si Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu

pristavijo

perſtavio
Pozhétki gramatike (1811): II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni

pristavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lahko zgodí; dovolj je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Še važnejši,“ pristavijo mati, „je pa nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih

pristavil

perſtavil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje

pristavil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je še veliko večo popisal, kakor je bila res in pristavil, da je vsega tega kriv Fulvij, ki se je pri

pristavila

Spisi Krištofa Šmida (1883):	pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda vedi, da moraš tudi tako

pristavili

Sveti večer (1866):	in otroci so stali okrog s povzdignjenimi rokami in so pristavili z ginjenim glasom: „Amen! ” Logar vzdigne Toneta, objame ga ter
Deborah (1883):	fantje so mu lastne njegove besede v zobe povedali in pristavili: kar je tebi pravično, to je meni spodobno. Krčmarica. Prav
Oče naš (1885):	in to so mu tudi gospod župnik potrdili in še pristavili, da, kakor je nebeško kraljestvo lepo, vender silno težko, gori

pristavim

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z
Tiun - Lin (1891):	Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! «

pristavimo

perſtavimo
Pozhétki gramatike (1811): ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine

pristavimo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kar pa začetek te gojilnice vtiče, še to le zraven pristavimo in povémo, de se je skoz mile darí in pripomočke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Delanje v enim duhu je h temu potrebno. ” — Mi tukaj pristavimo de se z osnovo Dr. Jordana popolnama zložimo. De je

pristaviti

perſtaviti
Kuharske Bukve (1799): to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh

pristaviti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to storiti prosim. J. Podrebernicki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati
Mineralogija in geognozija (1871):	teseralni sistem. V izgled hočemo našteti nekoliko važniših ter jim pristaviti znamenja in bolj znane minerale, ki kristalizujejo v tacih podobah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in načelu je imel napis: „Kdor gg. volilcev želí kaj pristaviti, naj blagovoljno svojo misel zapiše, ter svoje imé podpiše. ” In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	na boljem, ko marsikatera druga dežela. — Še nekaj naj smem pristaviti temu sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih

▶ pristavljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pristavljaje
- perſtavlaje
  Pozhétki gramatike (1811): ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga

▶ pristavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristavlja
Pripovedke za mladino (1887): kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena

▶ pristavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristavljen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa

pristavljeno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih

▶ pristavnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristavnik

Gozdovnik (1898):	poznate? « »Prav dobro, dasitudi ga videl še nisem nikdar,« odgovori pristavnik Pena, ki je slišal, da se mu je domnevanje tako
Gozdovnik (1898):	strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se

pristavnikom
Gozdovnik (1898): Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je

▶ pristavnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pristavnikove
- pristavceve
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): in misli na to, dokler je čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit

▶ pristen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristnega
Gozdovnik (1898): materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A

pristni

Razne dela (1870):	ki duša si želí ga, Tam je raj in bitja pristni cvet, Krona tam zaslug, prevena briga Vsakimu, za blagor ki
Razne dela (1870):	dom Dnes ta dan poslala bom. Vsi so bratje meni pristni, Serčno vdani, zmir koristni, Želje moje vodba vsim, To storijo
Razne dela (1870):	glava siva, Krasni tujki vneta vsa, Bi prisegel, tota biva Pristni striček Priama. Jaz pogerčen bil sim čisto, Ki od posehmal
Razne dela (1870):	se spustí Telamonič iskreni Ajas, Tevkros udružen mu je, brat pristni po lastnim očetu, Pandion z njima je scer, junakovo nese
Razne dela (1870):	vse druge štej še bolji, Kakor de bi bratje ti, Pristni bratje bili vsi. — Glavo semtertje premikaš! Berž ko ne ti
Razne dela (1870):	Nizkiga plemena ni, tud ne rodovine premale; Djal bi, de pristni je brat Antenora, sin če mu clo ni, Žlahte je
Signor Giannino (1892):	bližnjih strehah in dvoriščih in si naslajal estetiško srce v pristni romantiki. Izvirna čustva silne svoje ljubezni je izlival pri bajnem
Moja hoja na Triglav (1897):	Bolhinj, ker baje tisti spiritus familiaris, ki se zove v pristni bohinjščini pha , že od nekdaj v Bohinju deluje tako značilno
Moja hoja na Triglav (1897):	podobnih, a skoro, toda prepozno, je spoznala, da to nista pristni njeni hčeri. Od tedaj se bije neprestana vojska med resnico

▶ pristojbina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristojbina

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	javni trg; pobirala se bo od žitne mere jako majhna pristojbina, ne vec, kakor dva krajcarja od dunajskega vagana. d) Vinska
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Malega grabna, jasno izrečeno, da se sme pobirati od njega pristojbina. In če bi tudi pogoji ne govorili tako jasno, umelo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	v minulih stoletjih z Vrhnike še niso privažali. Tudi ta pristojbina je bila tako stara, da ji magistrat v minulem stoletji
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vso škodo, ki bi jo utegnil odplavljeni les storiti mostovoma. Pristojbina je bila precèj velika, kajti od blagá, goldinar vrednega, terjati
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je na 284 in leta 1777. na 361 gld. 4. Pristojbina od blagà po vôdi v Ljubljano pripeljanega. (Wasserzuländungsgefälle. ) Vse ne
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je okrožni urad gori omenjeni ukaz. Ob jednem se je pristojbina od vage ločila od skladišča in se dala za leto
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je bil samó vósek, od katerega se je morala plačevati pristojbina, naj so ga že peljali dalje ali ga pa porabili
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	strogo prepovedaval. Proti koncu 17. stoletja se je jela ta pristojbina bolj in bolj krčiti; magistrat je tožil, da ljudjé ne
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	hudi zadregi so prosili mestni očetje, naj bi so prevôžna pristojbina od treh krajcarjev povišala vsaj na šest, češ, da še

pristojbine

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	oktobra 1769. leta, naj da mesto po dražbi vse nestalne pristojbine v najem, vse take torej, katerih dohodki so kako leto
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	V. niti od plemičev niti od njihovih podložnikov terjati te pristojbine. (Po tem poročilu so bili torej plemiči prosti mostovine še
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pa so jemali mestni sluge (Gerichtsdiener) do leta 1786. tudi pristojbine od druzih na trg prinesenih stvarij in sicer 14 dni
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leta 1781. to prošnjo, češ, da ima mesto do te pristojbine po cesárskem privilegiji staro pravico. A temu dekretu dostavek je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pa je izraz mostovína le po nekoliko pravi, kajti te pristojbine se niso pobirale samo na obeh mostéh na Čevljarskem in
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so res Hirscha ali nazaj ali pa ga najemščina te pristojbine ni več veselila, prevzel jo je nekov Niederkorn najprej za
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	cesar ustavil to in ukazal, naj prejenjajo s pobiranjem te pristojbine, dokler ne ukrene česa druzega. Kmalu potem se je lotil
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tem pôslom se je smel baviti samo magistrat. Dohodki te pristojbine so se porabljali za popravljanje tlaka in čiščenje mesta, in
4000 (1891):	sestri Evlaliji plačaj po pet lir! To so stare naborske pristojbine! Kaj je z zadržkom? « »Kaj bo z zadržkom? « odgovori župnik

pristojbino

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dal že vagati na mestni vagi in plačal že tudi pristojbino. Ta prepir med obéma gosposkama nima sicer ničesa zanimivega na
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dolgo zunaj mesta, da so prišla pisma za njimi. Vôdno pristojbino pa je bil dolžan plačati vsakdo, naj je bil kdor
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Višja oblast je razlagala dražbene pogoje tako, da gre pobirati pristojbino samo od onega lesá, ki se pripelje res do Vôdnih
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	od tujcev so škodovali domači trgovci to skladiško pristojbino in pristojbino od vage. Trgovski stan je bil, ker najbogatejši in ker
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	mogli s takimi verjetnimi pismi izkazati, morali so ali plačati pristojbino, ali ostati tako dolgo zunaj mesta, da so prišla pisma
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	blagó v skladišči dajati vagati in plačevati za to malo pristojbino; najteže pa je bilo tujcem pač prenašati spletke in šikane
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Vôdnih vratih ga je Klein ustavil in zahteval od njega pristojbino, o čimer pa Garzaroli ni hotel vedeti ničesa. Kar se
4000 (1891):	kjer so neoženjeni možje in nemožáte žene. Ako plačaš primerno pristojbino, te vzame dotična naborna komisija izvestno rada s sabo. « »Nabor
V krvi (1896):	so se mu tresle same vznemirjenosti, ko je plačeval listonoši pristojbino. Ko pa je brzojavko odprl in prečital, je zaklel: »Vrag

▶ pristojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristojni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sleherno živinče gledajo, kako se o scanju obnaša. Kedar se pristojni čas operacije zamudi, je živinče zgubljeno. Druge znamnja, da ima
Mineralogija in geognozija (1871):	popisano v prvem delu mineralogije; toraj tù samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno, pristavši mu paragraf, v kterem je

▶ pristop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristop

perſtop

Pozhétki gramatike (1811):	bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov
Pozhétki gramatike (1811):	odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda, acces, perſtòp. succes, ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per

pristop
Botanika (1875): z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se posebno takrat hitro in močno godi

pristopu

perſtopu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa njegov zhaſni in vezhni prid ſkerbijo , ga tudi k perſtopu imenovane drushbe nagovarjali. Jih je ta ali uni ſluſhal, je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verjamete, naj vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorelzov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode. Kratkozhaſnize. (Nekimu grajſhaku), ki je bil slo

▶ pristopati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristopajo
Občno vzgojeslovje (1887): starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega
pristopal
Izidor, pobožni kmet (1887): prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne

▶ pristopen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristopne
Botanika (1875): se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se

▶ pristopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristopa

Viljem Tell (1862):	prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé
Gozdovnik (1898):	se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil

pristopi

perſtopi
Sacrum promptuarium (1695): de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt

pristopi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da.
Divica Orleanska (1848):	krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte
Divica Orleanska (1848):	Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol
Viljem Tell (1862):	in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni
Valenštajn (1866):	Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s
Gozdovnik (1898):	le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame

pristopijo
- perſtopio
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de

pristopil

perſtopuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	je k' nje rekuv; nikar ſe najokej. Inu on je perſtopuv, inu ſe je par dateknuv, ( ti pak, katiri ſo noſſili
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe zhes veliku poſtaviti, pejdi noter v' veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri je dva zenta prejel, inu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Paula Apoſtelna na Hebręarje na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe Maſhnik tiga perhodniga blaga, ſkus en vezhi

pristopil

Mlada leta (1875):	ne daleč, je spala pri iztoku njegovih voda. Tiho sem pristopil. Kakor mrtvo je ležalo malo telesce; samo prsi so se
Izza mladih let (1882):	jedenkrat v glavo potegnil, da se pa ni več genila. Pristopil je še Kukec in vlekli smo medvedko na pot in
Testament (1887):	nas ostati, gospod sodnik! « je silil starejšina, ki je bil pristopil, in tudi stari Brnót se je oglašal. Miklavžu pa so
V krvi (1896):	prišel mimo Tirbič sam. Čul je vsako besedo. Naglo je pristopil k Pajku ter dejal mirno, poudarjaje vsako besedo: »Gospod doktor
Kotanjska elita (1898):	bi ga posetil. « Ostala družba je molčala, a sodnik je pristopil k oknu, bobnal s prsti po šipah in mrmral: »Res
Gojko Knafeljc (1899):	ter ga vroče poljubi kakor v onih blaženih, blaženih časih! … Pristopil je k umivalniku ter se začel umivati. Mrzla voda ga
Gojko Knafeljc (1899):	jih je zavrtel nekolikokrat v roki, se zaničljivo posmehnil ter pristopil z njimi k peči. »To se mora vsekakor uničiti«, si
Gojko Knafeljc (1899):	govoril on, toliko niže je povešala glavo. On pa je pristopil še bliže nje, da je čutila gorko njegovo sapo, sklonil
Gojko Knafeljc (1899):	ko je dejala: »Čemu me pomiluješ? … Prepozno je! « Bratič je pristopil k njej ter jo hotel objeti, rekoč: »Prepozno? Zakaj prepozno

priſtopil

Genovefa (1841):	porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv ſtarzhek bélih laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na nju poloshivſhi in ju poblagoſlovivſhi je poſébno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenovane drushbe nagovarjali. Jih je ta ali uni ſluſhal, je priſtopil k ti aſekuranzii, bodo vidili, de Jim bo, zhe ga

pristopila

perſtopila
Branja, inu evangeliumi (1777): ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa

pristopila

Antonio Gleđević (1873):	vzdignil z blazin, »Bazilija, pojdi sem! « In trepetaj e je pristopila k njemu. Prijel jo je za roko rekoč: »Ne li
Gospod Janez (1884):	katero je vsak na prvi pogled spoznal za sestro župnikovo, pristopila je na prag. »Vse, vse! « odgovorila je tudi z veselim
Grajski pisár (1889):	preganjaš kakor nekdaj Savel spoznavavce prave vere. Poglej, Agata, poglej! « Pristopila je tudi Agata. »Poglej,« je govorila ona dalje, »ta nesrečnež
Abadon (1893):	toliko resnične povesti nazvali prekosavsko zalvo Cvetanino. Ošabna gospa je pristopila v bogato nakičeni črni opravi. Ko pa stopi pred sodno
Strte peruti (1894):	jedina krčma v vasi, ni se lahko zmotiti. Semkaj bodem pristopila vsak dan opoldne h goli prozi po dveh ali treh
Kotanjska elita (1898):	Med tem se je bil odpravil tudi ljubček komi. In pristopila sta k vratom in se ganljivo poslovila od ljubeznivega moža
Kotanjska elita (1898):	je Severica odprla vrata in zaklicala: »Matilda! « Takoj pa je pristopila zopet k Travnu in dejala patetiški: »Vaša ponudba je vsekakor
Gojko Knafeljc (1899):	je ustrašila ter vstala naglo, kolikor ji je dopuščala starost. Pristopila je k njemu, ga prijela za roke ter mu položila
Gojko Knafeljc (1899):	mogla več gledati tega prizora. Vstala je ter negotovih korakov pristopila k drugemu oknu. Hotela se je premagati ter premotiti s

pristopili

perstopili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica

perſtopili

Branja, inu evangeliumi (1777):	katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu ſo ga popadli. Kader
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je priſhàl v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k' njemu rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	15. Kadar ſe je pak vęzhęr ſturil, ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je

pristopilo

perſtopilo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	létu 1843 pomagala, koliko deléshnikov je na novo k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V letu 1843 je na novo 2243 deléshnikov k bratovſhnji perſtopilo : is Şhtajerſkiga 1064, is Koróſhkiga 638, is Krajnſkiga pa 541.

pristopilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dalej razširale, vsakiga pol leta bode jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je potreba

pristopita

Viljem Tell (1862):	Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod moj, Valter Firšt — Valter
Valenštajn (1866):	Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i

pristopiti

perſtopiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe niſte dosdaj v tí bratovſhnji sapiſani, hititi k nji perſtopiti. Şliſhali ſte she vezhkrat, kako koriſtna je ta drushba. Kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſ. Florjana odperte. Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi, k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera

pristopiti
Kmetijske in rokodelske novice (1848): zdej se bo ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril
priſtopiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi

▶ pristopivši prislov, deležje ↘ IMP

pristopivši

Valenštajn (1866):	čast! Valonec je! Papenhajmov nekdaj oklopnik je bil. Prvi dragonec (pristopivši). Zdaj Pikolominovič njih je glavárstvo dobil, Ker v bitvi pri
Kemija (1869):	do druge, od druge do tretje stopinje. K žveplenej nakislini pristopivši kislec se s 16 utežnimi deli žvepla ne veže z
Deborah (1883):	ljudstvo se razkropi. ) Šesti prizor. Lovre. Jožef. Župnik. Ana. Jožef (pristopivši). Božja pomoč, oče! Lovre (na hišnem pragu). Išči božje pomoči

▶ pristopnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pristopnike

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila

▶ pristrastno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pristrastno

priſtraſtno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to pravilo sa dobro ſposnal, ki eniga ali drusiga pravopiſa priſtraſtno ne zhiſla in komur je v reſnizi od ſerza, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smiraj s jesikoſlóvnoſtjo prevezh opraviti imamo, ker vſak ſvojo miſel priſtraſtno terdi in tedaj edinoſti ni, ktera bi naſ sdrushene naprej

▶ pristriči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristrižem

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sem ti rekel”, odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so

▶ pristuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristudi
- priſtudi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga

▶ pristvarjenost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oblika; Pleteršnik

pristvarjenost
Astronomija (1869): Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime

▶ prisvojevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prisvojuje

Botanika (1875):	Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi
Občno vzgojeslovje (1887):	med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja

▶ prisvojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisvoji
Občno vzgojeslovje (1887): dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil

prisvojiti

Robinson mlajši (1849):	ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako
Občno vzgojeslovje (1887):	Na svetu je le malo predmetov, katere bi si mogla prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega

▶ prišedši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prišedši

pridši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ju v svojim ozidju imeli : Komaj sta se, v Ljubljano pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem
Blagomir puščavnik (1853):	germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti

prišedši

Astronomija (1869):	morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben

▶ priševši prislov, deležje ↘ IMP

priševši

Gozdovnik (1898):	nogo v stremen, ko Rdoles puško nameri. »Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih obsežnih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja
Gozdovnik (1898):	ukreniti. « S tem zapusté piramido, pa se napotijo k zlatovišču. Priševši na kraj, prosi Fabij: »Vzemite nože v roke in pomagajte

▶ prišlec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prišlec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ne znam, kde je sešel se z njim. Ta novi prišlec je bil na poti v Dalmacijo zbog beretije z morskimi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	z brinjevcem in nalije gostu in sebi v kozarec. Ko prišlec izpije napolnjeni kozarček, pogladi si temno, nagubančeno čelo in ogledaje

prišleca
Valenštajn (1866): Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze

▶ prišlih pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prišlih
Tiun - Lin (1891): Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si

▶ prišparati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

privarčevati; kontekst

prišpara

perſhpara

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dve vishę ſe veliku dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu perſhpara, inu sa shivino ſe naſti v dobi. Med nyvami na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vinu je vshę po petizi — de ſe le kakſhen ſold perſhpara, dober je — Sakaj vuzhenoſt, vidijo , ſe per ſedajnih zhaſsih neplazha

▶ prištet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prišteti
- pershteti
  Ta male katechismus (1768): kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno
prišteto
Aritmetika za učiteljišča (1885): b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako

▶ prišteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prištej
Aritmetika za učiteljišča (1885): na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet

prištejemo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a – c) – b, 2.) (a – b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in od druzega sumanda isto število odštejemo. V obče: a

prišteješ
Aritmetika za učiteljišča (1885): je za 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če

prišteti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za

▶ prištevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prišteva

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Prosti umor, ki se nobenemu izmed imenovanih težkih plemen ne prišteva. Vsak dopernešen umor naj se kaznuje s smertjo ne samo
Fizika (1869):	ljuknjičave, in ker se to opazuje skorej na vseh telesih, prišteva se luknjičavost tudi občnim lastnostim teles. Jako luknjičava telesa so
Botanika (1875):	priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva po stoječih vodah na Lonjskem polju na Hrvaškem in drugod
Gozdovnik (1898):	bi se umevalo samo po sebi, da se on ne prišteva k Estevanovim služabnikom. Rozalita mu pride mahoma nasproti, podavši mu

prištevajo

Kemija (1869):	od nekovin do kovin, kamor ga nekteri tudi v resnici prištevajo. In res je sivega, kovinsko svetlega lica ter ima tudi
Fizika (1869):	prememba, ki bi se dala na njih dokazati; zatorej se prištevajo tudi zgorej imenovanim prikaznim. Prikazni brez bitne premembe pri tem
Zoologija (1875):	da si ima poln, i-a vpijoč glas, ga vendar ne prištevajo učenjakom. Ko bi se malo bolje ravnalo s to trpežno
Zoologija (1875):	nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno kar naravnost ribam prištevajo. Koža jim je največ gola, samo nekatere imajo na gornji

prištevali
Valenštajn (1866): Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija
prištevam
Ljubite svoje sovražnike! (1899): ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil
prištevamo
Fizika (1869): kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se
prištevata
Kemija (1869): se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in

prištevati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	verh tega ga še začne gerdo vjedati, in celó bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je, tù v tej sveti

▶ pri ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pri tej

pertei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	URIEL inu SAMUEL noi Sveta KORONA inu Sveta ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta † inu pertei nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhneishei guavti Boga sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhjo Boga ozhetha † inu per tei: guauti Boga sina † inu pertei resnizi noi modrueſti inu skues tu ma-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sveta ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta † inu pertei nai

pri tem

pertomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	VRIE inu SAMUEL noi S. KORONA inu ABETA ushlishita mene pertomi zartanomi talesi Jeshusha Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei

▶ pritaknjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pritaknjen
Kmetijske in rokodelske novice (1846): deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s ktero se da veliko semena ohraniti brez de

▶ pritavati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritava
- pertava
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža
pritaval
Zlata Vas (1848): vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò

▶ priteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priteci
- pertezi
  Ta male katechismus (1768): v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr.

priteče

pertezhe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje

priteče

Zlata Vas (1848):	kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in
Valenštajn (1866):	Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno
Mlinar in njegova hči (1867):	Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor je priteče.
Mineralogija in geognozija (1871):	skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna

pritečemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od

pritečeta

Roza Jelodvorska (1855):	noge in z veselim pozdravljenjem ji hiti naproti. Ko skupaj pritečeta ji poda prijazno roko po stari navadi; ali ostrašen ponižno
Mlinar in njegova hči (1867):	še poslednjo uro grešiti! (Kliče: ) Pomagajte! Pomagajte! (Dva mlinarska hlapca pritečeta z leve. ) Hlapec. Kaj pa je? Kdo kliče? Janko. Andrej
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Pa nijsta še dolgo čepela v svojih skrivališčih, ko dva pritečeta proti bervi in ko planeta obadva h krati nanjo, se

pritekel

Genovefa (1841):	s radoſtjo preprizhala, de bóde máti. Tiſti zhaſ je sdaj pritekel — in mati ſantka je poſtála. „O Ti ljubo déte! ” je
Genovefa (1841):	pervikrat mavrizô vidil je smiraj veſ radoſten po ſvôjo mater pritekel in vſe je mogla s njim gledati in ſe zhuditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za kraljem Belam IV., kteri je naj préd v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil
Stric Tomaž (1853):	in stok. Oh, kako rad bi jim bil na pomoč pritekel in jih tolažil — ali nagloma me zgrabi trinog, in me
Najdenček (1860):	in naprej tekel, svojemu gospodu veselo novico povédat. Kupec je pritekel iz svoje stanice meni naproti, kakor če bi me bil
Najdenček (1860):	me je pozdravil, ko me je zagledal; k meni je pritekel, in na moje rame, na moje lica je položil svojo

pritekla

pertekla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Boga saupal, kedar namrezh ni prezej voda is ſkale pertekla, ko je ſ' palizo bil na-njo udaril. Sa ta greh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Shena! kaj je nama sa to? Moja ura ſhe ni pertekla. “ Zhutila je, de Jesuſ le perloshniga zhaſa perzhakuje. Potlej rezhe

pritekla

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri
Deborah (1883):	bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala sem, a besede ni bilo iz nje

pritekli
- pritekla
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri
- pritekli
  Tiun - Lin (1891): znamenje, da bi me vrgli iz hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil

▶ pritegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritegnejo
Lohengrin (1898): Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita

▶ pritekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priteka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov
Astronomija (1869):	tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in
Astronomija (1869):	na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se

pritekajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Unec prihaja na dan poleg Planine; ondi privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet

pritekati

Kemija (1869):	no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo
Mineralogija in geognozija (1871):	kjer se hoče kopati, mora ponikovati voda. 2) Ta voda pritekati mora pod zemljo do vodnjaka. 3) Ne tam, kjer se

▶ pritepenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritepenca
Ferdinand (1884): gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati
pritepenec
Zlata Vas (1848): Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in

▶ pritezen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pritezno
Kemija (1869): žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru

▶ priti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pride

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar
Blagomir puščavnik (1853):	kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je
Stric Tomaž (1853):	ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bila vendar od Boga, kajti: Sama o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po
Izidor, pobožni kmet (1887):	pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel
Tiun - Lin (1891):	ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico
Gozdovnik (1898):	po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride.

pridejo

pridajo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi

prideio

Sacrum promptuarium (1695):	ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe
Sacrum promptuarium (1695):	grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote
Sacrum promptuarium (1695):	diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena

pridejo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	№ 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	№ 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da berž ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	voda (snežnica), lahko v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo

prideo
Biblia (1584): kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe
prido
Biblia (1584): is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu

pridem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim
Zlata Vas (1848):	jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez
Blagomir puščavnik (1853):	7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo, tolaži
Blagomir puščavnik (1853):	da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji
Čas je zlato (1864):	znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati. “ Marka položí roko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni
Zeleni listi (1896):	Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za

pridemo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih tudi mi ne bomo nikoli vidili, če tje ne pridemo. Vse tó bi pa ne moglo takó biti, ko bi
Valenštajn (1866):	peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse
Valenštajn (1866):	vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne
Astronomija (1869):	v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in
Tiun - Lin (1891):	živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so gotovo mislili, da pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali
Revček Andrejček (1891):	le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti! S čim se bodo pa ljudje živili
Tiun - Lin (1891):	Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je

prideš

pridash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden

pridesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila

prideš

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Svoje telo mi daš, sam prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam
Roza Jelodvorska (1855):	»Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči
Čas je zlato (1864):	lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na
Revček Andrejček (1891):	Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti

prideſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ uſmiljen ſe je va-nj obernil, ino mu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi
Genovefa (1841):	rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa

prideta

Sacrum promptuarium (1695):	Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga
Zlata Vas (1848):	bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	domú, ker ga niso nikjer najti mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi
Mlinar in njegova hči (1867):	Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako
Zeleni listi (1896):	bo z bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v

pridete

pridata

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bli isveselam inu kader bom vas pegerou da spet tosa pridata ujemeni Boga ozhetha † inu Boga sina † inu Boga svetiga Duha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da vi mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te

pridatha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme na pridatha inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah

pridete

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tam oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku
Viljem Tell (1862):	se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de tega nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se

prideva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Radovoljno vstane starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v

pridi

Sacrum promptuarium (1695):	pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	h' tebi priti po vodi. 29. On pak je djal: Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen
Genovefa (1841):	ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de
Deborah (1883):	A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se

pridita

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu

pridite

pojte
Blagomir puščavnik (1853): južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar

prid'te

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şozha zhigáva je Ih bomo varvali Kdó jih zhe pit. Prid'te ſovráshniki Prid'te rasbójniki Tepeni bodete Vaſ je premál. Polzi, Eſtrajhari
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je Ih bomo varvali Kdó jih zhe pit. Prid'te ſovráshniki Prid'te rasbójniki Tepeni bodete Vaſ je premál. Polzi, Eſtrajhari Zhéhi, nu

pridite

Biblia (1584):	Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt
Sacrum promptuarium (1695):	manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte oblosheni, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno

pridte

Ta male katechismus (1768):	ſdej Klizhe vse k' sebi, k' jeh orehi teſhèe: * Oh pridte vi k' meni, de s' sam odloſhèe. O bodi itdr
Branja, inu evangeliumi (1777):	Syn reſodeti. Pridte k'meni uſſi, katiri ſte s'mujo, inu s'teshavam
Branja, inu evangeliumi (1777):	moja pitana ſhivina je saklana, inu je she uſſe perpravlenu: pridte na shenitvo. Ony ſo pak tu popuſtili, inu kje ſhli

prišel

pershl

Ta male katechismus (1768):	O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti

pershou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drevv nameſte ane palze k' je on nasriedo te vode pershou jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari kader bo te duh pershou ti morash rezhi knjemu: pridi tosa skues Boga:
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraji noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu teſto perſt dei podta prave veshe boda te Duh pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou tedei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Troize poidi spet nate krei od koder si ti pershou? Bueg bodi mad rabo? noi mad meno? v jemeni Boga

pershov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhrfes mene dones inv vsolei te S. Shegen katieri je pershov zhres nasha lvbiga Gospveda Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov katieri je te dnarje skrou: pa se she mora pergodihi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebrali al bosh prei tako mainengo mou bo te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim N. N. inu skues tu k' bosh pershov sodit te shive noi te mertve inu te sviet shues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kader bo te Duh htabei pershov: noi boda ko mouzhov taku gabarei 3 barti noi rezi

peršel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ni dvomiti, de bi mu v vsim za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je poderta. Človek bi mogel perute imeti, de bi tjekej peršel. “
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Ali kej druzega zasluži sužnji? « popraša zaničljivo Perčin. Zdaj je peršel jezdec do njih. Bil je ves drugač kakor Hunci. Bil

perſhel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpoſka ima dolshnoſt pogoriſhe pregledati in svediti, kako je ogenj perſhel, in komiſijonar bo ſkerbel, de bodo vſi en dan perſhli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó naſ vſtváril vſe je Bóg nar vézhi, Kak gréh perſhèl na ſvét je po Adámi, Kak ſe je bôshji ſin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhni, s' Bogam tudi vſe konzhaj ; ˛Srézhno boſh shivel, in perſhel v' vezhni raj. I. Proſenz — Ledenz ima XXXI dni. Kmetijſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in tudi mi —, ko je od sdravnika k nam vidijozh perſhel! — Pa per vſih tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl, ni

perſhov
Branja, inu evangeliumi (1777): k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on

perſhu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kar nega proſſiſh) zhakei na nega, sakai on bode sagvishnu perſhu, inu nabo dougu vun oſtau. Aku on odlaga nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	18. Jes ſim h'timu rojen, inu ſim h' timu perſhu na ta ſveit, de imam od reſnize prizhuvati. O hudobne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſſimu dobrimu, inu ſvetimu podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu? ja on je perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koku mozhnu ſe mi boymo, kader smiſlimo, kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je ta Apoſtel padu! s'med tulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu? ja on je perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne ohernije- O kai ſturio
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sgubleni, No peklu dani zhes , Je s'Marije rojeni JESUS perſhu s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila, Tamkei je perſhu nienin zhas De je nega rodila,

perſhuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka
Branja, inu evangeliumi (1777):	vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je
Branja, inu evangeliumi (1777):	mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh
Branja, inu evangeliumi (1777):	koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej

prishal

Sacrum promptuarium (1695):	s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej
Sacrum promptuarium (1695):	lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam
Sacrum promptuarium (1695):	lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od

prišel

Robinson mlajši (1849):	je — gdo bi si to bil mislil! — drugoč k sebi prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča
Robinson mlajši (1849):	ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil
Oče naš (1854):	pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	posebno dober kočjaž in bi rad pri njem v službo prišel. Baron ga k sebi pokliče in ker se je Pavliha
Valenštajn (1866):	na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je k meni in me je snubil; dal mi je
Zeleni listi (1896):	ker je bil tako priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar

priſhal

Biblia (1584):	je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali
Biblia (1584):	vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha
Biblia (1584):	na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je
Biblia (1584):	pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak ona ne bó vręjdna, ſe bó vaſh myr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku

priſhel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	17. Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu
Genovefa (1841):	moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo

prišla

pershla

Sacrum promptuarium (1695):	velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov

perſhla
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante
pišle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku
preshla
Sacrum promptuarium (1695): je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga

prishla

Sacrum promptuarium (1695):	one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi
Sacrum promptuarium (1695):	Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre

prišla

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veselí, de nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe
Zlata Vas (1848):	svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad
Robinson mlajši (1849):	uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le mogla se uperše
Robinson mlajši (1849):	ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med
Tiun - Lin (1891):	pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo oviral.

prišle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa

priſhla

Biblia (1584):	h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je pred nym doli padla, inu je djala: GOSPVD
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh
Genovefa (1841):	njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je
Genovefa (1841):	tako hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi
Genovefa (1841):	deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa

prišle

peršle
Kmetijske in rokodelske novice (1846): domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende

perſhle

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl

prishle
Sacrum promptuarium (1695): bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala

prišle

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dokler je čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lastnosti imeti, akoravno je kristijan? Ugibala je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti
Kemija (1869):	telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo

priſhle

Biblia (1584):	je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak
Genovefa (1841):	veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32

prišli

pershli

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt imella is ludmy oppravet, katiri so k'meni pershli, uſſeilej sem bla perludna, perjaſna, postreſhliva, inu ſgovorna, inu ravnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vos. Jes vas na posnam, kai bomo sazheli? kam bomo pershli? Clauſa eſt janua. Saperte ſo te duri. Aku pa nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	goro, Et veniunt in prædium, cui nomen Gethſemani. inu ſo pershli v' en vert, katirimu je ime Gethsemani. Et aſſumit Petrum
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te boje grieshenzhe ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri

perſhli

Branja, inu evangeliumi (1777):	druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v'

prishli

Sacrum promptuarium (1695):	vejdla, de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala
Sacrum promptuarium (1695):	pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo
Sacrum promptuarium (1695):	petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili

prišli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tako bistro previdli ino de so ob vso svojo moč prišli, de so ravno v narboljših, komej per petdesetih letih bili
Divica Orleanska (1848):	pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja
Robinson mlajši (1849):	naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je
Zlata Vas (1850):	vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu.
Roza Jelodvorska (1855):	iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod tiho, mirno, nobeniga človeka ni bilo viditi
Viljem Tell (1862):	hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode

priſhli

Biblia (1584):	ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji
Biblia (1584):	Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó
Genovefa (1841):	ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je
Genovefa (1841):	ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O
Genovefa (1841):	próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa
Genovefa (1841):	zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo

prišlo

pershlu

Ta male katechismus (1768):	Bode tudi truplu na sodne dan goriustallu? Tudi, inu bo pershlu ali v' nebesa, ali v' pekl s' dusho ured na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gvishnu zhes moje movzhanje ſavſel. Tebi bode malu na tal pershlu, kar sem govorila, al tuiſtu je blu uſſe prov, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader bodo tebi dalej terpelle, ali bo ſhaluvanje zhes tebe pershlu ‚kader bodo jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bel lazhna, koker prevezh sita goriuſtalla, inu od tod je pershlu tu jasnu venelle mojega serza, katiru je dijanje mojeh zhednoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sovraſhila, ſatorej ni pak meni nekol nezh dugega na misle pershlu, koker uſſe dobru, inu svetu. 2. Aku otshesh po okrajshani
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſmirej dellala, kar je Bogu dapadlu, inu ludęm k'pridu pershlu. Namarlivoſt, inu lenobo sem jeſt sovraſhila, ſatorej ni pak meni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	reje ſhivella. V mojo kuheno ni nezh ſbirlivega, ali sladnovitega pershlu, ampak jeſt sem sebi, inu tem svojem le gmajn, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tremor venerunt ſuper me. Strah, inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar tih Judov, sakai tiſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	V' Taiſtimu zhaſſu: kader je blu veliku ludy v' kup pershlu, inu ſo is mejſt k'JEsuſu hitęlli, je on v'

pershvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai bveg ozha † bveg † sin bveg S. † dvh

peršlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več

perſhlu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nabo zhes nizheſser preſtraſhiu, karkuli bode nemu na pruti perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna
Branja, inu evangeliumi (1777):	on njeh ſpraſhuvov sa uro, v' katiri je njemu bulſhi perſhlu. Inu ſo njemu povędali: de uzhirej ob ſedmeh je njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh hribzov ; nej poſtanejo na Joshefovi glavi, inu na
Branja, inu evangeliumi (1777):	hudizhe isgajnam, tok je sa reſs Boshje krayleſtvu k'vam perſhlu. Kader en mozhne oroshnik ſvoj dvor vrje, tok uſſe ſmirej
Branja, inu evangeliumi (1777):	sapored dana v'roke tega ſrednika, dokler bi tu ſęme perſhlu , katirimu je on oblubil. Ta ſrednik pak ni le eniga

prišlo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno domú prišlo, ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal
Robinson mlajši (1849):	plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so
Oče naš (1854):	kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je
Botanika (1875):	močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene
Ferdinand (1884):	strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo
Izidor, pobožni kmet (1887):	kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga

priſhlo

Genovefa (1841):	puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako rodovitnoſt dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh

priſhlu

Biblia (1584):	eno Gorro, inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce
Biblia (1584):	ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gorró, inu je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome

priti

priditi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri

pridti

Ta male katechismus (1768):	unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet
Ta male katechismus (1768):	zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti, katiri ſo okuli njega bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt

priiti
Robinson mlajši (1849): zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti
prit
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam Dusham htroshti noi hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim oanbeshzhi ozha stvarnik nabes
prit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno

priti

Biblia (1584):	je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	je puſtil njemu povédati: Si li ti ta, kir ima priti, ali imamo li my na eniga drusiga zhakati? Iesus je
Genovefa (1841):	moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù ſim priti. Kaj bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil
Oče naš (1854):	vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več toliko za Narvaez-a kakor nekdaj, in
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je lahko tam v duhu

▶ pritikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritiče
- pertiče
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti.

▶ pritirati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripeljati; SSKJ

pritiral
- pertiral
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno

▶ pritisk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritisk

pritisek

Fizika (1869):	flüchtig, 115. Hlapénje, das Verdunsten, 118. Hochdruckmaschine, mašina na veliki pritisek. Hodilo, Gangwerk, 74. Hof der Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča
Fizika (1869):	kakej podlogi ležeče, na to bolj ali, manj pritiskati. Vkupni pritisek vseh delov telesa na njegovo vodoravno podlogo imenuje se njegova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pogrudi dunajski državni zbor, — al to se ni zgodilo. Siloviti pritisek vladni pri volitvah predrugačil je na Moravskem in v gornji
Občno vzgojeslovje (1887):	nered in za razposajenost. Pri nadzoru se opazuje vedno nekak pritisek na gojenca, zato je treba z največjo previdnostjo nadzirati. Malo
Občno vzgojeslovje (1887):	naj nadzor odjenjava, da more gojenec postati samostalen. Ako je pritisek pri nadzorovanji prevelik, sili gojenca, da se ves čas, dokler

tisk
Mineralogija in geognozija (1871): prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni

pritiskom

Gozdovnik (1898):	Sledeči trenotek pa že Kučilo pod njim leži, stokajoč pod pritiskom njegove roke, ovivše se okolu njegovega grla. »Kučilo, molite očenaš
Gozdovnik (1898):	in tvoj. « To je bila vsebina, ki jo je pod pritiskom slišanega povzel don Pena. Zdaj se čuje zunaj mnogoglasno krikanje

pritisku
- tisku
  Mineralogija in geognozija (1871): zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj

▶ pritiskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritiska

pertiſka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bila sdaj s' Joshefam ino Marijo. Vſa ſ-hojena ſta, nozh pertiſka, ino vſe duri ſo jima saklenjene. Pa pohlevna ino s'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hlap ali ſopariza, sdaj od ene, sdaj od druge ſtrani pertiſka, in ga po pinji gori in doli pahá. Per kotlu

pritiska

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po goli tje planavi ga vodja mlad peljá. Vročina zlo pritiska, mladenča zvije trud, Duhoven le priganja, boječi se zamud. Do
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in prah. Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska. Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in ne votlo dilo, tudi ravno podkovo prikujejo. Taka podkova pritiska z znotrajnim robom na dilo in konj šanta. Kedar se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v vodi, ki se v herbtancu nabira, na herbtancove mozge pritiska, in vse čutnice vmertudi, ki iz tega mozga izvirajo in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	strani vratu blizo koma, kjer jarm leži in nar bolj pritiska, lahko kožo odergne, in manjše ali večje rane napravi. Lete
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali jezdariš, moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne pritiska na ranjeno mesto, sicer bo rana hujša namesto boljša postajala
Viljem Tell (1862):	me osvobodi. Staufaher (objame jo). Kdor ženo tako na srcé pritiska, Veselo sme za dom se bojevati, Ter se nobene vojske
Valenštajn (1866):	zvonikih Krvavega oznanjevaje dneva Veseli večer, iz vasi i mést Pritiska k vojski množica vriščé, Vprašuje ljubeznjivo, v vrste sili Marljivo
Zoologija (1875):	v beg zapodili. Ves drugačen je pa volk, kedar lakota pritiska, takrat se zbira v trope, dirjasti za živalimi in ljudmi

pritiskal

Valenštajn (1866):	bilo mu je všeč, Kar mu dobičke je donášalo, Molčé pritiskal je cesarski pečat Na take hudobije. Kar je takrat Pravično
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bilo železo razbeljeno, priteče iz izbe k nakovalu in je pritiskal s kladvom na železo, de so iskre na posteljo letele
Gozdovnik (1898):	velikega Sledonajdnika; v vodi reke jima je ušel, ko je pritiskal svojo dušo do smrti; krogle Komančev pa so molčale v

pritiskala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla
pritiskale
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in

pritiskati

Fizika (1869):	telo, na kakej podlogi ležeče, na to bolj ali, manj pritiskati. Vkupni pritisek vseh delov telesa na njegovo vodoravno podlogo imenuje
Fizika (1869):	bi se plošča od zunaj z močjo od 200 funtov pritiskati, da bi držala notranjemu tlaku ravnotežje. Iz tega se razloži

▶ pritisniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritisne

pertiſne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	blishnjih deshél hodijo od Joshefa shita kupovat. Tudi po Kanánſkim pertiſne velika dragina. Jakop tedaj rèzhe ſvojim ſinam: „˛Stopite doli v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V tiſtim migleju, kadar hlap od ene ſtrani na kopito pertiſne, in ga proti enimu konzu pinje sashene, ſe dve sahlopki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ribami in s vodó napolni in ga potem proti perſam pertiſne. Potlej klun odpre, in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogozhe vkup ſpravi, potem ga s ſrednjimi na sadne noshize pertiſne. Na eni poti is panja sleté obiſkuje zhebéliza le eniga

pritisne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela, kako bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je
Fizika (1869):	v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir
Gozdovnik (1898):	pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih

pritisnejo

Botanika (1875):	prav močno povečava, po vrh mrežasto očrkana in, če se pritisnejo, se razdrobé na ostro robate kosce (podoba 34.): škrob, dobljen
Revček Andrejček (1891):	in z nogami opleta). (Hlapci in dekle od vseh strani pritisnejo in se smejejo. ) Jerica. Hi! Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a

pritisnemo

Fizika (1869):	ker se ne morejo narazen širiti, do uha, ki ga pritisnemo na drugi konec. Govorilo (legat) je kegljasto in tudi drží
Tiun - Lin (1891):	meso, katero smo imeli na ladiji. Zato sklene Hinko, da pritisnemo h kraju ter gremo na lov ob obali, kjer smo

pritisni

pertisni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja

pertiſni

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje

pritisnil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini

pritisnila

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Svojiga ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga
Mineralogija in geognozija (1871):	ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84

pritiſnila

Genovefa (1841):	to tudi ljubi Bóg ſlïſhal? ” Genovefa ga je k ſêbi pritiſnila ter ſmehljaje rêkla: „Kaj pa de! Pazh bi bil tudi
Genovefa (1841):	je na méſtu, kjér je ſtala, poklekníla, déte na ſerze pritiſnila, s milim, ſladkim ſmehljanjem malerſke ljubésni na-nj gledala ter djala
Genovefa (1841):	ſmehljaſh, ljubo déte? ” — je djala, in ga na ſvôje ſerzé pritiſnila. „Ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pa gori imenovani dan, ſtreho rastergal, grosna ploha je pritiſnila, in kmalo je bilo zelo poſlópje polno vode. Şilo veliko

pritisnile
- pritisnole
  Robinson mlajši (1849): Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se ni nič več
pritisniti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso

▶ pritisnivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pritisnivši
- pritisnivša
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu.

▶ priti ti glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

pride ti

pridati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa

▶ pritličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritličnega
- pertljičniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi

pritlični

pertlizhni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik

▶ pritlika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritlikam
Zlatorog (1886): Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se

▶ pritlikavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritlikavci
- pertljikovci
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo
- pritlikovci
  Pripovedke za mladino (1887): Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač

▶ pritlikavka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

pritlikavka

pritlikovka

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vila, Želela skor, da b' mertva bila! Ko trenìl bi, pritlikovka Pred ženo vstopi se nakràt: »Ker srečo si zaprávila, Pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jej pridruži gorska žena. Se vstraši žena, obledí, Pomiga ji pritlíkovka; »Ne magaj« — tak ji govorí — Da tare, vém, te révšina

▶ pritok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritok
Divica Orleanska (1848): več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo

▶ pritožba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritožbe

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in tako lepe rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če

pritožbo
- pertožbo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero

▶ pritoževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritoževala
Tine in Jerica (1852): perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v
pritoževali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ko so se drugi ljudjé večkrat čez to ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se
pritoževati
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godí? Ali ste
pritožujejo
- pertožujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati

▶ pritožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritoži
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti

pritožil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nisim še nikogar slišal, de bi se bil nad tem pritožil. Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	gotovo še ni nikdo kmetovavca slišal, da bi se bil pritožil, da ima preveč gnoja; vsak bi ga imel rad še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	takih rečí. Pravijo, da se je avstrijanski poslanec zoper to pritožil, al minister mu je odgovoril, da ne more časnikov berzdati
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	védili, zakaj ljudje vpijejo, zato se je Pavlihec zdajci očetu pritožil ter rekél: Ali zdaj vidite, oče, de nikomur nič ne

pritožiti

pertožiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list

pritožiti

Tine in Jerica (1852):	tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim boljši bilo
Tine in Jerica (1852):	na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba

▶ pritrdilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pritrdilno

pritrdivno

Gozdovnik (1898):	tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno.
Gozdovnik (1898):	od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat, da ga

▶ pritrditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritrdi

priterdi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še

pritrdi

Botanika (1875):	pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča
Gozdovnik (1898):	njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih

pritrdijo

perterdijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jajzhiz ne odpere, jih s nekim limaſtim ſokam na drevje perterdijo. Koj ko smersovati neha in gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leſéne palizhize druga per drugi takó poloshé in na konzéh perterdijo, de proſtor vmeſ oſtane, de zhervi ſkosi morejo; sa 30,000

pritrdijo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši

pritrdil
Gozdovnik (1898): odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo

pritrdila

Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	kateri je mati, kar se je nje dotikala, po vsem pritrdila. Zato je bila preiskava, ki mi je naklonila toliko neprijetnega
Povestnik v sili (1883):	oči, kakor bi se bala, da bi Liza temu ne pritrdila. Služkinja pa jo je znala vselej z meni nerazumljivo srčnostjo
Agitator (1885):	on šepetaje: »Torej ono pa ostaje najina — skrivnost? « »Da, da! « pritrdila je tiho. »Prijeten mož — to! « omenila je Boleška po njegovemu
Vanda (1888):	ki ga še čisto nič ne poznaš. Vanda je takoj pritrdila prijaznemu nasvetu, in kmalu sta prijateljici druga kraj druge veselo
Zmota in povrat (1892):	prišel na prag poslušat zvonjenje. »Saj je tudi res pusto«, pritrdila mu je Gorjanka. Po kratkem premolku pa se je ozrla
Gospa s pristave (1894):	Badenski in slavni vojnik grof Eberhard Virtemberški. Oba sta bila pritrdila temu načrtu in le kaj malega še dostavila gledé na
V krvi (1896):	uri. « »Da, prav pravite, ravnam se po samostanski uri,« je pritrdila Minka, dolenjski zavijaje. »In potem vam sledim v cerkev sv.
Prve hiše (1896):	tu pa opravlja, da jo je polna cesta. « »Beži, beži«, pritrdila ji je Mica, »saj še ne moli nobena. Samo gleda
Prve hiše (1896):	lasata, če se hočeta, medve skrbiva zase. Mica ji je pritrdila, in gostji sta bili dobri z Grebenom in Žličarjem. Greben

pritrdim

Tiun - Lin (1891):	»Jaka, prav praviš! « pritrdim mu, kajti obnašanje Kitajcev bilo je res zelo sumljivo. Naznanil
Gozdovnik (1898):	tako vrli in pošteni možje, kakor smo mi. « »Temu povse pritrdim. «

pritrditi
Valenštajn (1866): bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da

▶ pritresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritresi
- pertreſi
  Kuharske Bukve (1799): kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti

▶ pritrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritrga
- perterga
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr

▶ pritrgovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritrgovala
- pertergovala
  Genovefa (1841): Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte

▶ pritrjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritrjen

Fizika (1869):	vodoravnega vratila. To se doseže tako le: Batov drog je pritrjen na en konec enakoramnega vóda, ki se kimálnik ali ravnotežnik
Gozdovnik (1898):	vezane sedlove torbe krivec ali trnek, narejen od ribjih kosti, pritrjen na konopcu od rastlinskih vlaken. S tem stopi k zvezancu

pritrjena
- perterjena
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v
- priterjena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj

▶ pritrjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritrjeval

Testament (1887):	pot, in ni drugače, da se tu okrepčamo! « Krčmar je pritrjeval, kako ga veseli ta obisk. »I, kaj ste pa vendar
Rošlin in Vrjanko (1889):	je drugi, in Ivo je sredi živega razgovora z Ano pritrjeval ženi svoji. Tudi Podgorska je bila očito družbe veselá. V
Jara gospoda (1893):	naprosim prečastito vašo soprogo — kaj ne, da dovolite? « Doktor je pritrjeval: »Sevéda, sevéda! « v tem pa po stari navadi trkal davkarja
Gospa s pristave (1894):	odgovorom ves v kolobaru njenih mislij in nehoté ji je pritrjeval v marsičem. Mesto ostrega odgovora je spravil na dan le
Spletke (1894):	sedel za mizo. »Hvala Bogu, ne bom se branil, ne«, pritrjeval ji je berač in se čudil, od kod ta prememba
Spletke (1894):	ne pomaga ne kadilo, ne kropilo. « »I, tako je, tako«, pritrjeval mu je tovariš; »kaj bi se! Moramo, kakor moremo. Kaj
V krvi (1896):	Premišljevati treba o tem. Zares, ni napačna ta ideja,« je pritrjeval Pajk. »Vsekakor bi se dal vpliv organizovanega klerusa izrabiti politično
Slučaji usode (1897):	in to vselej z neizmerno častitljivostjo in ljubeznijo, ter Malvini pritrjeval, da mu je duša postala spet verna in goreča, kakor
Kotanjska elita (1898):	stvar! « »Res je, istina! Gospod profesor ima prav! « je živahno pritrjeval gospod Juri. »Moj Bog, kaka zaslepljenost,« sikne sodnik svojemu sosedu

pritrjuje
Gozdovnik (1898): Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To je gotovo«, pritrjuje Pepo. »Pokazati mu hočem danes, kaj pomeni to, če se

▶ prituliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prituli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram

▶ priučiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priučiti

Robinson mlajši (1849):	landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen
Občno vzgojeslovje (1887):	gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati

▶ privabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privabil
Genovefa (1841): pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu
privabila
Deborah (1883): govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v

privabili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naše razstave šteti, in zató so mu tudi sreberno svetinjo privabili. — Že davnej tudi Lokerjeve sita iz Krajnja po ptujih deželah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ptujim svoje dobro imé razglasili in si novih kupcov obilno privabili, zakaj železna cesta nas bo Dunaju približala, in po tem

privabiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri

▶ privaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privadi

Občno vzgojeslovje (1887):	pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje
Občno vzgojeslovje (1887):	z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga
Občno vzgojeslovje (1887):	tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi

privadijo
- pervadijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov
privadil
Zoologija (1875): dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil na žive in leteče ptice, da jih je lovil in

privadila

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni Fabíole preveč prestrašil in vznemiril; Boštjanova smert jo je privadila tuge in britkosti. Saj je pa že tudi prej našla
Ferdinand (1884):	zemljo, šla je Anica k grofinji. Skrbna mati jo je privadila pridnosti in krepostnega življenja. V tihej samoti se je obvarovala

privadla
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu

privadile
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): veljala. Pri tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra
privadili
- pervadili
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave
- privadili
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim

privaditi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga
Robinson mlajši (1849):	pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang
Občno vzgojeslovje (1887):	okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja

▶ privaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da
Mineralogija in geognozija (1871):	teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava.

▶ privariti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privari

Fizika (1869):	bakrena plošča, in na to okrogla cinkova plošča. Navadno se privari (prilota) bakrena plošča k cinkovej plošči, kar skladanje stebra mnogo
Fizika (1869):	gornjo in na dolnjo končno ploščo, kakor v Pod. 189. privari kovinsk drat, sta konca teh dveh dratov pola stebrova. Ako

▶ privarovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privarovalo
- pervarvalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti

privaruje

pervarje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	narobe, kakſhen bo, kadar sraſte ! Nemſhka detela vſih teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepſhi in obilniſhi sernje obrodí, in ſe tudi per ſemenu pervarje. Nekteri kmetovavez miſli, zhe bolj goſto bo ſejal, vezh bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od sazhetka sató, kir ſe s tem ſilno veliko perja pervarje in manj potroſi. Proti sadnjim ga ni tréba vezh resati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gotovo, de se po tem takim lahko tudi nekoliko derv pervarje. Moja peč z železno cevjo je za kuho in za

▶ privaten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privatna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se moramo pogovarjati med seboj po slovensko, — to je osobna, privatna stvar, v kteru se javna oblast ne meša; to nam
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	se delajo vse vloge, razsodbe, ukazi, obravnave, oznanila in zasobna (privatna) pisma. Kar se pové slovenski, to se po nemški zapiše

privatni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	je bil množim družinam znan kot izobražen človek in kot privatni učitelj francoščine in drugih jezikov, umoril na pokopališči, na grobu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je imela na razpolaganje prav okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj: vino, pivo, rakija, kruh

privatno

Občno vzgojeslovje (1887):	javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost.
Občno vzgojeslovje (1887):	vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da

▶ priveden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

privedene
Zoologija (1875): imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati

▶ privedši prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pripeljavši; kontekst

privedši
Lohengrin (1898): imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa

▶ privesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privede

Občno vzgojeslovje (1887):	načrtu osnovano delovanje na otroka z namero, da se le-ta privede do one sovršenosti, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu. Človek nadkriljuje
Občno vzgojeslovje (1887):	itak ne more doseči, temveč le na to, da se privede v dušo neko stanje, katero se zdaj še ne nahaja
Občno vzgojeslovje (1887):	predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se privede ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da
Občno vzgojeslovje (1887):	torej nalogo, da s pomočjo telesnega, duševnega in nravstvenega negovanja privede še nerazvitega, nesovršenega gojenca na ono stopinjo sovršenosti, katero more
Lohengrin (1898):	najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra. se privede Elsa Lohengrinu, ki jo objame Osem žen svečano hodi okoli
Gozdovnik (1898):	vigvamu. Modrelisice, kajti Bizongriva bo odprl svoj pogled, da razbojnika privede v roke Komančev. Je-li bil na Bivolotoku bledoličnik s štirimi

privedel
- privel
  Lohengrin (1898): na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec, ki si takó mi smel

privedla

Obljubljena (1881):	pričakovati svojega očeta domá, hitela mu je nasproti in ga privedla kakor slavnega zmagovalca v tiho domovje. In ko sta sedela
Prvi sneg (1886):	v našem mestu? « »Prav nič. Sama sreča me je danes privedla v Vašo druščino, sicer pa ne poznam nikogar razven nekoliko
Od pluga do krone (1891):	Francek so sedeli pri mizi in nekaj igrali, ko je privedla Meta Jurčeta na bodoči dom in povedala tovarišem, da je
Na krivih potih (1893):	Glej, tu je bilo! «» izpregovori Zorana, ko ga je bila privedla na prostor, lepo obrasten z mehkim mahom. »Tu sem sedela
Gospa s pristave (1894):	najeti in Berdajsova Eva je imela glavno nalogo, da bi privedla roparju plen v roko. Svetega Tomaža semenj privablja tu in
Gospa s pristave (1894):	Dva beguna, katera je Hardeg vzel s seboj za kažipota, privedla sta slednjič njegovo četico na bojišče. O, kakšen je bil
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	bi bil obstal gospodarju svoj pregrešek in prestal zasluženo kazen, privedla ga je do zločina. Ko je Smrekar kmalu potem, ko
Slučaji usode (1897):	nemalo zadoščenje. Ostala je torej tam, kamor jo je bila privedla previdnost, podvrgla se sitnim dolžnostim, katere jej je nalagal novi
Slučaji usode (1897):	ona z Malvino prikazala, je bilo, kakor da bi bila privedla s seboj solnce, ki v trenotju razsvitljuje vse okrog. In

privedli
Robinson mlajši (1849): kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega

▶ privetati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprejeti; kontekst

privetati

Robinson mlajši (1849):

prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig

▶ privezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privezan

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	velika, je bil bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka
Zoologija (1875):	sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in

privezana

Divica Orleanska (1848):	ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti
Zoologija (1875):	kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve
Gozdovnik (1898):	Žival je stala med piramido in Zlato dolino; ni bila privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi

privezani
- privezane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri
- privezani
  Gozdovnik (1898): vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. «

privezano

Viljem Tell (1862):	Gertruda. Ko bi menila, da je moje srce Privezano na časno blago, vrgla Bi sama va-njo žarno plamenico. Staufaher
Zoologija (1875):	ptice, zlasti vrane in podnevne ujede, ki obletavajo in dražijo privezano sovo, druge pa posedajo okoli in kričé na brezorožnega neprijatelja

▶ privezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privezal
- pervesal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal.
- privesal
  Genovefa (1841): ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je
- privezal
  Robinson mlajši (1849): kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je

privezala

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	z rokami tapala, da je dobila prevózo in dete nanjo privezala. »Ali si že privezala? « je naglo rešitel zaprašal. Oh, zdaj
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	prevoze, da bi tudi ona v mesto prišla. »Sim že privezala,« zakliče. »Kaj pa misliš? « — reče spet rešnik — »taka teža, te
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je dobila prevózo in dete nanjo privezala. »Ali si že privezala? « je naglo rešitel zaprašal. Oh, zdaj se je bilo pa
Gozdovnik (1898):	stopi h konju, ki so mu ga bili k drevesu privezala, pa, izvleče iz umetno vezane sedlove torbe krivec ali trnek

privezali

pervesali

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali na en stebr inv so mene pvſtili takv viseti doklier
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	derhál ſe ga oſujejo. ˛So ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo in oponaſhajo. Po tem mu, ker ſe

privezali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno
Tiun - Lin (1891):	škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni
Gozdovnik (1898):	ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil

privezati
Gozdovnik (1898): morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je
priveže
- perveshe
  Sacrum promptuarium (1695): ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres
- perveſhe
  Sacrum promptuarium (1695): bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai
- priveže
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem

privežejo

Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854):	ga ptujcom skrivajo in ob času selitve ga nazadnje sem privežejo. Hun je po dolgast in narejen iz izdolbljenega bezgoviga stebla
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak količi se jim ter od odsolnčne strani pristavijo in privežejo. 11. Orodje pri cepljenji je: žaga, veči in manji oster
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dve nar močnejši mladiki, in se malo všibé in všibljene privežejo, da bodo drugo leto več grojzdja imele, ker bodo takó
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mladike, naj se ali zlo všibé, ali pa v obod privežejo, da bodo več grojzdja imeli; h) vse to delo kakor
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se gré v vinograd in naj se mladike, ktere potrebujejo, privežejo, in kar se je poderlo, vzdigne, poravná in priveže. Sviloreja
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	senci, zjasni, ter nekaj listov obere in mladike vsak sebi privežejo, da pride grojzdje bolj na solnce, ki ga zdaj nar
Postillion d'amour (1887):	ob steni sèm, ne pa skozi vratca, da odrivajo ali privežejo čoln. Kar si je toliko želel, pogledati tudi v pravo
Postillion d'amour (1887):	Vse prav,« šépne »lavda«, zleze na krovec in vsi trije privežejo težko krmilo in dolgo veslo tujega bróda k steni svojega
Od pluga do krone (1891):	pa si v tem že pripravijo pisanih trakov, na katere privežejo svetinjice. Konec počitkov je Mihevec zapregel in Jurčeta zopet peljal

privežeš

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	kar se da nar lože opraviti, če okoli kratke palčice privežeš gobo ali kako mehko cunjo, in pomočivši jo v to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	potem ta zakljiček na 2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží obé nosnici v njem , in mu takó skozi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vliti. Potem pokri rano s suho kodeljo, ktero na nogo privežeš. Tako ravnaj vsaki dan, dokler rana ni zdrava. Kdor nima

privežeta
- privežete
  Fizika (1869): uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej
priveži
- perveshi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne
- perveži
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi
- priveži
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in

▶ prividen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prividna

Fizika (1869):	ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih
Fizika (1869):	podobice na mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se
Fizika (1869):	oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó

▶ privikniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

privaditi; Pleteršnik

privikniti

priviknoti

Robinson mlajši (1849):

pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti

▶ privilegij samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privilegij

Luteranci (1883):	v ovčjej obleki, a samemu sebi pripisoval vrhovno oblast in privilegij v razširjevanji krivoverstva; napovedal jim je oseben boj. Ker so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	čez vso mestno civilno oblast (Burgfriede), ovrgel pa po nekoliko privilegij koroškega Henrika od leta 1320. s tem, da je leta
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je popustilo ta pôsel in opekárni prodalo. 6. Stolonoše. Najnovejši privilegij, ki ga je dobilo mesto, bili so stolonoše ("Sesselträger". ) Zaradi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	nov studenec dohodkov. Leta 1735. dobil je izključljivo pravico torej privilegij, da si sme osnovati zavod stolonoš, ki bodo prenašali proti
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	jarkov, in pri stavljenji mostov ter pri oskrbovanji straž. Ta privilegij je ponovil leta 1336. vojvoda Oton. Njegov naslednik, vojvoda Albert
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pobirajo mostovine od tujih trgovcev. Ker so dobili Ljubljančanje ta privilegij proti temu, da so darovali sto kron, torej bi tudi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	bile v zvezi s trgovstvom, največjega pomena. Trgovstvo je bilo privilegij, ob katorem je Ljubljana živela, kar stojí. Leta 1733. vzdihovali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se izogibajo Ljubljane in jih kaznuje, Ljubljančanom pa je potrdil privilegij z leta 1503., po katerem so imeli pravico tuje trgovce
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	osebje, ravno tako mu je dala cesarska vlada celó ta privilegij, ki mu je nosil za pométanje mesta potrebni denar. Podjetje

▶ privit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priviti
Kmetijske in rokodelske novice (1847): znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi

▶ priviti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privit

perwit

Ta male katechismus (1768):	on vonder pod Ponciam Pilatuſham tem duſhelskem oblastnikam na Krish perwit, na kriſhu umerl, inu potem pokopan bil. Iſaj. 53. Matth.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	regelze boſhjem ſapovdam ſuper. Kedur je s' Chriſtusam na krish perwit, inu is njim terdobe terpy, ta same nabo od

▶ privlačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privlači

Kemija (1869):	raztegniti in ugladiti, na zraku se ne spromeni, magnet ga privlači. Nikljeve soli so zelene. Nikelj se potrebuje največ za izdelovanje
Fizika (1869):	in ono ima zdaj vse električne lastnosti, ono lahke stvarce privlači ter daje iskre. Pri vsem tem je pa znamenito, da
Fizika (1869):	toliko oddaljeno, kolik je polomér zemlje r in se tam privlači z močjo, ki jo zaznamovano z visino pada od 15
Fizika (1869):	oddelku. 17 Težkóta. Ker zemlja vsaki delek telesa k sebi privlači, mora vsako telo, na kakej podlogi ležeče, na to bolj
Botanika (1875):	so res vdebeli. Ali to se godi tako, da on privlači galunove delke, ki so v kapljini in ki so njegovej

privlačijo

Fizika (1869):	kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in
Botanika (1875):	ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak

privlačita

Fizika (1869):	spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta
Fizika (1869):	in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha

▶ privlačnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privlačnost

Fizika (1869):	Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9.
Fizika (1869):	mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na

privlačnosti
Fizika (1869): znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo

▶ privlaka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

privlak; SSKJ, Pleteršnik

privlaka

Fizika (1869):	13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9.
Fizika (1869):	dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo

privlake
Fizika (1869): tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer

▶ privleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privlecita
Gozdovnik (1898): varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti

privleče

pervlezhe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vedó? (k' deklizham. ) Pojdimo , pojdimo , deklizhi. Jaka. (Tonzhka. k'njemu pervlezhe. ) Tukej je ena, katęra tebi pod noſs povęj, de ſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sej bi jeſt Anshęta rada lubila, de bi le mogla — — ( Pervlęzhe en pèrſtan is nederja, inu ga salublenu ogleduje ) sakaj ſim

privleče
Stric Tomaž (1853): že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker

privlečejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	so dolge sisalke, ktere se do virovega dna spuste, da privlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo
Gozdovnik (1898):	to zopet ogenj zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem pa možaka, ki sta

privleči

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	misliš? « — reče spet rešnik — »taka teža, te ne morem gori privleči; verv se terga; — žena; kaj si storila? « Zdaj spusti mati
Najdenček (1860):	slabej sim prihajal. Komej sim se mogel še do vrat privléči po svojo pičlo jéd. Ljudje so me skorej popolnoma zapustili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	stati s „slavo” Magjarsko, ako treba starega puntarja iz gnjezda privleči, da podpira trohnelo poslopje. Naj bi povrat Košutov bil resen

privlekel

pervlekel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa

privlekel

Blagomir puščavnik (1853):	od vratarice, da je Bric Gorjanskega viteza oropal, vjel, sim privlekel in v temno luknjo zaperl. Toliko da ji je vratar
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jeden izmed njih zopet prikazal na dan in tudi druzega privlekel iz globočine, potem pa je urno stekel v goščavo. Pa

privlekla
Tine in Jerica (1852): bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse
privlekli
Gozdovnik (1898): semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu

▶ privoliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privoli

dovolji
Zlata Vas (1848): Tako reče Ožbè. Veliko jih dovolji v tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga

pervoli

Sacrum promptuarium (1695):	drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perlisuje, ino ga hozhe v' greh pregovoriti. On pa ne pervóli tega, ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino

pervoly
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti

privoli

Čas je zlato (1864):	kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kakoršne še nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od

privolijo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	verjeti, ali tergovec je zagotoví, da je resnico govoril. Nazadnje privolijo mati v njegovo ponudbo, in tergovec dá enega sina učiti
Zeleni listi (1896):	dovolite, pridem takoj jutri; prosil bodem tudi stariše, da mi privolijo«, reče Mirko, poljubivši grajščaku roko. »Veselilo me bo, dragi Mirko

privolil

pervolil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje shive dni, de ne boſh nikoli v' kak greh pervolil, ali kaj taziga ſtoril, kar bi bila soper boshje sapovedi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſanje. “ Ruben, naj ſtarji brat, v' ta ſtraſhni ſklèp ni pervolil, ino ſi persadeva, de bi ga réſhil. „Oh,“ jim rezhe

privolil

Sveti večer (1866):	naj gospodiču loviti prepove. Stari gospod je sinu sicer vse privolil; pa takrat je bil vendar jako nejevoljen, bal se je
Ultra! (1867):	vajino zedinjenje zadrževala. Zalka. O pač. Oče je samo tako privolil

privolila

pervoiila
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron

privolila

Najdenček (1860):	ji pripustiti, me obiskati. Čez dolgo ji je še le, privolila. Šla je celo noč, sedem ur. Ko je h vasi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	osrečila novica, ktero Siri prinesem. Sira! tvoja gospodinja mi je privolila, da si od zdaj moja. Jutri greš z menoj; prosta

privolili

dovoljili
Zlata Vas (1848): v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst

pervolili

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu jes ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravljal. V ta ſklep ſo previdni in modri Poſtojnzi radi pervolili , in sdaj ima Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki

privolili

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi
Tine in Jerica (1852):	eno dete ne potrebuje velike žlice. Mati so z veseljem privolili, ker kaj taciga je po njih volji. Jerica. Zdaj sim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	prosi ves ponižen, de bi mu samo eno prošnjo še privolili, ker jih ne bo ne za življenje ne za život
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	igrah vborišču (amfiteatru). Ker se je bližal cesarjev rojstni dan, privolili so mu in namenili veselico na to godovnico. Konec decembra
Ferdinand (1884):	kakor ste bili do sedaj, in ko bi bili stariši privolili, stopila bi bila gotovo z vami pred oltar; kajti imela

privoliti

pervoljiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj pa

privoliti

Roza Jelodvorska (1855):	nevarnosti poteptana biti od divjih vojakov. Milo prosi terdovratnika ji privoliti se k očetu usesti. Ali kamnito serce brezbožniga viteza se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	pustim na drobne kosce razrezati ali razsekati, kakor v kaj privoliti, s čimur hudobniga duha častim ali mu veselje delam. (Je
Valenštajn (1866):	Ilo. Pomisli, kaj počenjaš! Tega, kar Zahteva car, ne moreš privoliti, Ni tega ne, naj zmanjša vojska se, Naj polki Špancem
Sveti večer (1866):	zamorete streljati, kolikor vam drago. Pa tega ne smem nikakor privoliti, da v gozdu, meni v skerb izročenem, po svoji volji

▶ privoljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privoljenje

pervolenje
Ta male katechismus (1768): Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid

pervoljenje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	terdno ne dershí boshjih sapoved; pa rádo pride sa ſkuſhnjavo pervoljenje, sa njim pa greh, kteri je nar vezhi slég, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſebe ſe rasumi, de ſe mora k tej rezhi zeſárſko pervoljenje dobiti, ſhtale sidati in veliko drusih potrébnih rezhi pripraviti; she

privoljenje

Čas je zlato (1864):	poslopje, in se dá pri kralju oglasiti, ter dobí precej privoljenje v sobo kraljevo stopiti. »Aha, moj velikodušni hlevarček! « reče kralj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	H. Costa nasvetoval to-le: „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice” 1. 1.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje? Če je misel, da si Matica osnuje lastno tiskarnico, nepraktična
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	od 26. marcija 1871., 1. št. 2071, Matici dala prošeno privoljenje lastne tiskarnice (glej „Novice” 1. 1. str. 181). — Gosp. dr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Matičnem odboru glasoval za to, da si Matica skrbí za privoljenje lastne tiskarnice, kmalu po dobljenem privoljenji najde pomislek, češ, da

privoljenjem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ustanovil v l. 823; pozneje pa je patriarh Nikolaj s privoljenjem svojega polbrata cesarja Karlna IV. ravno v tistem mestu v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše, med ktero jej je

▶ privoščiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privošči
- privošči
  Ferdinand (1884): da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa
- privoši
  Mlinar in njegova hči (1867): ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga

privoščijo

Mineralogija in geognozija (1871):	živé v zemlji rudo in zaklade čuvajoči, ki jih ne privoščijo ljudém in zatoraj rudarju branijo kopati rudo ter mu škodujejo
Gozdovnik (1898):	od para. Jeden je nosil peresni okrasek, kakor si ga privoščijo Papagos-Indijanci, jeden pa je imel okolu svojih temnih las ovitega

privoščil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bolnišnice rad znebil in kterim Je ljubo zdravje iz serca privoščil. Ta pride k Pavlihti, čudadélnemu zdravniku, in ga vpraša, ali
Gozdovnik (1898):	prava sladčica, od ktere si bom pač nekaj dobrih rezljajev privoščil. »Jaz pa mislim«, Pepo Dormiljon, »da so danes v pristavi

privoščila

Pripovedke za mladino (1887):	odgovori kokoš, „le pojdiva, zakaj bi si midva enkrat ne privoščila prav veselega dneva! ” Skupaj odideta na goro, in ker je
Zeleni listi (1896):	lakomnost je bila tolika, da niti ubogim svojim ptičkom ni privoščila potrebnega živeža ter jej je zato marsikateri lakote poginil. Enkrat

privoščili

pervoſhili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrózi, ino kregajo matere. Odlegljej bi bili radi trudnimu uzheniku pervoſhili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuſ je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo jim nedolshni ptizhi! gotovo bi ſe jih uſmilili in pervoſhili bi jim shivesha , ki ga po vertih v goſénzhni salegi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in pervoſhili, vidim ſem ter tje po vertih ptizhje naſtave zhes zelo

privoščilo
- pervoſhilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de
privoščimo
- pervoshemo
  Ta male katechismus (1768): mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu

privoščiti

pervoſhiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad

privoščiti

Marjetica (1877):	misleč: "Da bi si ga še v nedeljo ne smel privoščiti ene merice! Slaba bi bila. Človek le enkrat živi, moliti
Nevera (1878):	dopoldansko in popoldansko službo Božjo, potem so si pa hoteli privoščiti maselec dobre, rudeče kapljice in pa kak kos belega kruha
Cyclamen (1883):	že žal, da si je bil s tem darilom hotel privoščiti malo maščevanje. Sedaj je trdovratno molčal ter igral se z
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dovoljeno, kadar so se obravnale vse zádruge se tičóče stvari, "privoščiti si tudi še pošten požirek," ("es ist erlaubt einen ehrlichen
Od pluga do krone (1891):	je najbolj všeč. Danes, ko piješ botrinjo, smeš si že privoščiti kaj boljšega. « »No, če jaz volim, nam pa prinesi klobas
Lisjakova hči (1892):	To ne gre in ne gre; nekoliko bi ji morali privoščiti veselja, katerega uživajo druge gospe v polni meri. Kupite ji
Na krivih potih (1893):	neprenehoma sva hodila; za pol ure si smeva vendar sedaj privoščiti mirú! « »Pa nekoliko prigrizniti tudi ne bo škodilo; meni se
Roman starega samca (1895):	preživela poletje na kmetih. A kako bi si mogla ubožica privoščiti letovišče s primerno borno pokojnino? Obljubil sem ji, da sme
Mara Rendića (1897):	bili za-njo naloženi, in s tem sredstvom si je mogla privoščiti boljšo hrano. Toda niti teh tristo goldinarjev ni vseh potrošila

privošiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji

▶ privreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privrgel
- pervergel
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne

privrzi

perversi

Kuharske Bukve (1799):	telęzhje pezhenke, kapar, inu govejiga musga; to deni v' koso, perversi en koſzhik maſla, eno pęſt drobtín shęmle, nękej sręsaniga lupka
Kuharske Bukve (1799):	pretlazhi ſok ſkusi ruto; timzhaſi namozhi bęliga kruha v' jęſihi, perversi notri en koſ zukra, kar je prav. Gori slì pretlazheni

privržite
Zeleni listi (1896): krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi

▶ privreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privre
- pervre
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi
privreli
Roza Jelodvorska (1855): razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli
privrelo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela

▶ privrtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privrtati
Mineralogija in geognozija (1871): natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1

▶ privzdigniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privzdigne
- persdvigne
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti
- privzdigne
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico
- prizdigne
  Fizika (1869): proti meri teže. In res ako se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler

privzdignil

Bolna ljubezen (1874):	sklonil sem se ter ji poljubil roko. Tudi Avrelijo sem privzdignil v voz. Kako je bilo lahotno to telesce, kako lahotno
Materino srce (1896):	obleki najnovejšega kroja. »No ... no! — Kaj? « je vprašal lajtenant in privzdignil sabljo, igrajoč se. »Meni se zdi, meni se nekaj zdi
Zunaj (1896):	k pestunji. Možje pa so odnesli krsto ... Ivanček je zopet privzdignil objokani obrazek. Varuhinja je odprla okno in pokazala dečku izprevod
Trojka (1897):	svojega očeta, hahaha! Edvard, daj gospodu Bojancu roko! « Edvard je privzdignil klobuk, obrnil ga v zraku in, posadivši ga zopet na
Kotanjska elita (1898):	izginila v sosednji sobi. Traven pa je pristopil k Matildi, privzdignil desnico njeno k svojm ustnicam in ji šepetal: »Ali smem
Kotanjska elita (1898):	rahle, neprozorne tančice je bilo slišati neprestano grljenje ... Traven je privzdignil glavo, in v tem trenotku se je razpršila megla, a
Gojko Knafeljc (1899):	zaduhle temnice. Ozrl se je po mračni trški ulici ter privzdignil plosko desnico k ustom. Zazehalo se mu je bilo. A
Gojko Knafeljc (1899):	prihaja nekdo naproti. Šele, ko je stal pred njima in privzdignil svoj rjavi klobuk ter se globoko priklonil, sta bili zagledali
Gojko Knafeljc (1899):	skoro polovico. »Tako, to mi bode dalo pogum! « Vnovič je privzdignil samokres, a vnovič ga je odložil, ko se mu je

▶ privzdignjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privzdignjeni
- prizdignjenej
  Fizika (1869): enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno

▶ privzemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privzema
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg Planine; ondi privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera

▶ privzemši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

privzemši
Kemija (1869): solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev

▶ privzet pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privzeti

Astronomija (1869):	je sedaj vprašanje. Da moremo velikost kota določno meriti, moramo privzeti krog na pomoč. Če potegnemo okoli presečišča m, v kterem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	odbor izmed sebe izvoli odsek treh udov, kteri si smé privzeti izvedencev, da po omenjenih načelih izdela popolen načrt o osnovi

▶ privzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

privzame

pervsame

Pozhétki gramatike (1811):	ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s
Pozhétki gramatike (1811):	ſedem vto devét. Sizer ſe vſelej piſhe mille, ino ne pervsame nikol mnoshniga s' k' ſebi; deux mille hommes, dva tavshent
Pozhétki gramatike (1811):	prix, ti mladenzhi ſo snali, jim bom dal plazhílo. Leur pervsame s, zhe mu naſleduje mnoshno imé, s' ktirim ſe ſkladam
Pozhétki gramatike (1811):	zhe jé med quelque in que perlog, takrat quelque ne pervsame nikol s na konzu, temozh oſtane ſamo na ſebi. Les

privzame
Kemija (1869): neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali

privzamejo
Kemija (1869): Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v

▶ privzeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodati; Pleteršnik

privzemi

pervzemi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bil zopet pohladil; če je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozo odkri, de se sok skadi, kar ga je preveč. Pervzemi, če hočeš, jesiha ali limonovega soka (žofta) in na za

▶ prizadejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadejal
- prizadjal
  Čas je zlato (1864): de sta s kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni

prizadejala

perzadjala

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Družina, ki se je popred za razveselovanje svoje gospode vse perzadjala, je bila zdej perpravna jo žaliti in v nesrečo pahniti
Tine in Jerica (1852):	Med tem je Urša umirajočiga tolažila, in si vse perzadjala, ga vsaj k obžalovanju grehov ganiti. Pa vse je bilo

prizadjala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela

prizadejali
- prizadjali
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli

prizadejalo

prizadjalo

Zlata Vas (1850):	je še kaj speklo, brez de bi bilo veliko potroškov prizadjalo. Liza se je od matere učila, mnogo juh ali žup
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obleki se mu je videlo, da mu je veliko truda prizadjalo, da se je po najnovejši šegi nališpal. Zlato in dragoceno

prizadejati
- prizadjati
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih nič več ne bom storil!

▶ prizadeti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadeti
Robinson mlajši (1849): pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju

▶ prizadeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadel

persadel

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en oſèl. Nęshka (ſe ſmęja. ) Bogi Baron ! kaj ſi je persadęl — Matizh. — De je ſvojo sheno dobil. (smęram klezhy. ) OSMI NASTOP
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	eno tako hudobo obvaruvati, ſi bôm jeſt danàs vſo mujo persadel, vam to oſtudnoſt inu ſhkodlivoſt letę pregręhe prav pred ozhy
Kuharske Bukve (1799):	ſkrivno saſtopne beſede rasloshil nevá enem ſlovęnkam. Torej ſim ſi persadel sazhetik ene krajnſke kúhine v' roke dati mojem rojákinam. One

prizadene
- persadene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje
prizadeni
Čas je zlato (1864): vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil de si priden, bom

▶ prizadeva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadevanje; SSKJ

prizadevi

prisadevi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi

prizadevi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti

prizadevo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan

▶ prizadevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadevanja

persadjanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli

prizadevanja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo
Robinson mlajši (1849):	vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek svoje življenje ohraniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med

prizadevanje

persadevanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak

perzadetje

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole

prisadevanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de tiſti, ki

prizadevanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet
Zlata Vas (1848):	druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to je ravno moje prizadevanje. ” „Kako do zlata priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem
Botanika (1875):	s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti
Botanika (1875):	stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako

prizadevanjem

persadjanjam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s
perzadjanjem
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): nič več mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem tega prepričati zamogli.

prizadevanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de
Čas je zlato (1864):	nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko

prizadevanju

persadevanju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivina omólſa in polomi; tako per takih okoljſtavah per vſim persadevanju na kmetih ni mogózhe ſi kaj prida mladiga drevja perrediti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomagati, ſe tedaj obernem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili, in perpeljejo fanta, takrat

perzadevanji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne storé, kar bi storiti môgli
prizadevanji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): še tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja

▶ prizadevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadeva

persadeva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtarji brat, v' ta ſtraſhni ſklèp ni pervolil, ino ſi persadeva, de bi ga réſhil. „Oh,“ jim rezhe, „nikar ga ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po meſzhnih ſpreminílih. Morebiti tedaj luna tudi kaj naſhimu sdravji persadéva. Şhe nekadaj ſo kmetje verovali, in ſhe sdaj verovajo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od kodi shivinſke bolesni pridejo, kdor njih vsroke ſi odvrazhati persadeva, in vé, koga de ne ſme med bolesnijo ſtoriti: verjemite

perzadeva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati; Verh tega mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati; ſranse Je koljkej ponosljati, Učene si verli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih

prisadeva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de

prizadeva

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki je
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa
Zlata Vas (1848):	ter se verne ves žalosten domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj na noge spraviti. Pri
Robinson mlajši (1849):	če le k delu hot — voljo ima, ino si skerbno prizadeva.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da „se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni

prizadevajo

perzadevajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in bolj v Slavjanih oživljuje; kako se mnogi učeni može perzadevajo, de bi nekoliko nadomestili , kar je do zdaj zamujeniga. V
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že

prisadevajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi

prizadevajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njih sadje je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi

prizadevajte

persadenite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	To je sapopadek poſtave ino prerokov. “ ˛Skosi oske duri ſi persadenite v' nebeſa. Sakaj ſhiroke ſo vrata, ino proſtorna je zeſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njih, slaſti pa kakor mladénizh Jesuſ, taki ſi vſi biti persadeníte.

persadujte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je njemu ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko
prizadevajte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta

prizadeval

prisadeval

Genovefa (1841):	S perviga ſe je sdélo, de ji je pokórin in prisadéval ſi je mozhno, ji ſvôje napzhnoſti sakriti. Pa szhaſama ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kterim ſl je priden goſpodar shé trideſet in vezh let prisadeval, ſvojo kmetijo popraviti, ako bi ne bile miſli od teh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jeseru, kakor tudi med ozhipvanſkimi na „gornim jeséru po mogozhnoſti prisadeval, ne „ſamo svelizhajozho luzh vére prishigati, temuzh „tudi povſod uzhiti
Zerkviza na skali (1855):	nikakor ſe niſo dale odpréti. Ko je enkrat dolgo ſi prisadeval, jih odpréti pa saſtonj , jih je vergel v ſvoji jési
Zerkviza na skali (1855):	bila teshka, sarujevena ketna s kljuzhavnizo prepeta. Saſtonj ſe je prisadeval Hubert kljuzh najti. Saſtonj ſe je vperal, ketno prezh ſpraviti

prizadeval

Oče naš (1854):	Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in drugi ljudje so mi
Ferdinand (1884):	Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga
Oče naš (1885):	nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper

prizadevala

perzadevala

Tine in Jerica (1852):	temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala
Tine in Jerica (1852):	gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de

prisadevala
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k

prizadevala

Roza Jelodvorska (1855):	tugovati, ko svojiga očeta ranjeniga vidi. Vse mogoče si je prizadevala, da bi kmalo ozdravil. Stregla mu je lepo in lahno
Najdenček (1860):	strahom sim gledal na Sultana. Zvesta žival se je silno prizadevala. Kri mu je tekla kakor volku iz več ran. Omagovati
Najdenček (1860):	starosti so se ji iméle želje spolniti. Silno si je prizadevala in povsod zavoljo mene beračila, da si je mogla kozo

prizadevale

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po

prizadevali

persadevali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza

prisadevali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje

prizadevali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič
Izidor, pobožni kmet (1887):	in mu ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v

prizadevalo
- persadevalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje
- prizadevalo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v tej zadevi še

prizadevam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	deželne vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu
Mlinar in njegova hči (1867):	To bom tudi storila, ljuba teta, in že dolgo si prizadevam, da bi mi obveljalo. Komaj trikrat na dan se spominjam
Ultra! (1867):	Torej je tak, kakor moj brat. Oh, koliko si jaz prizadevam, pregovarjam, in prosim, — vse nič ne pomaga, vse je bob

prizadevati

persadevati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſmo Bogu prav podobni; ino njemu podobni biti ſi moramo persadevati, ſizer naſ Bog k' ſebi v' nebeſa ne more vseti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in snanje sa kmetijſtvo utizhe, v ſkerb vseti, in ſi persadevati, de ſe bo vednoſt kmetijſka, kolikor je mogozhe, rasſhirjala; tó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe sa popravljanje in poboljſhanje ſvojih kôſhinj kaj prida persadevati hotli. Sim ter tje ſe malo kaj le sgodi. Doſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe tedaj mora zhlovek, in njive plevéla zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére seljiſha ſe pa imenujejo

perzadevati
Kmetijske in rokodelske novice (1845): se je treba dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje
perzadjati
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj

prizadevati

Zlata Vas (1848):	tri in po štiri od sto sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v prid svoje domovíne, tako kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že

▶ prizanašanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizanašanja
- perſanashanja
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku

▶ prizanašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizanaša
Občno vzgojeslovje (1887): in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno
prizanašaj
Revček Andrejček (1891): kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri
prizanašajta
Gozdovnik (1898): zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz sam
prizanašal
Gozdovnik (1898): to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi

▶ prizanesljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizanesljivost

Občno vzgojeslovje (1887):

Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj

▶ prizanesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizanesel

persaneſel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſelej perpravljen odpuſtiti, ſe jih je uſmilil, ino jim je persaneſel. Jona gre is meſta, ino ſe uſede v' ſenzo pod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhtrafal. Abraham poſtoji, ino gorézhe proſi, de bi tima meſtama persaneſel. Bog mu obljubi: „Zhe je le deſet pravizhnih v' téh

perzanesel
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh
prizanesel
Ferdinand (1884): odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni

prizanesem
Kmetijske in rokodelske novice (1845): duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se
prizanesi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus
prizanesla
- prisaneſla
  Genovefa (1841): sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko
- prizanesla
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se
prizanesti
- prizanesti
  Valenštajn (1866): oče! bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše
- saneſti
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ti is lubęsni prut meni toku rasſajal , bi ti vędla sanéſti; al kadęr vidim — — Baron. Naj bo is lubesni, al is

▶ prizma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizma

prisma
Mineralogija in geognozija (1871): stranske ploskve vštric nje; tako postane tetragonalni steber ali tetragonalna prisma ∞ P, pod. 21. Ker se ploskve ne snidejo ne

prizma

Rudninoslovje (1867):	2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri
Rudninoslovje (1867):	si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi
Rudninoslovje (1867):	ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s

prizmah

prismah

Mineralogija in geognozija (1871):	Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki so jako različne (okoli 70); najnavadniše so tabličaste, pod.
Mineralogija in geognozija (1871):	s sosednim ljudstvom. 2. Roženec ali amfibol tudi kristalizuje v prismah monoklinskega sistema, podoba 65. Sestavljen je tako le: Ca Si
Mineralogija in geognozija (1871):	3. Cirkon ali hiacint, kremenokisla cirkonina (Zr Si), v tetragonalnih prismah, pod. 68. T. = 7.5, g. = 4.5; rujavkasto-rdeč, tako zvane hiacintove

prizme

prisme

Mineralogija in geognozija (1871):	se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se
Mineralogija in geognozija (1871):	v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane
Mineralogija in geognozija (1871):	tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna

prizmo

Rudninoslovje (1867):	4 ploskve aca) vštrit daljše stranske osi. Sl. 55 kaže prizmo (4 ploskve abbac) zgoraj i zdolaj pokrito z domo (4
Rudninoslovje (1867):	hemiortoti povo polovico. sl. 69. sl. 70. Sl. 70 kaže prizmo (ploskve f iz sl. 63) , kterej sta robova cc otopljena
Rudninoslovje (1867):	stranske osi (sl 53). sl. 53. Doma tudi lehko pokriva prizmo zgoraj i zdolaj, tako n. pr. se vidi v sl.
Rudninoslovje (1867):	SI. 68 kaže prizmo, (ploskve f) iz sl. 63, kterej so ostali robovi bb
Rudninoslovje (1867):	prve stranske osi. sl. 66. sl. 67. Sl. 67 kaže prizmo, kterej sta roba cc otopljena z navpičnima ploskvama s vštrit

▶ prizmast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prizmasti
Rudninoslovje (1867): ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a če je jako tenek tudi

▶ prizmica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

prizmic
Zoologija (1875): oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta

▶ prizmin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

prizmine

Rudninoslovje (1867):	1) ali kositarjevec (Zinnerz, Zinn stein) kristalizuje piramidalno (sl. 46); prizmine ploskve so časi po dolzem ráskave, vštrit prizminih plóskev je
Rudninoslovje (1867):	nepopolnoma, tudi je nepopolnoma školjkastega ali neravnega loma; prizmine ploskve so vštrit glavne osi navadno jako raskave; sveti se

prizminih

Rudninoslovje (1867):	(Zinkspath, Kieselgalmei) kristalizuje ortotipno (sl. 56), vštrit dominih i prizminih ploskev je popolnoma razkolna, lomi se neravno; sveti se kot
Rudninoslovje (1867):	ali arsenovnati kršec (Arsenikkies) krislalizuje ortotipno (sl. 54, 55), vštrit prizminih sl. 54. sl. 55. ploskev je dosti razločno rázkolen, lomi
Rudninoslovje (1867):	nje dobiva cinek. 2. Avgit¹) kristalizuje hemiortotipno (sl. 69), vštrit prizminih ploskev se dosti popolnoma kolje, vštrit ploskev l i vštrit
Rudninoslovje (1867):	sl. 46); prizmine ploskve so časi po dolzem ráskave, vštrit prizminih plóskev je

▶ priznanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priznanja
Gozdovnik (1898): je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon

▶ priznati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priznati
Viljem Tell (1862): Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš

▶ priznavati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priznava

Revček Andrejček (1891):	sama priznava. Pavel. Ona že ve, zakaj da kaj takega priznava. Jeklen. Ti torej ne veruješ ? Pavel. Nikdar! In nikdar ne
Revček Andrejček (1891):	Pavel. To vam je morda Grešnik rekel! Jeklen. Ona sama priznava. Pavel. Ona že ve, zakaj da kaj takega priznava. Jeklen

▶ prizor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizor

pozor

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih

prizor

Viljem Tell (1862):	Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki
Viljem Tell (1862):	Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo
Deborah (1883):	Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo
Deborah (1883):	Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni
Deborah (1883):	Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori
Revček Andrejček (1891):	mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo
Revček Andrejček (1891):	Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom
Tiun - Lin (1891):	za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na vrt
Tiun - Lin (1891):	se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec

prozor
Stric Tomaž (1853): in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu

prizora

Astronomija (1869):	nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih
Tiun - Lin (1891):	se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ

prizori

Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	je vender tudi težaven in ne brez nevarnosti. — — Zračni naravni prizori, kakoršine v mnogoteri različnosti delajo v tirolskih in švajcarskih planinah
Moč ljubezni (1865):	drugod; toda ni tako, tudi med priprostimi se nahajajo enaki prizori, ki se pa nepoznani razgube in pozabijo, ker ga ni
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	predmete za slike nabirati, bodo dostikrat tudi cirkniško jezero in prizori na njem v ta namen služili, ampak preverjen sem, da
Povestnik v sili (1883):	v mojej bližini mrlič na parah? ! — Ali so taki dražljivi prizori mojim letom primerni? — Kaj? Vi kratkoviden Teodozij! — Zdaj pa le
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	krajev, na katerih je razsajal malo prej najhujši bòj! Žalostni prizori se mi pokažejo tu v tožni resnobi. Tam vznak leží
Slučaji usode (1897):	žena z razdraženim glasom. Ni težko uganiti. Saj veš, kakšni prizori se, žal, ponavljajo pri nas zadnje in prve dni meseca
Slučaji usode (1897):	Pa če se je res vaša sumnja uresničila, tako grozni prizori niso za vas, ugovarja Otmar v skrbeh. Pomislite, kako ste
Slučaji usode (1897):	že je ta stal poleg nje. — Dejal sem, da taki prizori niso za. vas, reče vznemirjen in se brž skloni nad
Zadnji gospod Kamenski (1898):	takoj oklene vratu svojega sina. Ko pa so minuli prvi prizori srčnih čustev, materinske in sinovske ljubezni, reče župnik Kancijan: »Dobre

prizorom

Deborah (1883):	Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo
Revček Andrejček (1891):	prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in pravi

prizorov

Mahmud (1870):	na vrtu, kajti njeno srce ni bilo navajeno takih grozovitih prizorov. Videla je smrt ljube gojiteljice. Vojaka jo budita, pa zastonj
Cyclamen (1883):	naši povesti teko takó polagano, jednakomerno, in da ni burnih prizorov, niti ognjenih besed? Jezera ni, skrivnostnega globokega jezera s temnimi
Milko Vogrin (1883):	vsa zamaknena. „O, dà, mama, dostikrat sve že gledali takih prizorov, ali vsak je tako lep in nov, da se nam
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	molče roko v zadnje slovó. Da dalje ne opisujem prežalostnih prizorov, hočem le omeniti, da me je obšla velika tožnost in
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	staro se je sukalo v divjem vrtincu. Pavle, ki takih prizorov ni bil navajen, bil je kar omamljen. Tudi njemu je
Dušne borbe (1896):	holma se je odpiral presenečenim očem eden onih mamljivih prirodnih prizorov, ki se nam vidijo kakor nebeški smehljaji. In v tej
Moja hoja na Triglav (1897):	obstal na Kazanici, da se nagledam te slike in teh prizorov, ki so mi bili davno nadrobno znani, a vedno čarobno
Slučaji usode (1897):	kaj je ž njim storiti. In sedaj pojdiva; dovolj tužnih prizorov, pristavi, videvši, da se ona ne more odločiti, da mrtveca
Trojka (1897):	se dobrikali gospodu Bojancu? « »Oh, gospod baron ljubosumen! Le tragičnih prizorov ne, prosim vas; teh ne maram. « »Ne bojte se, gospica

prizoru
Viljem Tell (1862): petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel

▶ priža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pega; [sskj]

priže

Astronomija (1869):	des Orijon, 272. Passageninstrument, prelazni daljnogled 262. Pegaz, 271. Pege, (priže), solnčne, Sonnenflecken, 275, 321. Perzej, 271. Plamen, Protuberanze, 322. Planet
Astronomija (1869):	čudne oblike, in večidel rdečkaste barve, — in morda oblaki (toraj priže), ki gledé nas po vrtenji solnca ali pridejo s časom

▶ priželjc samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priželjce

preželce

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	napravljajo, z njim pomaži. Nadevano telečje meso. Obeli bele telečje preželce, odpravi potem goltanec in žile, zreži jih na lepe koščike
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi malo moke v sok, perli dobre mesne župe, deni preželce zopet vanjo, iztisni ene limone sok nanje, pusti jih tako

▶ priženiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priženil

Iz življenja učenca (1854):	paziš, ti spelje Alenko z zemljo vred, ki bi jo priženil. Te besede zbude Matevža iz njegovih sanj. Od poprejšnjega pričkanja
Jerica (1859):	odgovori zdravnik, »govoré nekaj tacega. Dobro bi bilo, precej bi priženil in še tako modro, pridno gospodinjo, pa ne vem, ali
Šaljivi Slovenec (1884):	poznal, ko ste mi jo pa včeraj pokazali. « Kje ste priženil kravo? Kmet vkrade kravo, kar se pa kmalu zvé. Moral
Šaljivi Slovenec (1884):	ne vprašam, ali ste oženjen ali samec, nego kje ste priženil kravo? « — Kmet zopet odgovori: »Jaz sem samec in nisem krave
Šaljivi Slovenec (1884):	Kmet zopet odgovori: »Jaz sem samec in nisem krave nikjer priženil. « — Sodnik se še bolj jezi. Na to pristopi drug gospod
Šaljivi Slovenec (1884):	ni znal dobro slovenskega jezika, vpraša kmeta: »No, kje ste priženil kravo? « Kmet odgovori: »Jaz nisem oženjen, samec sem še! « Sodnik
Žgánjar (1890):	kako veliko: polgruntar je bil. A ko se je on priženil na to hišo, bila je še zapisana v zemljiških bukvah
Lisjakova hči (1892):	je očitala siromaštvo. Težko je bilo reči, koliko je Lovro priženil, in koliko je pridobil sam. To je spoznal že rajni
Prve hiše (1896):	da bo preveč trpljenja. Samo žensko brez denarja bi že priženil, kadar bi hotel, ali jaz potrebujem denarne neveste, pa je

▶ prižgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prižgana
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto
prižganimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko

▶ prižgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prižgal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Dobro vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti
Deborah (1883):	obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir

prižgali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom

prižgati

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pijače prinesti. Dekla vstane, gré v kuhinjo in hoče luč prižgati. Ko pa volka z odpertim gobcem zagleda, se ga tako
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je zaspala. Zato pokliče hlapca. Ko ta vstane in luč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in ne misli

prižge
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce
prižgejo
- pershgo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe

prižgi

pershji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano shegnano sviezho pershji: inu potam ti morash methi te Titel I. N. R.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	MO † BERS † ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam

▶ prižigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prižigati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu

▶ prižnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prižnice

prishinize
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi

prižnice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so pa kerčme in čebelniške klopí že od nekdaj pripravne prižnice, na ktérih prosti kmet in rokodelec praviga preroškiga duha iz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi jim prijazno božja beséda od oltarja in is prižnice v domačim ljubkim glasu na ušesa vdarjala in v sercé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	zapustili. K sreči ravno takrat ni bilo nobenega človeka okoli prižnice. Iz Francozkega. Iz Pariza. Kar je prišel v zadnjem našem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	četverovogelen kamen z stropa sprožil in s strašnim ropotom poleg prižnice v cerkev padel, kmali potem, ko so njih eminencija patrijarh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	gospoda sta si za svojo dolžnost spoznala, pretekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje katoliških cerkvenih obredov nesramnega „Tagblatta”, ki res

prižnici
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé

▶ prižvižgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prižvižga
- prishvishga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno
prižvižgata
- peržvižgate
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in

▶ proba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

probo

Mineralogija in geognozija (1871):	natron svetlo-rumeno, bor in baker zeleno itd. Dosedaj opazovali smo probo samo v vročini. Toda velikokrat poslužujemo se kemiških snovi, da
Mineralogija in geognozija (1871):	vzrokujejo. Take so: zračni kislec, ogel, na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak

▶ procent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

procent
Fizika (1869): Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer

procente

Aritmetika za učiteljišča (1885):	treba procentni iznesek , istovrstna z osnovnim številom 100, zmanjšanim za procente. N. pr. Za prodano blago se iztrži po odbitku 2
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z osnovnim številom 100, nego s številom 100, povečanim za procente. N. pr. Neko blago stane z 2 % stroškov vred 400
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dano vsoto. O računu od sto. § 132. Ako zaznamenujemo procente s p in iznesek od vsote s z i, dobimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se obresti poluletno kapitalizujejo? Tu treba vzeti 14 poluletij in procente za pol leta, namreč 2%, tedaj enačba. § 150. Ako

procentih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 % dobička imeti se pravi, za 100 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja

procentov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Trštvo s petrolejem donaša veliko dobička, najmanj 25 odstotkov ali procentov. Da se čedalje pridnejše po olji sledi, kuje društvo vedno
Mineralogija in geognozija (1871):	in gosti celestin, ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna. Le-ti minerali se rabijo tam, kjer delajo stroncijanove
Mineralogija in geognozija (1871):	druge kovine, največkrat železo, ki znaša po 5 do 11 procentov. Drugi spremljevalci platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je iznesek jednak 100tnemu delu produkta iz dane vsote in procentov. Pri promilu treba dano vsoto pomnožiti s promilom ter produkt

▶ procenten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

procentni

Aritmetika za učiteljišča (1885):	se slednjič računa, ako je dana vsota, od katere treba procentni iznesek , istovrstna z osnovnim številom 100, zmanjšanim za procente. N.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Nad sto se računa, kadar vsota, od katere treba procentni iznesek izračunati, ni istovrstna z osnovnim številom 100, nego s

▶ proces samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

proces

Pozhétki gramatike (1811):	sloge, ktiri ſo poſébne dolgoſti, kakor rose, góshovka, bonnête, poſhten, procès, pravda. Opri ſe en malo na predsadni slog v' beſedah
Pozhétki gramatike (1811):	isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda, acces, perſtòp. succes, ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 71 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —