Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 65

▶ požlahtnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požlahtnjena

poshlahtnjena
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo

požlahnjene

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	preskerbeti, da vsako leto kaj presajati ima. Kdor hoče slivne požlahnjene pritlične drevesca imeti, naj cepi v oparnice,ki velicega prestora
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prodaja iz svojega sadišča ne le cepe, ampak tudi že požlahnjene mnoge drevesa po majhni ceni. Bomo po te versti, kakor
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	redí, bolj je tako pleme stanovitno, in torej so že požlahnjene plemena tolikanj veči veselje in dobiček kmetovavcu, kteri se pri

požlahtnjene

požlahnjene

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se zredile, in potlej od tacih druge nežlahne tolikanj hitrejši požlahnjene bile. 2. Z obdelovanjem sadnjega drevja; če namreč tako drevje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Krompir, salata, zelje in mende vse rastlinke so z obdelovanjem požlahnjene. 3. S cepljenjem. Ko se nežlahno deblo z mladiko ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in vsako leto nekaj drevés žlahniti, in druge že prej požlahnjene presajati in nove zarejati, to je, vsako leto, ali vsaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so v divjem stanu manj vredne od češpelj ali sliv; požlahnjene pa dajo dober in prijeten sirov vžitek. Tudi sliv je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	več rodov godí, postanejo počasi take domače od merinskih ovnov požlahnjene ovcé zlo žlahne. To se pa tako godi: Žlahne domače
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	da jim bolje rodé. Pa navadne češplje ali slive niso požlahnjene, in so že v takem ne požlahnjenem stanu dobre, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kožo. d) Volna. Žlahne merinske ovce in od njih dobro požlahnjene druge redé knezi in drugi velikáni in bogatini na svojih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rodile. Zatorej je prav, da vsaj v slabši zemljo take požlahnjene in druge nepožlahnjene sajenke ne pridejo, in da je lega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nektere le 1 ½ funta. Vse te angležke ovcé so požlahnjene med domačimi plemeni, in nimajo nič merinske kervi, in jih

požlahtnjenega

Botanika (1875):	pr. iglec (Primula Auricula), kterega imajo tudi pogostoma po vrtêh požlahtnjenega, zvonko (Soldanella) in kokorik ali soldatke (Cyclamen), kteri krasoté posebno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	2. Prerez požlahtnjenega mesta podoba 1 podolg. 3. Vrez podlage v členu za

požlahtnjeno

požlahnjeno

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	delu teh bukev govorili, od gojzdstva. 2. Divje, domače, ptuje, požlahnjeno in ne požlahnjeno sadje. Vse sadje, kar ga imamo, je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	raznih potih doseže, ter 1. nar prej, si tako že požlahnjeno in lepo in dobro živino kmetovavec kupi, in jo potlej
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	d. Tudi je vse sadje ali požlahnjeno ali pa nepožlahnjeno požlahnjeno. Požlahnjeno imenujemo tisto, ktero je svojo pervo divjo natoro in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	limone, pomeranče i. t. d. Tudi je vse sadje ali požlahnjeno ali pa nepožlahnjeno požlahnjeno. Požlahnjeno imenujemo tisto, ktero je svojo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je še svojo pervo divjo natoro in lastnost ohranilo. Vse požlahnjeno sadje je le po človeški umetnosti svojo žlahnost zadobilo. 3.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ga imamo, je ali divje, ali domače, ali ptuje, ali požlahnjeno, ali pa ne požlahnjeno sadje. Nekdaj je bilo vse sadje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa sloveči slivovec iz njih žgó. Vendar sploh govoriti je požlahnjeno sadje lepši in boljši in ima za vžitek spoznano predstvo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	litra navadnega ogra ali hrvata, dajali smo po jeden goldinar. Požlahnjeno vino smo plačevali steklenico po dva, po tri in tudi

▶ požlahtnjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

požlahtnjenja
- poshlahtnjenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je

požlahtnjenje

Botanika (1875):	opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v mitično božanstvo ,,Ceres
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	treba jezička in se takò prihrani čas in denar, je požlahtnjenje lažje in ni treba razdirati celične tkanine; b) vezilo se
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v roki, 21. aprila, posadile v trtnico 22. aprila. 3. Požlahtnjenje na mestu, nad zemljo, z gumijevim trakom in povrhu pergamentni

▶ požlahtnjevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

požlahtnjevanja
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se

požlahtnjevanje

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	z gumijevim vezilom. Skoro vse v naravni velikosti. Tabla IV. Požlahtnjevanje v drvenem stanu in prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	mesta podoba 1 podolg. 3. Vrez podlage v členu za požlahtnjevanje v stran. 4. Cepič, pripravljen za požlahtnjevanje v stran. 5.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	radi izbuhlin v kolenu rabiti ne more, poskusilo se je požlahtnjevanje drvenih trt v členu na naklad brez jezička in se
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	govorili v II. oddelku. Kako se po tem načinu vrši požlahtnjevanje, razvidi se lahko iz tab. I in vporabi se lahko
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v členu za požlahtnjevanje v stran. 4. Cepič, pripravljen za požlahtnjevanje v stran. 5. Izvršitev požlahtnjenja v stran, z gumijevim vezilom

požlahtnjevanju
- požlahtnjevanji
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane
- požlahtnjevanju
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno

▶ požrešen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požrešen

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	najbližnji sorodnici. Cesar je ravno tako častilakomen kakor neusmiljen pa požrešen, zató ne bo napačno, če z eno napako drugo spodbijemo
Zoologija (1875):	zemljo ter si išče črve in ogerce, kajti je jako požrešen. Ker pa vedno ruje in dela krtine po travnikih in
Zoologija (1875):	Pred šakaljem nij nikdo v strahu, če tudi je jako požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah

požrešne

poshreſhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga

požrešne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po ravnem to ni mogoče, ker koze, ki so grozno požrešne in izbirčne, sadno drevje, plote in rastline na polju močno
Zoologija (1875):	čeljusti, hranijo se skoro samimi rastlinskimi tvarinami in so jako požrešne, zato so enako hroščevim ličinkam dostikrat jako škodljive. Kar se
Zoologija (1875):	najmanjši sesavec. Hrčice prebivajo v podzemeljskih luknjah in so neizrečeno požrešne. Zarad slabega duha po mošku jih mačke ne jedo. Pod.
Zoologija (1875):	v vseh slabih lastnostih. Podgane so togotne, zagrizne, predrzne in požrešne živali, kopljejo in preglodajo si luknje in hodnike skozi hleve
Zoologija (1875):	vodeno paro. Pliskavke imajo dolge vrste ostrih zob ter so požrešne morske zveri. V starem veku so si o njih vmišljali

požrešni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi

▶ požrešnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požrešnež; [sskj]

požrešnik
- poshreſhnik
  Biblia (1584): pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe
- posreſhnik
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je

▶ požrešno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požrešno

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj se vsak pred njim poniža, Kter'ga
Valenštajn (1866):	baziliska sem na prsih. Izredil iz krvi ga svoga srca. Požrešno na ljubezni moje se Napil je prsih; nej mi bil

▶ požrešnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požrešnost
- poſhreshnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se
požrešnosti
- požrešnosti
  Zoologija (1875): torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben
- poſhreshnoste
  Ta male katechismus (1768): jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem

▶ požreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požre

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega
Revček Andrejček (1891):	delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi
Gozdovnik (1898):	Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca

poſhre

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu usmilnoſt. Sama ta tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras
Kratkozhasne uganke (1788):	inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje.

požrejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat

požreti

poshreti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo

požreti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako
Ferdinand (1884):	vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj

požrl

požerl

Najdenček (1860):	sim mu pomólil. Željno ga je vzél in ves kos požerl. Odmenil sim si ga zjutraj za kosilo, pa rad sim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	gobcu in ne misli nič druzega, kakor de je deklo požerl, in zbeži v hram. Pavliha reče kupcem: „Le poterpite, ta

požrla

posherla
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto

požerla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v moji
Najdenček (1860):	in prigovarjanjem v usta rinila. En bobek je uboga Nežka požerla, pri drugim ji je pa poterpljenja zmanjkalo. Stol, na kterim
Najdenček (1860):	da je s takim zatajenjem same sebe kaplice in bobke požerla. — „Nežka,” je začela nevoljno, „slabo si se obnašala. Doktorja sta
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vender pomaga ljubi prijatli; strašna zverina je v moji kuhinji; požerla mi je otroke, deklo in hlapca! ” Gospodje gréjo ž njim

požrla

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Rudolfovo železnico, ki je do lani uže 41 milijonov gold. požrla državnega denarja, je z novim letom vlada vzela v svojo

požrle
- požerle
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je

požrli

požerli

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s

požro

poshro

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj mu krokarji oko ſpod zhela iskljujejo, in orlovi mladizhi poshro. “ ˛Semu in Jafetu je dal Noe ſvoj blagoſlov ali shegen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj taziga v kozho, kir vſe te shivali zherve hitro poshró in pokonzhajo; to bi ti velika ſhkoda bila. Tudi vari

▶ požrši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

požrši
Zoologija (1875): imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo

▶ požvenkljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požvenklja
Čas je zlato (1864): verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo

▶ pp' samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pp'
Fizika (1869): ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.

▶ pr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

pr.

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja
Rudninoslovje (1867):	zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki
Fizika (1869):	ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor
Mineralogija in geognozija (1871):	prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga drugo zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. (628 – 48) – 52 = 628 – (48 + 52) = 628 – 100 = 528. §
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z njiju
Aritmetika za učiteljišča (1885):	seboj razdelna, imenujemo absolutna praštevila ali kar praštevila (Primzahlen); n. pr. 3, 11, 29. Število, izraženo s katero koli črko, treba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in

▶ praded samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praded
- preded
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bilo. Al vprašanje je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan

▶ prafaktor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prafaktorje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	skupno mero dveh števil pa najdeš, ne razstavljajoč ji na prafaktorje, tudi na tá-le način: Večje izmed danih dveh števil razdeli
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števila; v zadnjem slučaji razstavljanje nadaljujoč, moramo dobiti slednjič same prafaktorje. Kajti sicer bi moralo biti dano število sestavljeno iz brezkončno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pogoju. § 81. Kakó je razstaviti sestavljeno število na njega prafaktorje. Dano število razdeli z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sta obe cevi odprti? 36. Razstavi tá-le števila na njih prafaktorje: 240, 356, 540, 1536, 4158, 5250, 6048. 37. 1/3 nekega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 80. Vsako končno sestavljeno število je môči na same prafaktorje razstaviti. Dokaz. Vsako sestavljeno število se mora vsaj na dva
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.3.3.5.7. § 82 Kakó je razstaviti občen številen izraz na prafaktorje. 1.) Pri jednočlenskih izrazih so posamične črke same prafaktorji; ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in 52? e) 30 in 48? Razstavi naslednja števila na prafaktorje, potem pa poišči njih najm. sk. mnogokratnik: Poišči na delitveni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	so prafaktorji danega števila. Ako treba n. pr. 630 na prafaktorje razstaviti, dobimo tedaj 630 = 2.315 = 2. 3.105 = 2.3.3.35 = 2.3.3.5.7. §

prafaktorji

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Drug za drugim uporabljeni divizorji in pa zadnji kvocijent so prafaktorji danega števila. Ako treba n. pr. 630 na prafaktorje razstaviti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na prafaktorje. 1.) Pri jednočlenskih izrazih so posamične črke same prafaktorji; ako ima tak izraz tudi potence, ondaj vzemi podlogo tolikokrat

▶ prag samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prag

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje
Viljem Tell (1862):	sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah
Sveti večer (1866):	otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih

praga

Maria Stuart (1861):	prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati
Pripovedke za mladino (1887):	kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode

pragom
- pragam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja
- pragom
  Zlatorog (1886): stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci

pragu

pragi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v'

pragu

Divica Orleanska (1848):	v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa
Divica Orleanska (1848):	Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in
Viljem Tell (1862):	zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti
Deborah (1883):	noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj

▶ pragorje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

primarno gorovje; Pleteršnik

pragorje

Mineralogija in geognozija (1871):	porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88.
Mineralogija in geognozija (1871):	stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali

▶ pragozd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pragozdov
Ljubite svoje sovražnike! (1899): mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač

▶ prah samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prah

Biblia (1584):	taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče
Maria Stuart (1861):	vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji

praha

Botanika (1875):	126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi
Botanika (1875):	skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu
Botanika (1875):	ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se

prahom

praham

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in jih v zhednim ſuhim kraji pred miſhmi in pred praham hrani, de jih boſh ali prodal, ali pa bersh ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nje dnu ſladko mokroto polishe , med tem ſe s sarodnim praham opraſhí, sletaje pa od ene zvetlize do druge prah s

prahom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	teči neha, izmiti in jo vsaki dan poštupati z ogljovim prahom, ki se napravi, ako se podplati sožgejo in v štupo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	enake pravice dodeliti. Namen zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo življenje končati. Iz Moldove in Valahije
Botanika (1875):	lastni prašniki, in da se njihov pestič opraši s cvetnim prahom iz kake druge rastline. Na ta način skušajo vrtnarji narejati
Zoologija (1875):	Tako na pr. hranijo se nekatere žuželke, sosebno bčele, cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na brazde istega

prahovi
Kemija (1869): kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem

prahu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva
Robinson mlajši (1849):	suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove
Botanika (1875):	Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku
Botanika (1875):	praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke cevi
Botanika (1875):	128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli
Gozdovnik (1898):	šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko

▶ praha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praha

Botanika (1875):	izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja
Botanika (1875):	med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S

prahe
Botanika (1875): razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje

praho

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna
Botanika (1875):	časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tako navadno

▶ prajzovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

prajzovski
- prajsovſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je

▶ praktičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praktična

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	iz zakonika černogorskega, jugoslavenskega naroda, v kterern je marsikaka prav praktična, narodu primerjena postava. Kneza nihče ne sme razžaliti; nihče ne
Astronomija (1869):	301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315. — praktična, 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni
Kemija (1869):	organske osnove so jako zanimive za napredek znanstvene kemije, njihova praktična poraba pa ni ravno posebno velika. Iz velicega števila teh
Občno vzgojeslovje (1887):	se vzgojeslovje ali vzgojeznanstvo, tudi teoretična pedagogika. Uporaba te teorije, praktična pedagogika, pa je umetnost in sicer z ozirom na umeteljno

praktične

Občno vzgojeslovje (1887):

Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice

praktično
Aritmetika za učiteljišča (1885): III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v

▶ pralica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pralico

pralizo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is njiv neiszhiſtijo, takó ti ni drusiga ſtoriti, kakor s pralizo plevél potrebiti, tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S pralizo pléti ſe mora, kadar lih in gorak désh semljo omezhí

▶ prangati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprehajati se; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

prangat
Sacrum promptuarium (1695): nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen

▶ pranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pranjem

Kemija (1869):	vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi
Kemija (1869):	barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena

▶ prapor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prapore
Valenštajn (1866): Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od

prapori

Valenštajn (1866):	počeštili nejste prvikrat. Kvestenberg. Že enkrat bil pred temi sem prapori. Ilo. I se spominjate, kde to je bilo? To bilo
Valenštajn (1866):	dan, ko se voják naposled V živenije, človeštvo zopet vrne! Prapori razvijó k odhodu se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si

praporom
Valenštajn (1866): Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi

praporu

Viljem Tell (1862):	Ribarček. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudečem krovu ga poznavam. Ribič. O, božje sodbe
Valenštajn (1866):	šator pripeljali v praškem Pozimskem taborji, promrla ti Na težkem praporu je roka, branil Si se junaški deti ga iz rok

▶ praporščak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praporščak

Valenštajn (1866):

žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i

praporšček

Viljem Tell (1862):	vi tukaj? Al ste ponosni s tem, ker ste župan, Praporšček, ker pastirje vladate? Ni veča slava, kralju služiti, Se dičiti
Viljem Tell (1862):	Gesler, cesarski namestnik v Švicu in Uriju. Verner, baron Atinghausen, praporšček. Ulrik Rudenc, njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad
Viljem Tell (1862):	misli tako, kakor mislim jaz. Tam biva tudi vrli Atinghausen, Praporšček, plemenitega rodú, Ki ljubi dom, poštuje stare nrave.

▶ praprot samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praprot

Stelja in gnoj (1875):	staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa (v naših krajih) praprot za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo
Botanika (1875):	krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove

praproti

Mineralogija in geognozija (1871):	morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich
Mineralogija in geognozija (1871):	preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih
Mineralogija in geognozija (1871):	vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših
Botanika (1875):	lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se
Botanika (1875):	alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne
Stelja in gnoj (1875):	tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša

praprotih
Botanika (1875): v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz
praprotim
Botanika (1875): 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z
praprotmi
Botanika (1875): stoje po vnanji podobi na sredi med palmami in med praprotmi, med tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih

▶ prase samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prase
- praſe
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi

praseta

praſeta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih

▶ prasec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prasca

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mora koža kerhka in lošasta viditi. Pečeni prasc. Čisto strebljeniga prasca dobro operi in nasoli in s popirjem, s kakima dvema
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pol ure pred, ko za na mizo napravljaš, popir odloči, prasca pridno s špeham pomaži, še zakuri, in speci ga rumenkasto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kaka svinja negodno vbrejala, se ji le eden ali dva prasca pustita; sicer bi preveč oslabela, in popolnoma ne dorastla. Včasi

praſza

Kuharske Bukve (1799):	Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini
Kuharske Bukve (1799):	v' ſklędi dęne, okoli pa obherbtne ręsíne. 248. Rasresanje maliga praſza. Glavo pezheniga preſizhka oberni proti levízi, pertiſni s' noshovim ploſkam

prasce

praſze

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi bilo soper
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dvakrat na dan bolniku dajo. — Vezhkrat je prav dobro bilo, praſze med boshijaſtjo s merslo vodo po zelim truplo takó dolgo

prascem
- prascam
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z

prascev

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Svinja navadno nosi 18 tednov, in po 10 ali 12 prascev stori ali verže. Treba je tedaj, da se svinja dobro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skušnjo poterduje, je k ravno tisti svinji, ktera še svojih prascev sesati ni pustila, ptujega, ki ga je kupil, in z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem se ji sme slabejša kerma dajati. Ako svinja mladih prascev sesati ne pusti, je po Novicah, leto 1846, stran 59
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Treba je tedaj, da se svinja dobro kermi, sicer bi prascev, ki šest tednov sesajo, ne mogla dovolj rediti.

prasci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel

prasec

prasc

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je lep, se mora koža kerhka in lošasta viditi. Pečeni prasc. Čisto strebljeniga prasca dobro operi in nasoli in s popirjem

▶ prasica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prasica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in oktobru pri čedi pustiti. Svinjar mora paziti, kdaj se prasica vbreja, da se ta dan pomni, in da se prerajta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v svinjaku obderžati, in dobro paziti, kdaj da verže. Kedar prasica verže, se ji mora moke ali otrobov na vodi dajati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stori, da ima prasica veliko in dobrega mleka. Ako se prasica slabo kermi, tudi prasčiki majheni ostanejo in hirajo. S takšno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobro, pijači nekaj kislega mleka pridajati, kar stori, da ima prasica veliko in dobrega mleka. Ako se prasica slabo kermi, tudi

prasico

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasčiki majheni ostanejo in hirajo. S takšno kermo je treba prasico štiri tedne kermiti, potem se ji sme slabejša kerma dajati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se prerajta, kdaj ima vreči. O tem času je treba prasico v svinjaku obderžati, in dobro paziti, kdaj da verže. Kedar

▶ praska samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praska
Gozdovnik (1898): poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo
prasko
Zlata Vas (1848): Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de

▶ praska samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojaški spopad; SSKJ

prask
Ljubite svoje sovražnike! (1899): naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se

▶ praskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praska
Roza Jelodvorska (1855): veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo prašno kapico

praskajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih

praskal
Zlata Vas (1848): jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal

praskali

Blagomir puščavnik (1853):	bodo sove čudne pesmice godile , da se bote za ušesi praskali; to naj vam bo za kratki čas; — trohljevina (trohnjeni les
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	denarjev vediti. Ostermeli so naenkrat in so se za ušesmi praskali; zakaj goljufani so bili in tudi kerčmar. Ta si je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sramovali, in se v žnablje grizli ali pa za ušesami praskali. 11. Povést. Kako Pavliha bolnike v néki bolnišnici brez zdravil

praskati
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8.

▶ prasniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prasnila
Gozdovnik (1898): možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo

▶ prašati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vprašati; [sskj]

prašam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali gosp. Rotar tudi tako dobro vé, de tudi v

prašati

Zlata Vas (1850):	je bila postava vsim prebrana, je mogel pervi župan vselej prašati: »Ali hočete to postavo deržati, v kteri vse naše premoženje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Ravno zastran poslednjih Oglejskih višjih pastirjev se utegne namreč to prašati: kdo jih ju v oblast Benečanom izdal, in tedaj kriv
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vprašam: Ali je tukaj.... mlin? Meni se je činilo nespodobno prašati ga, ali je tu „Zlodjev mlin”. On pa ves prijazen
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vremena. Kerčmar je bil denarjev željen mož, pozabil je pa prašati, kteri njih ima denarje, in jim reče: „Ljubi prijatli, to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mislim Sirinim” misli si Fabiola pa preden ga še more prašati, od kod ima take nauke, stopi suženj v dvorano: „Nek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	le v dovolj visokem hramu narediti. Znabiti bi utegnil kdo prašati: zakaj pa mora mošt 48 ur na tropinah vreti? Zato
Oče naš (1885):	pokazal Ménart na tleča pogorišča, kakor če bi bil hotel prašati: „Ali je to plačilo naše hrabrosti, ali tako hrabri s
Gozdovnik (1898):	pogrešati,« odgovori Pepo mirno. »A! No? kaj češ? « »Hotel sem prašati, hočete li svoj prstan nazaj? « »Kakošen prstan? « »Ki sem ga
Gozdovnik (1898):	takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet. »Ah! Je-li smem prašati, kdo so bili vaši pravi stariši? « »Nisem jih nikdar poznal

▶ prašen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prašne
Botanika (1875): ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa
prašno
Roza Jelodvorska (1855): se praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo prašno kapico na glavi. Nazadnje jo clo iz glave vzame, dene

▶ prašič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prašič

prasič

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	včasi veliki ko grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima prasič ikre je to, da se mu pod in v očesnih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in

prešič
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi

prašiča

prasiča

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici

prešiča

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rekoč: So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kako se glava divjiga prešiča perpravi. Lepo očejeno glavo čez noč v prav merzlo vodo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ali dvakrat 1 lot te štupe. — Je pri gnojenju osipic prešiča driska napadla, stolci divjiga kostanja ali še bolje želoda v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	materjo prebival, je bila navada, de so, kadar je kdo prešiča zaklal, otroci sosedov v to hišo prišli in juhe, to

preſhizha
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de

preſizha

Kuharske Bukve (1799):	kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je kuharza v' preſizha narędila, inu sloshi na ſklędo s' shlizo. 4) Odręshi rębra
Kuharske Bukve (1799):	ozri v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe od ſuhiga preſizha, okiſaj s' ſemono, inu polì v' ſklędo djane pezhene ręsine

prašiče

prasiče

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo

prešiče

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar

preſhizhe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor

prašičem

prasičam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota

prasičom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom

preſhizham
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en
preſhizhem
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to je bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa

prašičev

prasičev

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po

prešicev
Kmetijske in rokodelske novice (1845): volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú

prešičev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v miru počivajo! Današnjimu listu je perdjana 27, doklada. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 6 krajc. in pol, funt
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol, 7
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ovác je 27 mil. 197.239, goveje živine 11 mil. 479.604, prešičev 6 milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2 mil. in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Izmed domače živine je nar več ovác, za temi goved, prešičev, kónj, koz, oslov in mul, in sicer v sledeči razmeri
Roza Jelodvorska (1855):	pomijami vred. Enkrat sim eno celo v svinjaku našla od prešičev zgrizeno. Malu potem je mi ubila drago kupico, hitro sim

preſhizhev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	De bi sheljé nekterih bravzov ſpolnili, bomo prihodno tudi zeno preſhizhev, kakor je na tergu v Krajnju, vſak tjeden na snanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is teh daljnih krajev pridejo, lahko saſtopijo. — M. K. Zena preſhizhev v Krajnju 22. Proſenza: Preſhizhi domazhi po 5 ½ krajzarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	trohni. 6. Popravi vosne pota, sagrad' prelase zhes ſenosheti. Zena preſhizhev v Krajnju 27. Grudna: Preſhizhi do 1 zenta po 4
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Menguſhki fari ni davnej v 14 dneh okoli 125 preſhizhev ſhen napadel, in de ſo jih s v 37. liſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po takih strašnih nasledkih vse tožbe iz svetá zginile! Zena Preſhizhev v Krajnju. Prefhizhi teshejſhi ſorte po 5 in 5 in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	˛Shpeh v bòhéh 13 goldinarjev zent. „ od is koshe djánih preſhizhev 14 goldinarjev zent. Danaſhnimu liſtu je trétji ſpiſek imén deléshnikov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	volov je bil 155 goldinarjev. Şhtajerſke shivine ſo malo pergnali. Preſhizhev ni bilo ſkoraj nizh, rasun nekterih pitanjih domazhih, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drevzov, vſaziga po 4 krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki soper boshijaſt preſhizhev ſo tè le nar bolj poterdili : Dobro poſuſhene koreninize od

preſhizhov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto

prašiči

prasiči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj

prešiči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol, 7 in pol, in 6 in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti

preſhizhi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr.

prašičih
- prasičih
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina
- preſhizhih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen

prašiču

prasiču

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žlezasta postane, potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju

▶ prašiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prašiček

prešiček

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vsaki dan suhe stelje ; pije naj večkrat kislo mleko. Je prešiček dobro rejen in se mu je veliko osipic po koži
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v pisarnico iti. Reče tedaj eden njih: „Ljubi gost, vam prešiček zlo dopade, tudi še vaši zobje niso trudni; mi ne
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je prišla versta nazadnje do njega. Nazadnje pride tudi pečen prešiček na mizo. Že od dalječ je Pavliha ves zaljubljen va-nj

prašička

prešička

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je vesel za njimi pogledoval, in ko vsi odidejo, zavije prešička v papir, plača svoj dolg in se v pest smeja
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dá? Čez dva dni potem, ko je tudi že svojega prešička pohrustal, pride Pavliha v neko vas, kjer je pri nekem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pomišljeval ter reče: „Zakaj pa ne? že velja! ” Oberne tedaj prešička tako, de mu ni v gobec ampak nekam drugam gledal
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	gledal, obriše svoj perst ob pert, ga porine zadej v prešička in ga oblizne rekoč: „To je mastno, to je sladko

prašičke

preſhizhke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vodi ne gnije. Shivino ne meſti, kar ji manka, mlade preſhizhke, kateri bodo poversheni, kader Meſez gori jemle, sa pleme pulti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gorizi furlanſke zokle vidil, in enkrat v Blaku mavshane (garane) preſhizhke zenejſhi prodal, kakor ſo mu doma sa-nje ponujali, v polnim

prašički

prasčiki

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	veliko in dobrega mleka. Ako se prasica slabo kermi, tudi prasčiki majheni ostanejo in hirajo. S takšno kermo je treba prasico
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Novicah, leto 1846, stran 59 in 74 sledeči pomoček poterjen: Prasčiki se po celem životu, svinja pa po rivcu z žganjem

prašičkom

prešičkom

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	oči obračal. Čez dolgo mu pomolí sosed plošico s pečenim prešičkom, ki je kakor živ na nji stal in pomorančo v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	so gospodje glave vkup pomolili in čakali, kaj bo s prešičkom začel. Obračal je plošico zdaj sem, zdaj tje, in ogleduje
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa, dobro pazite, to nam morate povedati, kaj bote s prešičkom počeli.

▶ prašičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prašičev

prasičovi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga

prašičevega

prasičovega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so

preſizhoviga

Kuharske Bukve (1799):	ali ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, en
Kuharske Bukve (1799):	polivke sabelit. Rasręshi eno libro puſtiga telęzhjiga meſa, eno libro préſizhoviga ſtegna, eno polovizo kokóſhi, inu eniga jeręba na majhine koſze

▶ prašičji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prašičja
- prasičje
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih
prašičji
- prasičji
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure

▶ prašiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prašiti

praſhet

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	SERPANA OPRAVILA. Na Poli ſe sejle okople, nive v' drugo praſhet, sa jeſsensko ſętov. Pred shettvijo travnike pokoſsíti, potem na taunike
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shiher puſhati, laxirati. ROSHNIGA ZVETA OPRAVILA. Na poli v' drugo praſhet, inu gnoy podorati, per Mlineh jęse popravlati, per vodi ſhirme

praſhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa

▶ praški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

praškega
- praškega
  Valenštajn (1866): o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje
- pražkiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo
praškem
- pražkem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla
- pražkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se
praškemu
- pražkemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim potoval

▶ prašnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prašnice
Botanika (1875): dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je
prašnico
Botanika (1875): skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo

▶ prašničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prašnična
Botanika (1875): kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali

prašnične

Botanika (1875):	priraščeni vencu, tako da se vidi, kakor da bi bile prašnične niti k vencu prišite, kakor je to pri tako imenovanih
Botanika (1875):	cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi deli. 14.: Prašnične niti in vratovi soraščeni 1.: Obojni cveti in prašnični in

prašnični

Botanika (1875):	prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih Praproti Mahovi Alge Glive
Botanika (1875):	3. Prašniki (stamina). 64 Tretji listni krog v cvetu so prašnični listi, ki so pa navadnim listom tako malo podobni, da
Botanika (1875):	in pestični cveti na enem deble 2.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični
Botanika (1875):	Cveti prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični
Botanika (1875):	14.: Prašnične niti in vratovi soraščeni 1.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na enem deble 2.: Obojni cveti in
Botanika (1875):	prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi

▶ prašnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prašnik
Rastlinske svatbe (1877): In to je mogoče! Od druge lilije si izposodimo en prašnik, razporjemo vrečico in prenesemo nekoliko njenega cvetnega prahù na brazdo

prašnike

Botanika (1875):	mnogih cvetih dal očitno dokazati prehod od venčevih listov v prašnike. Če preiskujemo n. pr. venčeve liste belega plučnika, tudi lokvanj
Botanika (1875):	dadó razločiti od venčevih listov, in ti spet prehajajo v prašnike; tudi pestič postane pri razvitji plodu mnogokrat prav podoben listom

prašniki

Botanika (1875):	s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122., ki
Botanika (1875):	Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin

prašnikov
Botanika (1875): tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot
prašniku
Rastlinske svatbe (1877): prah imenujemo cvetni prah. Kakor torej vidite gospa, razlikujemo na prašniku nit, vrečico in cvetni prah v njej. Ako potergamo liliji

▶ praštevilo samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prašteviloma

Aritmetika za učiteljišča (1885):	m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega

▶ praštevilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praštevila

Aritmetika za učiteljišča (1885):	in sama s seboj razdelna, imenujemo absolutna praštevila ali kar praštevila (Primzahlen); n. pr. 3, 11, 29. Število, izraženo s katero
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc
Aritmetika za učiteljišča (1885):	le z 1 in sama s seboj razdelna, imenujemo absolutna praštevila ali kar praštevila (Primzahlen); n. pr. 3, 11, 29. Število

praštevilo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 11, 29. Število, izraženo s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so

praštevilom

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ne oziraje se na 1; kvocijent razdeli zopet z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelen, ne izvzemši prejšnjega praštevila, in takisto
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljeno število na njega prafaktorje. Dano število razdeli z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelno, ne oziraje se na 1; kvocijent

▶ prata samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prate
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga

▶ prati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pral
Gozdovnik (1898): štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok.
prali
- pralli
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je
prat
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike

prati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so psi snažni; treba jih je pridno česati, štrigljati in prati. Kodrasti psi naj se saj dvakrat na leto ostrižejo. 6.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je prišel s kerčmarico na pogovor, de zna stare kožuhe prati, de so kakdr novi in jih moli ne jedó. Žena

▶ pratika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pratika

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti ) — Vaša pratika* je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila Vaša pratika v naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč
Spisi Krištofa Šmida (1883):	snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé

pratikah

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nepotrebnu ſem ſtaviti, kir to ſe vſsaku Iętu v' teh Pratikah najde, katere ravnu, koker ta, bodejo po vishajnu teh Planętov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	koku hitru pak bode Jessen mersla. To ſe ſizar v' Pratikah usaki letu spruti niaide, al sa naprei ne. Skus dougu

pratike

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Niderlandu puſhe (muſhkete) delati. „ 263 „ ſo jeli pod Papesham GregorjamXIII. pratike popravljati. Ni smota ni reſniza. *) Kolikor zhaſa ſim v Kopriunzi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	če bi bila beseda prajsovskiga zvezdogleda veljala, kér so vse pratike za prihodno leto že natisnjene! Kmalo pa so drugi pratikarji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svetuje, de bi nas vse slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in

pratiki

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam

pratiko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepo ali gerdo vreme? jim je od- govoril: „Vremena v pratiko postavim po svoji dobri ali hudi volji. Ko sim dobre
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe pa dolgo zhaſa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svoji dobri ali hudi volji. Ko sim dobre volje, kadar pratiko pišem, v pratiki stoji jasno in prijazno vreme — ko sim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se spominja sv. cerkev 20. januarja, in če pogledamo v pratiko, kaj pride drugi dan, spoznali bomo koj, da bode gotovo
Mlinar in njegova hči (1867):	svet ali kak drug, in davi, ne brigaje se za pratiko. Ker imam na pokopališči opraviti, hočem si malo srce ogreti

pratko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſemenſko serno vſako po ſvojimu poſebnimu zhaſu. Ne pasi v pratko sa dan, iméj ſkerb le sa prav obdelano semljo in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se radi, Kakó se njih beseda gladi; Težko beremo krajnsko pratko! — Ozri na druge se narode , Lej ! sledniga pred drugim mika

▶ pratikar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pratikarja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bila, nam bodo gosp. Vertovc povedali. Povedka. Ko so nekiga pratikarja vprašali: od kodi on vé, ali bo lepo ali gerdo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim

pratikarji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je namreč ni davnej grozni hrup zagnal, de so se pratikarji za en cel teden zmotili, ki so veliko noč na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pratike za prihodno leto že natisnjene! Kmalo pa so drugi pratikarji zmoto Prajsa znajdili, ki je veliko noč, namesti de bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	in križem vse ravnajo. Ne bodite več čenčarji, O lažnivi pratikárji! Razumejo modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	januarja 1853. List 1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi pojte

▶ prav členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prav

prau
Sacrum promptuarium (1695): to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar, inu ſim hotel

prav

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi udje
Blagomir puščavnik (1853):	ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal kako
Sveta grofinja Genofefa (1857):	na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti
Astronomija (1869):	Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa
Ferdinand (1884):	ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x, tedaj
Revček Andrejček (1891):	Ne! Oh ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da

pravo
Čas je zlato (1864): prosiš? « ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in
pravu
Sacrum promptuarium (1695): kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore

prou

Biblia (1584):	gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi

prov

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu

uprav

Zoologija (1875):	ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v
Občno vzgojeslovje (1887):	ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S
Izidor, pobožni kmet (1887):	izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin

vprav

Rudninoslovje (1867):	sode se potrebuje v milaríji, barvaríji, belaríji i steklariji, ter vprav tej rudnini moramo hvalo vedeti, da imamo steklo. Feniški trgovci
Kemija (1869):	po vsej pravici bi ga lahko dušečnati ogelj (Stickstoffkohle) imenovali. Vprav zarad tega se iz njega izgotavlja neka spojina, ki je
Zoologija (1875):	in v skrbi za zarod. V tem obziru delajo žuželke vprav čudesa in prekosé vse više živali. Življenje celih redov, na
Zoologija (1875):	mezgovod, ker se ob hrbtanci spenja v prsi ter se vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva

▶ prav prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prav

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko goveje, kteriga smo že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se
Zlata Vas (1848):	Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta pràv ? Mislim , de. Pa ne mislite, ljubi moji rojaki, de jez
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se

pravo
Gozdovnik (1898): njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj

pravu

Sacrum promptuarium (1695):	kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima pravu, on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu
Sacrum promptuarium (1695):	Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt

prou
Biblia (1584): Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu djal: Tu nej prou, de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega

prov

Ta male katechismus (1768):	svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol
Branja, inu evangeliumi (1777):	shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo

provu

Sacrum promptuarium (1695):	shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de
Sacrum promptuarium (1695):	gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne

▶ prava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho. ) Tò jo imáſh. Matizh.

▶ pravda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravda

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz

pravdah
Viljem Tell (1862): imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic.

pravde

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z
Divica Orleanska (1848):	z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni
Zlata Vas (1848):	tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor

pravdi

Sosedov sin (1868):	močnejša od vesti, pomagal je na tihem obema nasprotnikoma v pravdi, če sta mu oba obilo vina kupóvala. Ali pravdati se
Sosedov sin (1868):	se o bankovcih menimo; ali ako bi te jaz v pravdi imel, pa bi te krivil kakor vrbovo šibino, če imaš
Razne dela (1870):	Si smertnim tak bogovam zaderžala, Kar šlo jim je po pravdi in namembi, Zdaj uzmejo si dvojno ga, in trojno. Zahvale
Razne dela (1870):	On pa me clo zapusti, nikdar ne opira me v pravdi! Atreja lakomni sin, vojaštva vladar Agamemnon, Kruto zavíl me je
Obljubljena (1881):	da sem bil prisiljen tudi pričati zoper njega v nekej pravdi, ktero je z bližnjo sosesko po krivici začel in jo
Cyclamen (1883):	pijó, in kam ženske sedet in šivat hodijo, — o taki pravdi pa še nisem čul! No, to je bil pa res
Slovenski svetec in učitelj (1886):	višjega, od koder dohaja ukaz, zaščit in celó pravica v pravdi. Knežje in vojvode so bili na ta način gospodarji, če
Vaška pravda (1892):	iz dna srca. Najprijetnejša zabava mu je bila premišljevati o pravdi, s sosedi ni govoril o nič drugem, kakor o pravdnih
Očetov greh (1894):	sodni sobi okrajnega sodišča se je vršilo zadnje dejanje v pravdi, po nje vsebini in formalnem teku skoro vsakdanji: prisega zatoženčeva

pravdo
- praudo
  Biblia (1584): Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime
- pravdo
  Lohengrin (1898): se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó

▶ pravdati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravdali
Zlata Vas (1848): To je pomagalo, de se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi

▶ pravec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

smer; [sskj]

pravcu
Gozdovnik (1898): V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu

▶ praveden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

pošten, pravičen; [sskj]

pravednega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Hodi ſa mano. XXXVI. POSTAVA. Sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu teh zhaſtiteh ſaſtopnoſt, inu svjet. Tu so pervi fazhetki pravednega ſhivlenja, inu modruſti, leti bodo tebi pomagalli, ter bodo sturili
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXXVI. Poſt. sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. XXXVII. Poſt. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega

▶ praven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravnim
Občno vzgojeslovje (1887): med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se

▶ pravh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naziv, poimenovanje; kontekst

pravh

prauh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri-

▶ pravi pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prava

Pozhétki gramatike (1811):	velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna.
Genovefa (1841):	ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno
Genovefa (1841):	ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi
Zoologija (1875):	hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki
Oče naš (1885):	je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila.
Občno vzgojeslovje (1887):	temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da

prave
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti

prave

Sacrum promptuarium (1695):	viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na
Zlata Vas (1848):	in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo
Kemija (1869):	na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih
Fizika (1869):	kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede
Zoologija (1875):	nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz

pravega

prav'ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele

pravega

Ta male katechismus (1768):	sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo
Robinson mlajši (1849):	sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem
Čas je zlato (1864):	srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	se da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90

praviga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim
Genovefa (1841):	vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sladko îmé! ktero v nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga
Zlata Vas (1848):	časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. “
Zlata Vas (1850):	časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter

pravem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora
Ferdinand (1884):	se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral
Gozdovnik (1898):	včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker

pravim

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je
Genovefa (1841):	ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena

pravemu

Najdenček (1860):	gospodar dnarjev veliko plačilo dal. Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku odrajtati, in spoznal sim, da to ni bilo tako
Astronomija (1869):	osmi del kroga, in topi kot amf je enak poldrugemu pravemu kotu, ker je nad njim ležeči lok enak trem osminam
Občno vzgojeslovje (1887):	namero, da se le-ta privede do one sovršenosti, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu. Človek nadkriljuje druga bitja že s sovršenostjo svojega
Občno vzgojeslovje (1887):	namreč, da se določa, koristi li to, kar se poželi, pravemu namenu človeškega življenja ali ne. Pamet preišče izkušnjo in najde
Občno vzgojeslovje (1887):	torej stanje nravstvene svobode. Konečni smoter vsake vzgoje, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu, pa je ta, da se nravstveni svobodi postavi

pravimu
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in

pravi

prav

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar
Lohengrin (1898):	božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju

prav'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor

pravei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vso gmaino kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja na pravei strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svs Kriſtvs kaker siti shalov tega shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado

pravi

Sacrum promptuarium (1695):	ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti
Sacrum promptuarium (1695):	vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino
Maria Stuart (1861):	tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li
Lohengrin (1898):	vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza
Lohengrin (1898):	čas, Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód! Jaz v veri

pravih
Revček Andrejček (1891): hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in

pravim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel
Botanika (1875):	jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj.
Oče naš (1885):	prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno
Občno vzgojeslovje (1887):	zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o

pravo

pravno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali kakor ſo sa to ali sa uno semljo perpravne. Pravno drevo mora ſploh tako narejeno biti: 1. De ſe rado
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam ſhkodje. Ako ſo njive s-orane, Ko

pravo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto
Tine in Jerica (1852):	bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji
Občno vzgojeslovje (1887):	na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan
Občno vzgojeslovje (1887):	od tega, da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi
Revček Andrejček (1891):	prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni

▶ pravica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravic

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in
Viljem Tell (1862):	Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic.

pravica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me peljal, ako bi
Divica Orleanska (1848):	Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi
Divica Orleanska (1848):	Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh
Blagomir puščavnik (1853):	je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj k Zaliki, zdaj
Občno vzgojeslovje (1887):	z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir

praviza

Ta male katechismus (1768):	dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I. Modrust. II. Praviza. III. Treſnost. IV. Jakost, ali muzh; skus katire ſadoby ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	grede ſliſhet, inu vedet: Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en
Branja, inu evangeliumi (1777):	Taiſtimu zhaſſu : je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Aku vaſha praviza nabo obilnejſhi, koker teh Piſarjov , inu Fariſęrjov, tok napridete
Branja, inu evangeliumi (1777):	dana, katira bi mogla shive ſturiti, tok bi sa reſs praviza is poſtave perſhla. Piſmu pak je uſſe pod greh saperlu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil; ampak praviza te bo ſodila. Matizh. Praviza goſpodo lubi, sa ſromake nemára
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	te ne bom ſodil; ampak praviza te bo ſodila. Matizh. Praviza goſpodo lubi, sa ſromake nemára. Baron. Ti męniſh, de jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hodi, vshę ga slode v' KKraſsijo neſse, vshę vupije, praviza, praviza ! —- V' zhaſsih ſmo mo Ięſskovo p — pravizo po herbti dali
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jeſt spodej podpiſsani” — Zhaſtitliva Goſpodſka ! jeſt ſzęr vęjm , de ſe praviza po tih novih poſtavah ne ſmej drugazhi , kokor po nęmſhku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. — Tok je pravda njegova sgublena. Matizh. (na ſtran. ) Lępa praviza ! Baron. — Potler bomo vidili , kję ſe bo shénil — Matizh. Per

pravicah

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	žene nedavnej velik zbor in so se pogovarjale o ženskih pravicah; vsaka zavezna deržava je imela svojo zastopnico. V posvetovanji je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	in sprave na političnem polji, vendar zarad tega v svojih pravicah dandanes še zatirani narodi Avstrije ne obupajo, marveč o zavesti

pravicam
Občno vzgojeslovje (1887): hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov, katere bi si mogla

pravice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je
Divica Orleanska (1848):	sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo
Divica Orleanska (1848):	kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj
Maria Stuart (1861):	pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi
Občno vzgojeslovje (1887):	4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in
Občno vzgojeslovje (1887):	spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako
Gozdovnik (1898):	izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila

praviče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to

pravize

Branja, inu evangeliumi (1777):	vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni

pravici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj
Robinson mlajši (1849):	od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse novo pri nas, in se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin
Kemija (1869):	v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali
Mineralogija in geognozija (1871):	stanu samo po okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo
Izidor, pobožni kmet (1887):	Marcelovih, pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti

pravizi

Ta male katechismus (1768):	so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti

pravico

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim, naj bodo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva
Divica Orleanska (1848):	polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico. Ker je pa kralj Matjaš bil bogat kralj, so mu
Deborah (1883):	Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem
Gozdovnik (1898):	Enkrat je bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal
Gozdovnik (1898):	potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti
Gozdovnik (1898):	ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit

pravizo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred
Branja, inu evangeliumi (1777):	tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne
Genovefa (1841):	préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj

▶ pravičen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpravičnejšegapridevnik, splošni, presežnik

narpravizhnejſhiga

Abecedika ali Plateltof (1789):	mojiga narlubſhiga Ozheta, mojiga vſigamagozhniga Goſpoda, inu narpravizhnejſhiga Goſpoda, inu narpravizhnejſhiga Sodnika reshalil. Naprejvsetje. Jeſt ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s'
Abecedika ali Plateltof (1789):	de ſim tebe mojiga narlubſhiga Ozheta, mojiga vſigamagozhniga Goſpoda, inu narpravizhnejſhiga Goſpoda, inu narpravizhnejſhiga Sodnika reshalil. Naprejvsetje. Jeſt ſi terdnu naprejvsamem

najpravičnejšemupridevnik, splošni, presežnik
- najpravičnejšemu
  Občno vzgojeslovje (1887): ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo

najpravičnejšipridevnik, splošni, presežnik

pravizhniſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar nadoshnishi na ſvojih vſigamogozhnih rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na katirimu ni obeniga madesha bilu. Terpeu je ta nar pravizhniſhi med vſimi pravizhnimi, inu ta nar ſveteiſhi med vſimi Svetimi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar ſveteiſhi Syn Boshji sa nas terpeu. O shaloſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe niſmo sbali tebe reſshaliti, tebe h' jesi, inu nar pravizhniſhi shtraifengi zhes nas sbuditi. Ti pa, o vſmileni Odreſhe-

pravičenpridevnik, splošni, nedoločeno

pravičen

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de je le pravičniga duha do samo eniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik

pravizhen

Biblia (1584):	beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve-

pravičnapridevnik, splošni, nedoločeno

pravična

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to
Oče naš (1854):	ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili in rekli, da zdaj je že

pravizhna

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima

pravičnepridevnik, splošni, nedoločeno

pravične

Viljem Tell (1862):	pošljejo v sirotno to deželo Divjaških rojev silovite vojske, Izgovorom pravične kazni nam Zatarejo svobodo in pravico. Gertruda. Možjé ste tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	solncu daje vzhajati nad dobre in slabe, in deževati nad pravične in nepravične. ” Fabiola nekoliko pomolči, kakor v svetem strahu, potem

pravizhne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad

pravičnegapridevnik, splošni, nedoločeno

pravičniga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bil zavoljo tega grajal; pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino je molil. Tu se je vidilo, koliko premore molitev pravičniga. Se preden si je kdo svest, se vzdigne vihar, ne
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino kar je tvojih. Med vsimi sidanjimi ljudmi najdem tebe pravičniga. Vzemi tudi k sebi v barko po dvoje vsih žival

pravizhniga

Biblia (1584):	Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le
Biblia (1584):	eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga
Biblia (1584):	lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli

pravičnejšipridevnik, splošni, primernik
- pravizhnejſhi
  Branja, inu evangeliumi (1777): Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe

pravičnipridevnik, splošni, nedoločeno

pravični

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém
Robinson mlajši (1849):	zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga
Deborah (1883):	moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični!

pravizhne
Ta male katechismus (1768): zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu

pravizhni

Biblia (1584):	ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	43. Takrat ſe bódo ti pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10.

pravičnihpridevnik, splošni, nedoločeno

pravičnih

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni! še
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki

pravizhnih

Biblia (1584):	konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu
Biblia (1584):	uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na

pravičnimpridevnik, splošni, nedoločeno

pravičnim

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	prid obrača. Kakor Bog gotovo živi, se mora pobožnim ino pravičnim ljudem vsaj zadnjič dobro goditi. “
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	s Nemci po nemečko. To terja pravica; s pravicoj se pravičnim ne zameriš. Nemec govori rad svojim jezikom; se ne ima

pravizhnem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pregreshneh tovarshov hitru, inu is uſſo skerbjo odlozhil, inu tem pravizhnem, inu zhednoſtitem perdruſhil. Nobenemu prehitru v'roke naseſhi, lira nobenemu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Nezh ſe ti napezhej s' letem pravizhnem, sakaj jeſt ſim nezoj v'ſajnah veliku terpela sa njegovo

pravizhnim

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Preſvetu ime poſvezhuvati. Pr. Koku? Od. Is enim brumnim, jenu pravizhnim shjulenjam. 2. Proshna. Pridi k' nam toje kraleſtvu. Pr. Kdo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſnizo, hudobne pa na ſvojo levizo. “ „Na to porezhe kralj pravízhnim na deſnizi: Prídite, preljubi mojiga Ozheta! ino prejmite kraljeſtvo, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prid obrazha. Kakor Bog gotovo shivi, ſe mora poboshnim ino pravízhnim ljudém vſaj sadnjizh dobro goditi. “ 21. Joshefovi bratje v' jézhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebeſhkiga Ozheta, kteri dobrim ino hudóbnim ſvoje ſolnze poſhilja, ino pravizhnim ino krivizhnim s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri

▶ pravično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravično

Lohengrin (1898):	v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran!
Lohengrin (1898):	red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin

pravizhno
Biblia (1584): pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta
pravizhnu
Sacrum promptuarium (1695): expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira

▶ pravičnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravičnost

pravičnost
Oče naš (1885): kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi

pravizhnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tvojo pravizhnoſt jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile

pravičnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se ne smé zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, de Ti bomo kakor Tvoji pokorni otroci v življenji in
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ter s tem jemljó vero, in pripravljajo sovraštvo nemškej izobraženosti, pravičnosti in korenitosti. (Glasovi: konec! ) Prosim, beseda se mi ne more

▶ pravilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravilna
Fizika (1869): stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg
pravilne
Fizika (1869): spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je
pravilnega
Rudninoslovje (1867): konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako

pravilni

Astronomija (1869):	namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi
Botanika (1875):	veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na

pravilnih
Zoologija (1875): je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te
pravilno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka

▶ pravilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravilno

Fizika (1869):	na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v
Mineralogija in geognozija (1871):	kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj
Mineralogija in geognozija (1871):	zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše

▶ pravilnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravilnost

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto
Fizika (1869):	da bi za vzhodnjakom vlekel severovzhodnjak in sever. 229 Znamenito pravilnost kažejo vetrovi, ki se imenujejo passati. Napravijo se s tem
Občno vzgojeslovje (1887):	najubožnejši koči prav tako predočiti kot v palači. Čistota, red, pravilnost in somernost v opravi, orodji, obleki, razni ukrasi, katere je

pravilnosti

Fizika (1869):	je tu ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan
Fizika (1869):	le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi

pravilnostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga
Botanika (1875):	njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista

▶ pravilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravil
Aritmetika za učiteljišča (1885): razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar

pravila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti

pravilih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35

pravilo

Pozhétki gramatike (1811):	navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako
Fizika (1869):	kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor
Občno vzgojeslovje (1887):	nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je

pravilu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni

▶ praviti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravi

prav'
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de

prave

Ta male katechismus (1768):	Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima
Branja, inu evangeliumi (1777):	de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per-

pravi

Sacrum promptuarium (1695):	nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar
Izidor, pobožni kmet (1887):	Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem

pravijo

pravejo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu

pravijo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu
Genovefa (1841):	zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ter ne le meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo

pravio

Biblia (1584):	Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej
Biblia (1584):	pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni
Sacrum promptuarium (1695):	odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa
Sacrum promptuarium (1695):	Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh s'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu

pravjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona

pravil

Biblia (1584):	ta Criſtus. Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria v' volo boshjo podala, ampak s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno tak dobriga ſerza, ko on, in rad ji je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram
Robinson mlajši (1849):	če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar
Revček Andrejček (1891):	ga slišiš — Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega
Gozdovnik (1898):	duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je
Gozdovnik (1898):	Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel

pravou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa
pravuv
Branja, inu evangeliumi (1777): vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam

pravila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati umerla, na njeno
Tine in Jerica (1852):	solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je
Tine in Jerica (1852):	prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stisne, ko Hifaks pride. Jubala mu je bila že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako
Revček Andrejček (1891):	in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica, ali mi nisi sama pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati

pravili

praveli
Branja, inu evangeliumi (1777): ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je

pravili

Genovefa (1841):	rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več, kakor eno; kakor so nam Oni že od konca pravili, de v nekterih krajih na Nemškim po dve, ali clo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na Dunaji, sim mu odgovoril to, kar so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj

pravim

Biblia (1584):	nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy
Biblia (1584):	tu, de nesaſtopite, de vam jeſt nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim; vender se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Jez bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj, ker ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste začeli, ne bojte se truda
Revček Andrejček (1891):	dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica
Revček Andrejček (1891):	so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset otrok imela — morali bi biti
Revček Andrejček (1891):	motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim!

pravimo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je taka, ko bi se začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo
Mineralogija in geognozija (1871):	samo po okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek
Zoologija (1875):	odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém
Gozdovnik (1898):	pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater

praviš

pravesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' tvojemu serzu mislesh. Bodi susebnu na tu poſirliv, kaj pravesh, inu kaj Buh k'tebi govory, tu premishluj ti v'
Kratkozhasne uganke (1788):	vezhdejl le naſaj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker ti pravesh: pruti tebi. Pred njim je szer le en maslez; odſad

pravish
Sacrum promptuarium (1695): od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj

praviš

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo poznaš? de je per tebi? Kako se je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom
Robinson mlajši (1849):	se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi se na
Stric Tomaž (1853):	tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Ti umerl. — Kdor Tebe posluša, kdor dela, kar mu Ti praviš, bo prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa
Roza Jelodvorska (1855):	de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna
Valenštajn (1866):	Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a

praviſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en

pravit

Sacrum promptuarium (1695):	s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele
Sacrum promptuarium (1695):	drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala,

pravita
Gozdovnik (1898): da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik

pravite

Biblia (1584):	Prerokou edèn. On je djal k'nym: Vy pak, kaj pravite, gdu ſim jeſt? Simon Peter je odguvoril, inu je djal
Biblia (1584):	ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Prerókov eden. 15. Jęsus rezhe k' njim: Vy pak kaj pravite, kdó ſim? 16. Şimon Pętèr pak je odgovóril, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	odgovóril, inu je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s'
Valenštajn (1866):	pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vse eno, ena čerka tako ali tako. Saj tudi meni pravite Arminij pa sem vendar Herman — ali ni to eno? Kdo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do
Gozdovnik (1898):	skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je
Gozdovnik (1898):	napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od

pravte
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on

praviti

pravit

Sacrum promptuarium (1695):	inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu
Sacrum promptuarium (1695):	je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima

praviti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je
Genovefa (1841):	slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu
Tine in Jerica (1852):	svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva

▶ pravljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravljic

pravlic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih plemenih in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo

pravljica

pravlica

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. listu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od

pravljica
Zlatorog (1886): Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva

pravljice

pravlize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Indiani delajo is téh mehurjev moſhnje sa denarje. — ˛She ene pravlize od tega ptizha moramo opomniti, ktere ſo v ſtarih zhaſih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhudila in vpila: „To ni ptizh! To je hudoba! ” Tudi pravlize od turſhke ptize ſo ſe nekteri per tej perloshnoſti ſpomnili

pravljice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo
Slovenske večernice (1865):	kače so se grele med pečevjem. Kmetje so pripovedovali strahovite pravljice od zmajev in kač, tako debelih, kakor človek čez pas
Žalost in veselje (1870):	med hlapci in deklami, ki so mu zvečer pripovedovale razne pravljice o strahovih, vešah in druzih nočnih duhovih. — Ženska je odmolila
Marjetica (1877):	nageljne. Večje sreče ni poznala. Zvečer pa je poslušala očetne pravljice, pomolila v postelji materno molitev in preselila se v sladke
Marjetica (1877):	prav živo domišljijo, torej so jej bile povšeči te čudovite pravljice in prav rada jih je poslušala in mnogo jih je
Marjetica (1877):	ura je. Pesmi potihnejo, a za njimi se vrste čudovite pravljice in povesti o jari kači, o zakleti princezinji, o zmaju
Moj sin! (1880):	je pletel koše, po večerji pripovedoval za kos kruha otrokom pravljice ali pa molil družini posebne-in dobrodejne molitvice. Iz bezgove grče
Cigani (1890):	boječi, posebno pa se boje strahov, o kterih pripovedujejo najrazličnejše pravljice. Cigan misli, da so posebna mesta, na ktera ne sme
Vinjete (1899):	tistih lepih časih Mathissona in Höltyja, pripovedovale so rože čudovite pravljice in listje je šepetalo o zaljubljenih skrivnostih ... O Hölty, duša

pravljici

pravlici

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za-te! — to bodi tí spomin. ““ Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Orjaška jigrača. ) Prevod iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici* dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje

pravljico

Mineralogija in geognozija (1871):	in dobri duhovi. Toda brumni in skušeni rudar vé ločiti pravljico od resnice, napeljevan po vednosti, ki vedno napreduje in previdno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	daj tudi meni kaj”, je sopet prvemu listu darovala mično pravljico, kakoršno takó v nježno-otročjem duhu pisati more le mati, ki

▶ pravnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravnik
- pravdnik
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji

▶ pravniski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pravšen; kontekst

pravniska
- pravniſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je

▶ pravnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravnost
Občno vzgojeslovje (1887): terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se
pravnosti
Občno vzgojeslovje (1887): in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se

▶ pravo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prava

Občno vzgojeslovje (1887):	molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z
Občno vzgojeslovje (1887):	udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo

pravo

Občno vzgojeslovje (1887):	t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da
Občno vzgojeslovje (1887):	j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in
Občno vzgojeslovje (1887):	vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j.
Občno vzgojeslovje (1887):	prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost.

pravu
Lohengrin (1898): Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je

▶ pravo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravica; SSKJ

prava
Revček Andrejček (1891): ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar tako! (Gre k peči in se greje

▶ pravokoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravokotne
Rudninoslovje (1867): je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali

▶ pravokotnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravokotniki
Rudninoslovje (1867): premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov

▶ pravokotno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravokotno

Astronomija (1869):	vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na
Astronomija (1869):	črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani
Fizika (1869):	kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res ako se kteri del kapljine

▶ pravopis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravopis

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi koristno. De ti po domače povem: Meni se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	list vsakiga pol leta, in to dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje, de ga bode vsaki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej

pravopiſ

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo réſ tako vterjeni, de Kar mene vtizhe, jeſt ta pravopiſ ſadajni dôbi in potrébam Şlavjanov sa nar bolj permérniga, nar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako malo in ſhe tako lahko, kakor poſtavim ravno ta pravopiſ. „Zheſar Anshik ſe navadi, ſe Anshe teshko odvadi. ” Ako je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	eden ismed njih na ſhiroko in dolgo raslagal, de nemſhki pravopiſ poglavitniga meſta na ˛Shtajerſkim je Gratz, ne pa Grätz, kakor

pravopisa

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Šempasa. 20. dan Listopada. Zakaj bi se mladi ljudje noviga pravopisa ne poprijeli, kér že meni v 52. letu svoje starosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	enkrat prav po potu, zakaj so se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bode jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še po imeni

pravopiſa

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe prihrani h, kar je po vſaki zeni predſtvo tega pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi pri natiſu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe nizh vedilo ni — in kako, ko jih veliko ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nektérih v „Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri zherke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şlavjan to pravilo sa dobro ſposnal, ki eniga ali drusiga pravopiſa priſtraſtno ne zhiſla in komur je v reſnizi od ſerza

pravopisom

pravopisam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo

pravopiſam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doné, de bi mi vezh soſtavkov v „Novizah” s ilirſkim ) pravopiſam* piſali, ktériga nektéri tudi obzhno-ſlavjánſkiga imenovati sazhenjajo; ker ſe med
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podreti, Şzhaſama ſe bodo vſi bravzi navadili, soſtavke s novim pravopiſam takó lahko brati, kakor s ſtarim in bodo nevedama brati

pravopisu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi, če ravno ni mogoče cele novize v temu pravopisu natiskati saj polovico , de bodo tudi drugi Slavjani vaše novice
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prosi slavno vredništvo, de bi njegov napoved bukev v ilirskimu pravopisu natisniti dalo, in serčno želi, de bi se gor imenovani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bo na Dunaju in že drugi mesec v ilirskim pravopisu: „Slavjanska Antologia” iz rokopisov dubrovniških pesmenikov z pristavkam narodnih pesem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu izdajajo, v novicah pa na pervi list vsakiga pol leta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O.

pravopiſu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deſet minutah ali k vezhjim v pol ure v novim pravopiſu brati nauzhiti samore, ker prav sa prav ni drusiga raslozhka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſproti kakiga drusiga sato ne vseti, ker je v ilirſkim pravopiſu isdelan? Tudi ne! Tudi tega pravila ſe bomo dershali, dokler
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhel. Tako se bodo bres truda vſe ſlavjanſke, v tem pravopiſu piſane bukve brati nauzhili in bodo nam hvaleshni, de ſmo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şlavjani ali k manjſhim vezhidel od njih, v enim ſamim pravopiſu piſali, kakor poſtavim tudi Nemzi, Franzosje, Lahi i. t. d.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le pozhaſi naprej itopati. Sato ſmo do ſedaj v ilirſkim pravopiſu le po malo v pokuſhnjo dajali in tako bomo tudi

▶ pravopisnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pravopis; kontekst

pravopisnosti

pravpiſmoſt

Pozhétki gramatike (1811):	je narbol vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in prepone ſzhiſtile, tedaj lahko najdemo pravo pót, zhe ſe
Pozhétki gramatike (1811):	sapelive enake isréke. Beſediſha in branje jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni zhaſ snanivniga naklóna. V' edinjimu. 1. Kader
Pozhétki gramatike (1811):	shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1.
Pozhétki gramatike (1811):	perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti
Pozhétki gramatike (1811):	de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in prepóne, in ſo nove ſhege per ti rézhi v'

pravpiſmoſti

Pozhétki gramatike (1811):	po navadi konzhuje drugo lize mnoshno s'z Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam
Pozhétki gramatike (1811):	ino dobro svuzhil; ino zhe ga ob enim vuriſh v' pravpiſmoſti, ga boſh na pol póti dalje ſpravil sa navuk latinsſkiga

pravpiſnoſti
Pozhétki gramatike (1811): snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo

▶ pravoslaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravoslavni
- pravoslavne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja

▶ pravoslovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravo; [sskj]

pravoslovja
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): je pa grof na visoko šolo poslal, de bi se pravoslovja učil, za ktero je Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov

▶ pravosodstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pravosodstvo
Gozdovnik (1898): in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec

▶ pravoverec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravoverce
- pravoverze
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze

▶ pravoveren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravoverne

pravovirne

Ta male katechismus (1768):	gmajn Zirkuv, ke je po zelemu svejtu resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane, katiri so, so bli, inu kadej bodo, v' sebi
Ta male katechismus (1768):	vednu vogibati. Povej meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od Krivovirneh Kristianov ſpoſnati? Ta je le: de eden pravo

pravoverni
- pravovirni
  Ta male katechismus (1768): ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na-

pravovernih

pravovirneh

Ta male katechismus (1768):	skupshina teh svetnikov; tu toku ſastopi: de neli samu tehisteh pravovirneh, katiri ſdej na svejtu ſhivèe, ampak tudi tehisteh, katiri so
Ta male katechismus (1768):	Odreshenik tega svejta: Buh S. Duh en troshtar teh brumneh pravovirneh Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Kaj muza, de lampeza pred njim gory, aku s'teh pravovirneh nobedn bliſu nagrede. leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti

▶ pravšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pravšnja

pravšna

Botanika (1875):	povikša nad 18 do 200 C., ktera toplina je ravno pravšna za delanje sladja. Iz vsega tega sleduje, da je kislec
Gozdovnik (1898):	se s prasko, z angleško ladijo in starost je tudi pravšna. Pa ne, da bi bil meni ljubi Bog, staremu zalupancu

pravšnje

pravšne

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zvédil; koga víkati, mu je bilo neznano. Pa je vender pravšne misli imel od pristójnosti ali spodobnosti. De bi ptuji gospé
Fizika (1869):	itd., v vodi ali v morji. Posebno mnogokrat se zavolj pravšne lastnosti kraja vidijo take zračne podobe (prividki) po egiptovskih puščavah

▶ pravzaprav členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pravzaprav

prav sa_prav(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga

prav za_prav(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ljubljansko močvirje. ) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav* za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje, ki imajo dosti živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vedel kaj; cesar se mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	voriva. — Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela
Stelja in gnoj (1875):	3. Kakošna ima sploh stelja biti? 1. Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak
Tiun - Lin (1891):	s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló

pravza prav(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje

▶ pravzaprav prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pravzaprav

Tihotapec (1855):	pripomoči. Res čudno poje to »nekoliko« v ustih grofa, pa pravzaprav je še to veliko, de je nekoliko obljubil. Ker njegovo
Tihotapec (1855):	povzame govor z gospodom. Lepo se zahvali za vse dobrote (pravzaprav je bila ta sama dobrota, da je očeta nagovoril Ivana
Tihotapec (1855):	posvari. Ko Ivan, de se ljubezni ubraniti ne more, ali pravzaprav ne sme, povzame zopet poprejšnje sprehode v vertu in v
Cvet in sad (1877):	pametneje obnašati. Nazadnje bi me še ona izpazila, kako je pravzaprav z mojim sovraštvom do nje in — prekleto — to bi bilo
Materino srce (1896):	pred njim in tiho opazovala hitro sopočega, skrajnje razburjenega moža. Pravzaprav ... zoprn ji ni bil, tako-le strasten in goreč. »Dve tisoč
V krvi (1896):	članek, v katerem je bila z ginljivo občudujočimi besedami naslikana, pravzaprav opevana, »brezprimerna dobrotljivost in ljudomilost doktorja Pajka, ki je obsipal
Moja hoja na Triglav (1897):	ko "sledu ni več unanjega viharja", da hoja na Triglav pravzaprav res ni kdo ve kaj nevarna, a za gospodično iz
Gojko Knafeljc (1899):	ko ji pove, kako jo še vedno ljubi, kako jo pravzaprav še nikdar ni nehal ljubiti, ko jo bode prosil odpuščanja
Vzgoja (1899):	jo je vlekel proti tlom. Vprašala se je, čemu gre pravzaprav domov: ali gre kosit, ali gre počivat, ali gre negovat

▶ prazen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prazen

prasen

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne

prazen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo
Občno vzgojeslovje (1887):	kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas, ako se zadosti ne predočijo. Kakor vse pojme sploh

prazna

prasna

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh, prasna hvala, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa

prasne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah

prazna

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes
Zlata Vas (1848):	nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni stanoviten, ali, kakor se navadno govorí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti
Valenštajn (1866):	stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije
Valenštajn (1866):	utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej
Deborah (1883):	Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še

prazne

prasne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno

prazdne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zlo skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad

prazne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah
Zlata Vas (1848):	vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne
Zlata Vas (1848):	poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi
Zlata Vas (1848):	pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Perun ni Bog, da njegov jakan*) in njegove strele so prazne* reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem
Valenštajn (1866):	nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej
Ferdinand (1884):	preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. «

praſne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker ſa mene samo, inu ſa mojega Synu. Na nezhemerne, praſne re-
Kratkozhasne uganke (1788):	ſtvar; al vonder en Krayl. Imam use shaze, inu vonder praſne roke. Sajne. Starsham, inu otrokam morem jeſt sluſhiti: ponozhi ſa

praznega

prasniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno

praznega

Ultra! (1867):	Kotílek. Dosti je praznega govoríčenja! Izmisli si drug pomoček. Tega ne privolim nikdar. Pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Sod se ne sme popolnoma napolniti; za eno dlan mora praznega prostora ostati. V tako naliti sod se vtakne kipelna veha

prazniga
Kmetijske in rokodelske novice (1847): v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter

praznem

Astronomija (1869):	dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne
Fizika (1869):	Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel

prazni

prasni

Genovefa (1841):	ravno daljezh od ljudí, ſi vunder Ti bliso naſ — v prasni puſhavi in v tihi polnozhi! Kako velika je ta ſrézha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane o prasni luni ali o mlaji, je letá: Séliſha, ktere verh semlje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe pa to ne godí, ſo nar bolj pripravni kraji prasni. Nekteri pa pravijo : 1. „Jeſt nesnam srejo ſadniga drevja v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetje vedili, ktere ſemena o polni luni, in ktere o prasni luni ſejati, naj ohranijo to poglavitno vodivnizo ali regelzo: „Vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſéni, in le malo ſtrokov narédil; ſhe tiſti ſo vezhdel prasni. Séliſha in zvetlize (roshe) preſajati, drevéſa zepiti, in vinſke terte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vezhletne shelje Poſtojnzov ſo bile, ſi velik nov svon v prasni lévi zerkveni svonik napraviti; to de velike neſrezhe obzhutljive vojſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novih snajdb' te glaſ sveſélil Vezh ne bo, ko prasni ſhum ? O nikár ne sanizh'vati, Kdor s semljo imáſh ſvoj

prazni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): njena še ni tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili

praznih

prasnih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi v' tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Sram bi nas moglu biti, de ſi mi h' opravilu prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi Doktar bil , bi mi kej noterneſle. Smeſhn. Sadoſti je prasnih besedy. Al jo plazhaſh , inu jo vsameſh ? To je mojo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſvojiga brata Abelna umóril. Şhe vezh drugih vrash in prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v luni sadeva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kolikor je mogozhe, ſejál in semljo prav obdélal. Ne bodi prasnih vér, ne zhuj na nekake ure, tédne, dneve ali na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſtivhizi (oſhtariji) pijanzhjejo, zele ure odsunej na mrasu, in — per prasnih parnjah ſtati puſté, tako de od shaloſti glavo ſkori do
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pridnim delu iſkala, jo iſhe vezhidel v lotrii in drusih prasnih marnjah. Te snamnja ozhitno kashejo, de taki kmetovavzi nimajo daljezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27.

praznih

Divica Orleanska (1848):	vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo
Maria Stuart (1861):	kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel

praznim

prasnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali proge v luni ſo nekadaj she dajale priloshnoſt vezh prasnim veram in neumnim vrasham. Vezh ſto let ſe ohrani med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reja murv in ſvilnih goſenz na Şlovénſkim rasſhirila ; naj premoshni prasnim rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj kashejo pót, kjer

praznim

Viljem Tell (1862):	To je zares budalasto povelje. Frishart. Zakaj ne pred klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda in
Viljem Tell (1862):	Kdor je Pošten, zaničevati mora naji. — Poklekati pred tem klobukom praznim, To je zares budalasto povelje. Frishart. Zakaj ne pred klobukom
Viljem Tell (1862):	povelje. Frishart. Zakaj ne pred klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta pridejo z otroci
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	da so narod; vpirali so se jim ljudje z enačim praznim besednim lepotičjem (floskeln), da jezik ni pripraven; imenovali so nemško

praſnem

Kratkozhasne uganke (1788):	kaſhem, inu na tako viſho is praſnem veselam mâmem: is praſnem ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ſameſhish
Kratkozhasne uganke (1788):	tebi use sorte figure kaſhem, inu na tako viſho is praſnem veselam mâmem: is praſnem ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh

praznimi

prasnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje

praznimi

Blagomir puščavnik (1853):	moža. ” — ”Častitljivi oče, pravi spet Bogomila, ne tolažite me s praznimi nečimernimi rečmi, ne obetajte mi tukej zlatih gradov. Ta misel
Najdenček (1860):	ki ga s praznimi marnami in igranjem na paši trativa, lahko veliko bolje z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nejevoljno Torkvat, češ, s takimi praznimi rečmi si kratimo čas. „ Novacijan je učil, da cerkev ne
Stelja in gnoj (1875):	močno različna in dá se torej veliko ložej zakrivati s praznimi izgovori, po katerih se kmet sam svojemu žepu laže. Ne
Gozdovnik (1898):	v ogradbo na prostor, kjer so stali Apači, strmeči nad praznimi šotori in nad klicem sovražnikov. Ognji so se svetili po

prazno

prasno

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo

prasnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): na morem. Sakai tu je vezh bilu enu hynausku, inu prasnu, koker pa reſsnizhnu, inu pravu praſheine saſliſhet, inu saſtopit, kai

prazno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k.
Divica Orleanska (1848):	snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza

praſno
Kratkozhasne uganke (1788): ſdobi eno luknezo toku, de welak, inu zhermelak vonſtezhe. To praſno jajzhno lupino napolne is roso, katiro ti v' spomladi, predn
praſnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te

▶ praznično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznično

Blagomir puščavnik (1853):	vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z

▶ praznik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznik

prasnek
Branja, inu evangeliumi (1777): je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'

prasnik

Branja, inu evangeliumi (1777):	od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te
Branja, inu evangeliumi (1777):	vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula

praznik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de
Divica Orleanska (1848):	Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila
Blagomir puščavnik (1853):	ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako
Blagomir puščavnik (1853):	tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da
Blagomir puščavnik (1853):	da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo
Oče naš (1885):	Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se
Zlatorog (1886):	veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In

praſnek

Ta male katechismus (1768):	Bogu sturjene oblube nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel
Ta male katechismus (1768):	rotèe, inu ſaveſujejo. Kaj ta treta: Spomini se, de boſhje praſnek praſnujesh? Ta ſapovèe, de se ima Sabboth, tu je: boſhje
Ta male katechismus (1768):	praſnujesh? Ta ſapovèe, de se ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti, koker se ſgody, kader
Ta male katechismus (1768):	II. Ti imash uſſako nedello, inu ſapovedan praſnek S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te
Ta male katechismus (1768):	bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je Kristus
Ta male katechismus (1768):	tu lohka uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako nedello, inu praſnek ſgoditi. Toku bo po ſhellah S. 0. Augushtina, neli govtanz
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu te gnade
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veliku lejt preteklu, kar sem jeſt na njegov god, inu praſnek uſſellej eno posebno gnado od njega prosila, katiro sem tudi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Joſhefa Titularfeſt: na 2. nedello Majneka: na S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan

praznika

prasnika
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl
praznika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo

praſneka

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy.

praznike

prasnike

Sacrum promptuarium (1695):	ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S.

praznike
Revček Andrejček (1891): drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje

prazniki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ženico, hčer laškega grajšaka. Iz Rima 6. dec. Pred božičnimi prazniki vsako leto imajo sv. oče papež velik skriven zbor (konsistorij
Sveti večer (1866):	napraviti. To otročje veselje je vzrok, da so jim Gospodovi prazniki ljubi in častiti in pripravlja njihove serčica, radovati se nad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so pretekli, — al cvetke, ki jih še zmirom nahajamo na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	enakosti in bratinstvu vseh narodov. Če pa tudi letošnji Božični prazniki niso še vsadili cvetlic miru in sprave na političnem polji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	temveč, da mora biti druga volitev. Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi
Zeleni listi (1896):	veselje! « »Veste kaj«, reče nekega dne Vida, »skoro pridejo božični prazniki in tedaj jej kaj darujemo«. »Dà, dà«, rekó vsi veselo

praznikih

prasnikih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh-

praznikih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in
Tine in Jerica (1852):	stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete sabo vzela
Blagomir puščavnik (1853):	in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi pridejo, ker se jim pot

praznikov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo
Tine in Jerica (1852):	pozabite besedi ljubijoče — umirajoče matere Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so prišli fajmošter, bolnico obiskat. Jerica je bila mirna
Astronomija (1869):	ta dva dneva sta toraj mejnika velikonočna. Cela vrsta druzih praznikov se ravná po velikej noči, tako je n. pr. vnebohod

prazniku

prasniku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	denárje hranil, ſo nekteri menili, de Jesuſ kaj potrebniga k' prasniku kupiti veléva, ali pa, de naj med uboge kaj da
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	trideſet létni bolnik. Jesuſ je ſpet priſhel v' Jerusalem k' prasniku. Reveshev je iſkal, sa njimi je hodil, on ljubesnjivi prijatel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe

▶ praznina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznina

Fizika (1869):

Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8.

praznine
Gozdovnik (1898): proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive

▶ prazniško prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

prazniško

Zlata Vas (1850):	dolga versta mladih fantov in déklic proti Ožbetovi hiši, po prazniško oblečenih. Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v cerkev. Otróka h
Zlata Vas (1850):	dolžnost imam resnico govoriti. ” Napravi se tedej eno nedeljo po prazniško; dene nedeljski klobuk na glavo, vzame palico s srebram okovano

▶ prazno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prazno
- prasno
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj
- prazno
  Viljem Tell (1862): na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa
- praſno
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mote, inu pomankanje tega pernesenja tvoje dushe uſſega dobrega ſasluſhenja praſno stury. Pokaſhi meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja

▶ praznoba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

praznina; Pleteršnik

praznobe
- prasnobe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima med ſvojim

▶ praznovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznovan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred

▶ praznovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznovanje

prasnovanje

Genovefa (1841):	je Bog to veſêlje ſam napravil — nar lepſhi prasnovanje je — prasnovanje smage zhédnoſti nad hudobíjo! ” in vſi vitesi in devize ſo
Genovefa (1841):	grof, „sato je Bog to veſêlje ſam napravil — nar lepſhi prasnovanje je — prasnovanje smage zhédnoſti nad hudobíjo! ” in vſi vitesi in

praznovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij cele
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v

praznovanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1847): slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven

▶ praznovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznoval

Spomini (1860):	hiša bi za vso množico ne bila zadostila, se je praznoval moj dan v mirnem in bolj tihem razveseljevanju; z bolj
Človek toliko velja, kar plača (1861):	v kerčmo, v svojo cerkev, kjer bo pri kozarcu vina praznoval ozdravljenje svoje neveste. Napravil je dacar v kerčmi veselo gostovanje
Domen (1864):	vsacemu posebej povernil hudo s hudim. Na poseben način je praznoval berač Ureh to veselo novico. Slišavši Jožkovo poročilo, skočil je
Sosedov sin (1868):	IX. Ob shodu, ki se je pri bližnjej cerkvi praznoval, plesala je Smrekarjeva Fránica najrajša s Štefanom, a Štefan skoraj
Bolna ljubezen (1874):	nedolžni poskušnji in ni imelo žalostnega nasledka. Milijonar Z. je praznoval pri polnih zabojih rojstni dan in na voljo svojemu učencu
Cyclamen (1883):	in na malem prostoru pred farno cerkvijo. Graščak Meden je praznoval danes svojo poroko z Boletovo guvernanto, in da se to
Zádruga (1890):	sedel pred hišo na klopi in z lulo v ustih praznoval dan počitka. »Na žegnanje k svetemu Mihelu,« odgovoril bi mu
Gospa s pristave (1894):	let! O minljivost! « A Rovigo je bil vesel, kakor bi praznoval zmago. Ponosno je hodil sem in tje, povsodi si ga
Dušne borbe (1896):	Deset let ni videl brata. Isti dan, ko je Emerih praznoval poroko s Feodoro, je preživel ubogi Franjo, na duhu in

praznovala
Deborah (1883): njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi si

praznovali

prasnovali

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo poleten zhaſ na polji délali, po simi pa goſtokrat prasnovali, ſo ſe od ſtariga vojſhaka navuzhili is domázhiga leſu mnogotere
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sopet kolovrate v roke vsele, kteri ſo she doſti dolgo prasnovali. Ali pa she imate tudi zheſke kolovrate sa to pripravljene

praznovali

Slovenske večernice (1865):	podzemeljskih kapelicah na god mučenika, ki je bil ondi pokopan, praznovali njegov spomin in obhajali službo božjo. To se je dolgo
Žalost in veselje (1870):	napraviti Viljem dobro večerjo, da bi ta veseli dan vredno praznovali. Združimo sedaj še dve osebi nekoliko bliže, ki ste nam
Na Žerinjah (1876):	na prsa in jo imenoval svoje ljubo dete. Ko so praznovali mesec pozneje ženitovanje na Žerinjah, imel je doktor Rakec, ki
Rastlinske svatbe (1877):	spominu oni prekrasni dan lanske jeseni, ko smo na Verbi praznovali pervega slovenskega pesnika slavnost, katere ste se tudi Vi udeležili
Milko Vogrin (1883):	na Ogersko, in v jesen bomo lahko na Dunaji slovesno praznovali tvojo poroko. “ Najbolj so pretresle ubogo deklico besede, da pride
Testament (1887):	je klanjal sleherni. Bilo je jeseni, ko so v Grabnu praznovali cerkveno žegnanje. Gori pri Topolščaku se je gnetlo vse polno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Bosne. Ubòj ni bil upravičen. — V nedeljo, dné 18. avgusta, praznovali smo rojstveni dan presvetlega našega cesarja. Vsi vojaki garnizije v
Na krivih potih (1893):	jo pozdravljat. Stariši Zoranini, ki so bili zeló bogati seljaki, praznovali so srečno vrnitev svoje ljubljene hčere s tem, da so
Vaški pohajač (1893):	občutil nihče teh resnih zvokov, glasnih opominov. Vinski duhovi so praznovali svoje hrumne in nesramne veselice. Sin je pil, sin je

praznovati

prasnovati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bilo per Jesuſu ino njegovih apoſteljnih prasnik po vredno prasnovati. Juda pa, ko je gríshljej vsel, vſtane, ino gre. Bilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dela, ino ravno tako jas. “ — Ino to ſe pravi ſabóto prasnovati. Le s' dobrimi deli obhajamo po vredno Goſpodov dan, s'

prasnuvati
Branja, inu evangeliumi (1777): S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho
praznovati
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je

praznujejo

Astronomija (1869):	dni za nami, tako da oni novo leto še le praznujejo ko imamo mi že 13. dan januarija. *) Zgoraj imenovana določba
Pripovedke za mladino (1887):	Ivan, in kdo ve, čemu je to dobro! ” Potem pa praznujejo svatovščino: ples se prične, kraljica tudi stopi med plesalce zvesti

praznujemo
Sveti večer (1866): na njem še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete, ki je

▶ praznoveren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praznovernim

Zoologija (1875):	sova (St. flammea), a žalostni glas malega čuka (St. noctua) praznovernim ljudem oznanuje smrt.
Zoologija (1875):	mm. dolg, pokaže se časih tudi v hišah v strah praznovernim ljudém, ki so ga nekdaj imeli za oznanjevalca smrti. Mokar

▶ praznujoč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

praznujoč
- prasnujozh
  Biblia (1584): katere ſim vun ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'

▶ pražival samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

praživali

Zoologija (1875):	razmatranjem dospeli smo do najnepopolniših živih stvorov, ki pod imenom praživali predstavljajo zadnji red živalstva. Z imenom praživali pa nij rečeno
Zoologija (1875):	ki pod imenom praživali predstavljajo zadnji red živalstva. Z imenom praživali pa nij rečeno, da so to najprej ustvarjene, najprvotniše živali
Zoologija (1875):	in sicer nahajajo še vže v najstariših tvorbah. Dvanajsti red; Praživali; Protozoa. Gredoč v opisu živalskih podob zmerom navzdol, prišli smo

▶ pražnje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pražnje

prashnje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza

▶ pražnje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pražnje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli

▶ pražnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pražnje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po

pražnjem

pražnim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga
Divica Orleanska (1848):	Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski

pražnji
- prashnje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta

▶ pražola samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

pražen in dušen goveji zrezek; SSKJ

pražole

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezaniga limonoviga lupka. Pražole s polivko (zosam). Deni v kozo pražole, na koleščike zrezaniga korenja, peteršiljevih koreninic, čebule, materne dišice (timijana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj v vbitih jajcih, dobro jih z žemljevimi drobtinami potresi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	poli z juho (župo), precedi dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mizo pripravljeno jed deni na drobno zrezaniga limonoviga lupka. Pražole s polivko (zosam). Deni v kozo pražole, na koleščike zrezaniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in ta jed se precej na mizo da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pražole (rostbraten). Tolci pražole, de so dobro omeče, osoli in peci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pražole (rostbraten). Tolci pražole, de so dobro omeče, osoli in peci jih hitro nad
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane pražole.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pokri, de se v mehko duši (dinsta). Potlej mast posnemi, pražole iz koze vzemi, juho odli, mast zopet korenam perdeni, pokri

▶ pre členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pre
Pozhétki gramatike (1811): rékel trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto

▶ pre okrajšava ↘ goo300k, IMP

pre

pra

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes

▶ preb samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pismo, list; nemško-slovenski slovar

preb

prieb

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	puſtov podtuojo guavo patu boda daiteh inu klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti dovi shribati ta duha prieb
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biti taku storian? INRI I. S. Z. Inu te prieb se mora na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. R. I. Sveta Krisha na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te pridijozhe pushtabe: I. S. Z. spued poſtaviti: inu teſti prieb mora
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti dovi shribati ta duha prieb
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu noi

▶ prebava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebavo

Zoologija (1875):	ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu
Zoologija (1875):	kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a vsako

▶ prebaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebavnem
Zoologija (1875): omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav

▶ prebavilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebavila

Zoologija (1875):	obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse
Zoologija (1875):	razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere je
Zoologija (1875):	delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih

▶ prebaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdržati; Pleteršnik

prebavim
Robinson mlajši (1849): donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak

▶ prebavljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebavljanja

Zoologija (1875):	telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera
Zoologija (1875):	III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih

prebavljanje
- prebavljenje
  Zoologija (1875): snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana
prebavljanju
Zoologija (1875): živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še

▶ prebavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebavljamo
Zoologija (1875): tem kaj vedeli, popolnoma neodvisno od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to se

▶ prebavljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebavljive
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla

▶ prebičati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebičajo
Stric Tomaž (1853): če vas vjamejo. Strašna vam bo pela. Ko vas dobro prebičajo in našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj

▶ prebiranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebiranja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ni druga, kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo

▶ prebirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebira

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zapisano (kadar namreč bukve v roke vzame in jih nekoliko prebira). Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sredo 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo

prebiraj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo, krompir, péſo vezhkrat prebiraj , kar je gnjiliga pridno odberi in saversi, kar je ſlabjiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnevih hrame in klete prevetri, ſadje na polizah raslosheno vezhkrat prebiraj. — Pota in zéſte popravljaj, lushe in grabne potrébi, in blato

prebiral

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal
Mineralogija in geognozija (1871):	reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so

prebirali

Stric Tomaž (1853):	toliko pozornosti obudile, po nobenih niso toliko popraševali, ter jih prebirali, kakor tako zvane: „bajta strica Tomaža, ali življenje zamorcov v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	hočemo malo več o njih spregovoriti. Čem bolj smo jih prebirali te pesmi, tem bolj so nam dopadale. To je gotovo

prebirati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne spari in ne skazi; vsaki dan ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze
Stric Tomaž (1853):	imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le malo razumel, in mu niso bile

▶ prebit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebito
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla

▶ prebitek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bivališče; Pleteršnik

prebitka
Robinson mlajši (1849): da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi

prebitku

Robinson mlajši (1849):	prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost
Robinson mlajši (1849):	ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže

▶ prebiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebije
- prebije
  Gozdovnik (1898): posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z
- prebodi
  Robinson mlajši (1849): Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil

prebijem

Robinson mlajši (1849):	živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas
Maria Stuart (1861):	Kenedi. O, Melvil! tega ne prebijem jaz! Marija. Stopite bliže, da se poslovim Še z vami
Valenštajn (1866):	to? Valenštajn. Ob milosti bi živel Oholih Švedov! Tega ne prebijem. Ilo. Al prosiš jih pomoči, ko begun? Koristiš več jim
Valenštajn (1866):	vpraša, Kde ste. Vojvodica. Zakaj pa hoče iti? Tekla. Ne Prebijem v pričo njega zdaj. Grofînja (vojvodici). Ne čuti Še dobro

prebom
Robinson mlajši (1849): ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč

prebil
- prebil
  Robinson mlajši (1849): na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku
- prebiv.
  Branja, inu evangeliumi (1777): utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi

prebila

Stric Tomaž (1853):	Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem
Valenštajn (1866):	cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla

prebilo

Robinson mlajši (1849):	mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj
Robinson mlajši (1849):	gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali

prebiti

Valenštajn (1866):	Počijem zdaj od dela, želel uro Veselo sem mej svojimi prebiti. Grofinja. Že davno nej smo tako skupaj bili. Valenštajn (na
Valenštajn (1866):	verjel bi mojim! Deveti nastop. Grofinja. Prejšnji. Grofinja. Tesnobe te prebiti več ne morem, Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo
Valenštajn (1866):	vprašate? Kar nič? Besede vaše čakam dolgo že. Al morete prebiti, da užé Več dni še v misel nejste vzeli ga
Mlinar in njegova hči (1867):	krega ne bode, pa saj mora otrok od očeta kaj prebiti, kar bi morda od kacega druzega ne. Micka (ki tete
Lohengrin (1898):	me prositi! Sovraštvo vse odpuščam ti; Kar morala si ti prebiti, To, prosim te, odpusti mi!

▶ prebivajoč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

prebivajoč
Divica Orleanska (1848): v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark

▶ prebivajoče prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP

prebivajoče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno pazljivimu biti: ali slišijo vse v zavezo županije
Zoologija (1875):	stanujoče hranijo se največ z mesom, manjše, v vročih krajih prebivajoče jedó pa poleg rastlinskega živeža tudi jajca in manjše živalce

▶ prebivalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prebivalce

Zoologija (1875):	obilna tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce ognjene in Vandimenove zemlje velike vrednosti.
Botanika (1875):	rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je za prebivalce vročih krajev iste važnosti, kakor za druge kraje žito, krompir

prebivavze

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi

prebivalcem
- prebivavcam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa
- prebivavcom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo

prebivalcev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	res; Gospod te hiše ima neomejeno oblast čez serca njenih prebivalcev. “ „Ne, ne“ — ustavi jo Fulvij — „jaz menim tistega nežnega vladarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	kmalu v besedah. Jaz omenim med drugim tudi rev tukajšnjih prebivalcev in pogostih eksekucij zarad davkov. Kar se vtakne človek, ki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	71. Kranjska ima 100 Mm2 površine in 481243 prebivalcev; koliko prebivalcev pride poprek na 1 Mm2? 72. Česka ima 5560819 prebivalcev
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prebivalcev pride poprek na 1 Mm2? 72. Česka ima 5560819 prebivalcev, in sicer po 10706 na 1 Mm2; kolika je nje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Česka je imela leta 1780. 2561794, leta 1870. pa 5140156 prebivalcev; za koliko % se je tedaj nje prebivalstvo v tej dobi
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	po mestnih ulicah. Ali ako so tem kanili, vzbuditi pozornost prebivalcev, jim se je to slabo posrečilo. Ko so ljudje jedva
Tiun - Lin (1891):	poškodovano ladijo. Toda v tem časi prišlo je le malo prebivalcev k nam. Pripisovali smo njihovo bojazen sovraštvu, katero goji večina
Tiun - Lin (1891):	k nam. Pripisovali smo njihovo bojazen sovraštvu, katero goji večina prebivalcev celega obrežja onega velikega póluotoka, ki sega do Singapore, proti
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in sličnih zavodih, ne smemo pozabiti omenjati, da največ njihovih prebivalcev so žrtve alkohola. Naloga šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se

prebivavcov

Zlata Vas (1850):	govorili, Ožbé. Če bi srejna siromašnice ne imela, bi tudi prebivavcov v nji ne bilo. Nar več beračev in postopačev se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	obseže 23 štirjaških milj; London pa ima čez 2 miliona prebivavcov, med tem, ko jih je imelo Ninive ob času naj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dobro branila. — To majhno mestice ne šteje čez 240 hiš, prebivavcov ima okoli 1600. — Gosp. korar Jelovšek me je prijazno po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	kakošna posebna kuga ne mori ljudstva; od tod izvira množenje prebivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov naraslo. Izmed

prebivavzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v malo let od 5,000 do 20,000 , in v

prebivalci

Zoologija (1875):	potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v
Ferdinand (1884):	poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje.
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je

prebivavci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da
Sveti večer (1866):	kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec

prebivavzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti, ſo bili

prebivalec

Astronomija (1869):	Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih štep pozornije opazoval nebo in nebeške prikazni, kakor
Ferdinand (1884):	Tudi se zamoreva po tem načinu najlože prepričati, če je prebivalec v onem gradu istinito oni Ferdinand, ki ga iščeva. O
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	se je izdeloval alkohol, porabilo za kruh, bi dobil vsak prebivalec 65½ funta kruha. Če računimo prebivalstvo na 50 milijonov ljudij
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	alkohola živežu ljudstva« navedel, da je l. 1889/90. porabil vsak prebivalec nemške države povprečno 106½ 1. piva, 4½ 1. 100 stopinjskega

▶ prebivališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebivališč

Fizika (1869):	izselilo in poiskalo si v mirnejih deželah Azijatskih, bolj priložnih prebivališč. Tam se je marsikaj ohranilo, opravljalo in razvijalo, med tem
Fizika (1869):	časi. Neizmerne so trume narodov zapustile svoje domóve, in, novih prebivališč iskaje, prinesle so vojsko in zmešnjavo tje, kamorkoli so privršale

prebivaliſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	di v' mé saupajte! V' hiſhi mojiga Ozheta je veliko prebiváliſh. Jas grem sdaj tje, de vam bom kraj v' njej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Modrijani le pravijo, zhemu bi bil Bog toliko in tolizih prebivaliſh vſtvaril, ko bi jih ne bil napolnil s prebivavzi ? Zhemu

prebivališča
- prebivaliſha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe

prebivališče

prebivališče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost

prebivališe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili

prebivaliſhe

Genovefa (1841):	selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode
Genovefa (1841):	tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi tu

prebivalszhe
Sacrum promptuarium (1695): oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena
prebivalſhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj

▶ prebivalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

soba; Pleteršnik, kontekst

prebivalnico

prebivavnico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah

prebivavnizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj

▶ prebivalstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebivalstvo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	1870. pa 5140156 prebivalcev; za koliko % se je tedaj nje prebivalstvo v tej dobi pomnožilo? 19. Kolik je iznesek nad sto
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	kruh, bi dobil vsak prebivalec 65½ funta kruha. Če računimo prebivalstvo na 50 milijonov ljudij, bi Nemčiji ne bilo treba iz

▶ prebivanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebivanje

Robinson mlajši (1849):	ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Močirnato nesnažno ležiše, nesnažna piča, slaba spridena voda za pijačo, prebivanje pod milim nebom pri deževnem vremenu in naglo prehlajenje. Vsi
Oče naš (1885):	Marton je vse storil, da bi jima prebivanje blizo sebe otežil. Kakor je mogel, jima je nagajal in

▶ prebivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebiva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vprašam: čigav de je ta grad, in kdo v njem prebiva ? Odgovori mi; de je občinsko poslopje in de v njem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na kteri prebiva 35 milijonov in 295957 duš v 773 mestih, 2468 tergih
Robinson mlajši (1849):	spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu
Blagomir puščavnik (1853):	vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende
Zoologija (1875):	Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve

prebivaj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): ker bi bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in prebivaj v mojim sercu! — Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in

prebivajo

Biblia (1584):	inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym
Biblia (1584):	hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi
Zoologija (1875):	plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti
Zoologija (1875):	najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z
Zoologija (1875):	živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša

prebyvajo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku

prebival

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi
Oče naš (1885):	se je iz stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se

prebivala

prebivala
Valenštajn (1866): starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste

prebivalla

Ta male katechismus (1768):	II. Beſſeda postalla je bila Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem' telesu. O bodi zheshenu itdr. III. S' te
Ta male katechismus (1768):	Inu ta beſſeda je meſſú postalla, inu je per nas prebivalla. Zheshena se Maria. MOLIMO. Gnado tvojo o Gospud! prosemo Tebe

prebivali

prebivale
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v'

prebivali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mirni ino sadovoljni ſo sdaj ſpet v' ſvoji desheli prebivali. 49. ˛Sedem Makabejſkih bratov. ˛Szhaſama ſo Judje ſpet v' grehe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti. Ta kralj je pervo leto ſvojiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtena ali hlév, ki ſo paſtirji tiſtiga kraja v' njem prebivali, ino zhede va-nj vganjali. V ta hler ſe ſprávita zhes
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	domá v' ſvoji hiſhizi ino v' ſenzi pod ſvojo lipo prebivali, ino vezh tihiga, nedolshniga veſelja she na semlji vshili, kakor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meni, ne mudíte ſe. V' naj lepſhim kraji deshele boſte prebivali; blis mène boſte vi ino vſe, kar imate. ˛She pét
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	penſjonam shiveli. De bi loshej 's — hajali, ſo na desheli prebivali, kjér je shivesh bolji kup, kakor po meſtih. ˛Svoj ſposnan
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo s' ſvojim vnukam v' novi hiſhi ſrezhno ino veſelo prebivali. Tudi ſtariſham ino ſvoji shlahti je Martin lepo pomagal. Kedar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grajati ſliſhi, kakor, de bi v nji le taki Ijudjé prebivali, ki sa Boshjo zhaſt malo porajtajo: „Kjé ſe bo toliko
Blagomir puščavnik (1853):	tako najdli, kakor je bilo takrat, kadar ste vi notre prebivali. — Res je bilo tako. Bogomila se začudi, da so še

prebivam

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Svoje grehe objokujem, Dokler tukej še živim, Poleg križa de prebivam, In s teboj solze prelivam! S celiga serca želim. O
Viljem Tell (1862):	nema. Valter. Ah, tesno mi je v tej širocej zemlji, Prebivam raje tukaj pod plazovi. Tell. Prav praviš, bolje je, da

prebivamo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji
prebivaš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Pridi, o Jezus, in prebivaj v mojim sercu! — Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de

prebivat

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	domá; težko ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó

prebivate

Oče naš (1885):	tukaj pod zemljo prebivate vi? “ ga vpraša Švicar. „Ali sami prebivate? “ „Jaz in pa Teodor“, odgovori duhovnik; „naša družba so mrliči
Oče naš (1885):	je svoje goste povabil, vsesti se. „Ali tukaj pod zemljo prebivate vi? “ ga vpraša Švicar. „Ali sami prebivate? “ „Jaz in pa

prebivati
Zlata Vas (1848): druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnimi ljudmí prebivati.

▶ preblag pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preblag
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka
preblaga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám

▶ preblažen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preblažena
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi

▶ prebledeti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebledel

Sosedov sin (1868):	menda sama ni vedela zakaj. Oče Smrekar je bil tam. Prebledel je, ko je slišal, da hčere ni, ustni stisnil, klobuk
Žalost in veselje (1870):	je tudi Jurij Strugar, kakor se je zval ptujec, vidno prebledel; a vendar je skušal zakrivati svojo zadrego s tem, da
Moj sin! (1880):	bilo tako, kakor je bil Tomažek prebral! Stari je silno prebledel in globoko je zdihnil: »Zdi se mi, da res ne
Veliki grof (1885):	opravi proti sili, in tekel klicat grofa. Ves iznenaden je prebledel Ureh od jeze, ko je to slišal, in velel Rožekarju
Na krivih potih (1893):	izgovorivši, odide ponosnih korakov in pusti grajščaka samega. Grajščak je prebledel. Mislil je, da ji je Malčka vse povedala. A kmalu
Hudi časi (1894):	vendar, da se oddahnemo, predno se zasučemo znova! « Komisar je prebledel in grizel si ustnici, ko je odšel razsrjeni svetovalec. Drugi
Zadnji gospod Kamenski (1898):	tat, ki je ukral življenje mojemu staremu očetu! « Grajščak je prebledel. Ustrašil seje Cuclja. Neka skrivna moč ga je ponižala, da
Gojko Knafeljc (1899):	hipu je nekaj za njegovim hrbtom zašumelo. Gojko je vidno prebledel ter se ozrl. Bila je Pavlina, ki je stopila od
Gojko Knafeljc (1899):	bi bil vzel ono, ono tam v Ljubljani! « Gojko je prebledel. Nič več se ni mogel vzdržati. Planil je nazaj proti

prebledi

Blagomir puščavnik (1853):	okolice. Moje ime je: — Miroslav vitez Gorjanski. ” Pri priči Blagomir prebledi — ”Kaj? si misli, je le mogoče? — Gospa Gorjanska se tudi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	némi košček lesá je jasno pričal o njegovem zločinstvu. Naposled prebledí in razodene resnico, da je namreč vedel, da uradni listonós
Gozdovnik (1898):	opaziti, ker črno svoje oko zabode v stražnikovo, ter mrliški prebledi. Pepo stopi, vedoč, da je na čistem, brž korak naprej

▶ preblizu prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preblizu

preblizo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do dobriga. Raženj se mora vedno vertiti, ogenj ne sme preblizo priti, prasec se mora pridno s kosam špeha mazati, ker
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	biti, kakoršni ste sprednji. Zadnji nogi ne smete na tleh preblizo skupej; boljše je, ako na tleh dalje saksebe stojite, kakor

prebliſu
Kratkozhasne uganke (1788): ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne

▶ preblizu predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preblizu
- preblizu
  Gozdovnik (1898): zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši
- prebliſu
  Kratkozhasne uganke (1788): al veliku vezh wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer

▶ preboden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preboden
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus
prebodena
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne

prebodeni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	jesik, inu naſhu ſerze, de bodo s' letem dobrim ſtraham prebodeni naſhi pozhutki ſe greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs vbóge gręſhnike, de bomo od tega pogleda v'ſèrze prebodeni v'tim danaſhnim premiſhluvanji tvojga terplenja, ta edini urshoh tigaiſtiga

prebodenim
Kuharske Bukve (1799): ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam.

prebodeno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidim, ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je

▶ preboj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preboje

proboje

Zoologija (1875):	so s kacim povlakom kožo namazali in tako zabrtvili kožne proboje (pore), umrle so za nekaj časa. Znojenje pospešujejo vsa sredstva
Zoologija (1875):	prodirati in sicer v podobi pare, ki potem skozi male proboje na tenčici stopa kakor znoj ali pot na površje. To

▶ prebosti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebode

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	priasnoſti, on ſkrie ta nabruſseni nosh pod róshe, inu vaſs prebode med tęm, kadar vaſs objame. En vbyavez tiga shîvota ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh, kadar on tebi ſerzę prebode, toiſtu tvoje vſe lubęsni polnu ſerze, mu ti ravnu leto
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kterega je zraven stebra z ukazom postavil, da naj slehernega prebode, kdor bi se mu bližal. Zopet in zopet mu je

probode
Valenštajn (1866): Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata

prebodel

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	robe tako, da ne boš le kože, ampak tudi meso prebodel, potem motoz dobro nategni in zavozlaj, da kožne robe zjediniš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	ali nek tak nožič zabodel med rebra in mu pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale

prebodem
Genovefa (1841): lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe
prebodi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam

prebodla

prabodva

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri

prebodla
Genovefa (1841): rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je

▶ prebran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebrana

Zlata Vas (1850):	kaj pridjati, se je pridjalo. Kadar je bila postava vsim prebrana, je mogel pervi župan vselej prašati: »Ali hočete to postavo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ali uni časopis ali knjigo prečital, bi jo drugemu podal. Prebrana bi se pri tem ali unem, kterega bi za svojega

▶ prebrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebere

Turški Pavliha (1864):	vendar ne bo mogel ravno s tem pomagati. Ko pa prebere besede iz korana, res zopet kakor pervikrat začne govoriti: „Pobožni
Sosedov sin (1868):	to samo svojej bistroglavnosti. Da bi se še bolj podkóval, prebere zakonoznanske knjige, kar jih dobi v roke. S pravo strastjo
Anton Janežič (1870):	besede do besede; naj jih vsak ud družbe sv. Mohora prebere, prevdarja in kolikor zamore, položi na žertvenik hvaležnosti in domoljubja
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	ako blage namere pisateljeve sumniči, naj se potrudi ter pazno prebere zadnje poglavje te razprave. »Nikedar« — pravi Macchiavelli — »ni bil čas
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	pismice, katero sem bil, nadjaje se take prilike, sabo vzel. Prebere ga, postane bleda in omahne, a z vso močjo se
Moj sin! (1880):	trdem ležišču: »Ali je še kdo med vami, ki lahko prebere pisano pismo? « Oglasil se je Vratarjev Martinče. In vzel je
Pomladanski vetrovi (1881):	knjigo pridejal. " Sestra Lucija odpre knjigo ter na dotičnem lističi prebere napis, kteri je bil z onemoglo tresočo se roko napisan
Veliki grof (1885):	mu prinese oče list, še zapečaten, češ, naj mu ga prebere. Caheju je bilo pa že toliko za čast, da je
Zadnji gospod Kamenski (1898):	beg se razideta. Matijec pa pobere skrivoma papir in skrivoma prebere še ostalo, kar je bilo pisano na trdem papirju. Pismo

prebral

prabrau
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te

prebral

Genovefa (1841):	pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v ti knižici (na različnih

prebrali
Spisi Krištofa Šmida (1883): in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi

▶ prebresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebresti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prebrésti. Slišal sem memo mnogih druzih nevarnost tudi od nekega moža
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti svoje dete
Gozdovnik (1898):	zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili

▶ prebridko prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebridko
- pre britku(združena oblika)
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): inu kar ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu, inu pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar vezhi shelie

▶ prebrisan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebrisan

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od
Zlata Vas (1850):	bi si bil upal, kaj opraviti. Pa Ožbe je bil prebrisan, se ga je varoval, in serditimu oroslanu povsod iz poti
Čas je zlato (1864):	kralj« odgovorí urno lovec, »tode ni prismojen, ne, temveč uren, prebrisan dečko je, in če svitli kralj kužeta viditi blagovolijo – zares

prebriſan
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh

prebrisana

Stric Tomaž (1853):	Evropejskega rodú, kar je že pričal njegov obraz in njegova prebrisana glava. Mati njegova je bila sužnja posebne lepote; odtod njegova
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	gledal za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti prebrisana buča! ” Pavliha pa mu je še od dalječ rekel : „Kdor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	posestvo, katero ne bi bil dal za sto tisoč goldinarjev. “ Prebrísana glava, pa pridne roké, So boljši bogastvo, ko zlate goré
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Prebrisana Ema je vsak dan ktero izruvala in poskušala, dati ji

prebriſana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani

prebrisane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um

prebriſane
Kmetijske in rokodelske novice (1843): krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak

prebrisanega
- prebrisaniga
  Zlata Vas (1848): Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil
- prebriſaniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do
prebrisani
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ptuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško
prebrisanih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih

▶ prebuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebude
- prebode
  Maria Stuart (1861): mi pot razsveti V nebeški dom iz solznih zemskih jam! (Prebode se in pade stražniku v naročje). Peti nastop. Kraljičina soba

prebudi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora med tém neprenehama s vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ko se Davorin prebudi in v svojem žepu zlate denarje najde, vedel je koj
Občno vzgojeslovje (1887):	strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom

prebudil

Genovefa (1841):	sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri
Robinson mlajši (1849):	mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi
Oče naš (1854):	v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj

prebudila
Robinson mlajši (1849): nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita

▶ prebudno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prebujajoče; kontekst

prebudno
Gozdovnik (1898): kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si oči. »Boj se

▶ prebujati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebuja

probuja

Viljem Tell (1862):	vi Ne morete njegovih spon odpeti! (Baron se probudí. ) Baumgarten. Probuja se, mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo? Atinghausen
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se ljudstvo probuja in poučuje, da bode človeštvo tem lažje premagalo uničujočega sovražnika

▶ prec prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takoj, brž; [sskj]

prec

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo
Tine in Jerica (1852):	nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi
Tine in Jerica (1852):	Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko pomagam. Prec se je podala v hram po moke, mleka, masla, in
Tine in Jerica (1852):	fuj! to ni prav, to ni lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro
Tine in Jerica (1852):	besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to
Sveti večer (1866):	Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako

prez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v

▶ precediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

precedi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve po sami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vse ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke

prezedi

Kuharske Bukve (1799):	jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti
Kuharske Bukve (1799):	tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu
Kuharske Bukve (1799):	puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu
Kuharske Bukve (1799):	sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na
Kuharske Bukve (1799):	de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe

▶ precej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

precej

precaj

Žalost in veselje (1870):	tega pa je tudi videl, da je tolovajska skupna moč precaj izdatna in bi ne bilo varno ž njo podati se
Žalost in veselje (1870):	se približa star mož že sivih las, ki je nesel precaj debel smrekov verhač. — Aleš reče ustaviti voz in. stopi z
Žalost in veselje (1870):	zadovoljen, dal mi je mnogo prostosti in je tudi še precaj čedno ravnal z menoj. Nekega jutra odide vladar na lov
Žalost in veselje (1870):	pridejo do majhine ožine in čoln zderči iz morja v precaj prostorno barkostajo, kjer je bilo čuda raznoverstnih ladij. Aleš je
Žalost in veselje (1870):	Tomaž! jaz kar ne morem spati," oglasi se Viljem že precaj pozno v noči ter si zapali smodko, "nekako soparno je
Žalost in veselje (1870):	rumeni žarki zahajočega solnca. V kotu doli se je dvigalo precaj obširno poslopje iz med gostega drevja, krog in krog so
Žalost in veselje (1870):	srečno prestala nevihto ter jih kmalo doide. Vihar jih je precaj daleč zanesel, ko so premerili daljavo in širjavo, zračunili so
Žalost in veselje (1870):	njihnega poglavarja, ki se tukaj zove "šejk". — Ta ga še precaj prijazno sprejme, kar se je Alešu nekaj nenavadnega zdelo, ker
Žalost in veselje (1870):	nič ne opravi, vzame Alešu mošnjo, kjer je imel še precaj denarja, njegovo dvocevko, jako krasno delo in pa vse strelivo

precej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo še več imeli. Za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago
Tiun - Lin (1891):	radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo

predse

Robinson mlajši (1849):	pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj
Robinson mlajši (1849):	če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu
Robinson mlajši (1849):	pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez
Robinson mlajši (1849):	ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je
Robinson mlajši (1849):	umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav. „Nesem li

prezei

Sacrum promptuarium (1695):	beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu
Sacrum promptuarium (1695):	bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je
Sacrum promptuarium (1695):	ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na

prezej

Sacrum promptuarium (1695):	je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje
Sacrum promptuarium (1695):	vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj na tanko

▶ precejen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

precejeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo

▶ precejšen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

precejšno
Botanika (1875): trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5.

▶ precejšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

precejšnjo
Tiun - Lin (1891): obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem

▶ prečastit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovan, cenjen; [sskj]

prečastitega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	fantiček vés narod slovenski. ) J. Macun. Kaj je domoljubje? Govor prečastitega kanonika Josipa Marić-a v stolni cerkvi ob obhajanji stoletnice na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor

prečastitem
- prečastnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki
prečastiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže

▶ prečesto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prepogosto; [sskj]

prečesto
Občno vzgojeslovje (1887): nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost

▶ prečešen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prečastit; Pleteršnik

prečešeno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas

▶ prečitati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prečital

Testament (1887):	mi je povedal oni tujec? « Miklavž res še ni bil prečital onega uplenjenega pisma. Zaklenil ga je bil v omaro, ali
Dva adjunkta (1888):	so stale s ponarejeno Zgagovo pisavo, česar pa Oreh niti prečital ni, saj jih je bil sinoči sam napisal naslednje vrstice
Abadon (1893):	Dva orožnika stojita za njo. Zapisnikar je glasno in jasno prečital zatožni spis, v katerem se gospe Cvetani Pavličevi očita, da
Gospa s pristave (1894):	ji je izročil grof Herman vojvodsko pismo, katero je slovesno prečital kancelar. Neprijetna tišina je zavladala po dvorani, nestrpno so čakali
Roman starega samca (1895):	ceni dostojnemu neoženjencu«. To naznanilo, stoto menda, kar sem jih prečital, ugajalo mi je sosebno. Zračna, svetla in cena, to je
V krvi (1896):	je plačeval listonoši pristojbino. Ko pa je brzojavko odprl in prečital, je zaklel: »Vrag jo nesi! — O prokleto, prokleto! — Sam satan
Moja hoja na Triglav (1897):	Atena, ko se je dvignila iz Zenove glave. Čital in prečital sem svoj slavospev naglas, poudarno in oduševljeno; profesor Janežič je
Slučaji usode (1897):	ni mogla počakati, da bi počasni mož še-le poiskal in prečital dotično poročilo. Proti svoji navadi, ker ni bila radovedna, vstane
Gojko Knafeljc (1899):	biti čist pred svojo soprogo! Tvoj Tone. « Ko je Šahar prečital list, je nastala za nekaj hipcev tišina; a kmalu se

prečitala

Na Žerinjah (1876):	jej je dvigala prsi, pričala je o silnem notranjem boji. Prečitala ga je do konca, do zadnje besede. Obledela je po
Cvet in sad (1877):	je bilo tudi jedno ne od njene roke. Ni ga prečitala, da si jo je radovednost vlekla. Hotela mu ga je
Cvet in sad (1877):	čas pazila nanj Pavlina in srce jej je silno bilo. Prečitala je bila nekoliko svojih pisem in to jo je razburilo
Povestnik v sili (1883):	odprto pismo. Bilo je tedaj sklepati, da je pismo sama prečitala, kar že ni davno več imela navade storiti. Dve prazni
Mačeha (1883):	kterega je v teku one pol ure gotovo že dvajsetkrat prečitala. Ni bila več sama. Njej nasproti sedi gospod, trideset let
Arabela (1885):	po dolgem preudarjanji in potem, ko sem več kot tridesetkrat prečitala in premislila, kar sem našla napisanega. « Tako končuje Arabela in
Strte peruti (1894):	ni vedela, kam bi se dela. Ker ni rada delala, prečitala je mnogo knjig, katere smo ji morali pošiljati od vseh
Strte peruti (1894):	Ubogi Slovenci! Pozdravlja te tvoja Danica. »Njenega spisa nisem ne prečitala ne videla,« pravi Vida, »ona mi ni več govorila o
Gojko Knafeljc (1899):	so se ji bolj kremžila usta, in ko je vse prečitala, je prasnila v glasen in gromek krohot. »Jej, jej, to

▶ prečka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prečka

Fizika (1869):

Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128.

prečko
Fizika (1869): bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod

▶ prečnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prečnica

Mineralogija in geognozija (1871):	nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v
Mineralogija in geognozija (1871):	naj teče pred nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim

preka

Fizika (1869):

gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat

▶ prečrtan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prečrtan
Gozdovnik (1898): različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po

▶ prečuden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prečuden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in

prečudne

Blagomir puščavnik (1853):	in na kolenih naj molijo in hvalijo Boga in njegove prečudne sklepe. ” ”Vse je krasno in lepo, odgovori vitez, samo vi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	Če tudi na repu prinese ju pès. — Poskušam moč svoje prečudne oblasti, Kar rad imam rečem: „klobasa naj bo! ” In z
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in na opečene prste ji nategnile voljne rokovice. Bila je prečudne lepote in dvor se ji je zdaj še globokeje priklanjal
Valenštajn (1866):	Na uho bom vlekel Za stolom Ilovim, kar mogel bodem, Prečudne on besede govori. (Odidejo k mizam. ) Ključar (Najmanu). Kdo črni
Mineralogija in geognozija (1871):	114 (iz Angleškega); Lykopodije, Lepidodendron elegans, pod. 115 (iz Českega); prečudne bulaste Stignaria ficoides, pod. 116, 6 črevljev v premeru imajoče

prečudnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	vire so hitro izpraznili; dobili so neizmerno veliko v tega prečudnega olja. V nekterih krajih je zemlja do vrha polna tega
Valenštajn (1866):	je videl i precenil sam. (Preneha, britkim glasom. ) Koliko novega, prečudnega V tem kratkem času tu sem videla! Al vse to

prečudni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni
Stric Tomaž (1853):	smerti in boljšega življenja, ali Bog mi spet po svoji prečudni vodbi zdravje da. Koj pa sim se morala lišpati, kupci
Stric Tomaž (1853):	jih je spet skupej spravil, priserčno zahvalijo. O Bog! prečudni so tvoji sklepi, in neizvedljive tvoje pota! — Gospa Tu mora

prečudno
- prezhudno
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve

▶ prečudno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prečudno

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	toliko sto jezar ljudi? Bog jim je do zdaj tako prečudno pomagal; tudi zdaj jim pomaga. Kedar zjutrej rôsa zgine, glej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	da boš verjel, da resnica je gola, Ti moč dam prečudno, le skušaj magár, Storiti zdaj znaš tud kar črna ne

prezhudno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej

▶ prečuti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prečuje
- prezhuva
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo
prečula
Spisi Krištofa Šmida (1883): od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik

▶ pred prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prej; [sskj]

pred

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti
Genovefa (1841):	bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo
Genovefa (1841):	je bila, ſvôje ſtarſhe ſhe viditi. Kar pridejo in dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bi tam kako pisarsko službo dobil, ker si je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v
Roza Jelodvorska (1855):	mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim
Mineralogija in geognozija (1871):	glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo

▶ pred predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pred

prad

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu tou ti menei ushlishati: inu to mojo molitvo nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. S. Trone, inu Fiershte: Angelou Cerafinou noi Serafinov, kateri prad tabo bras nehanja pojo S. S, S. je Gospued Bveg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vaho ispo govo sam naskrivshani noi poklekni dovi nato miso prad to Sveto Martro inu dershi ti te Kruh vobeh rokah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potashavami ta serza inu tvdei prad ogniam noi navodi inv prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash venka srezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodeniam noi beram; noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv prad vso zobernijo noi taiſtmi noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv prad

pred

Sacrum promptuarium (1695):	ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe
Zlata Vas (1848):	ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je
Blagomir puščavnik (1853):	bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče, „saj veš, da cesar ne dá igrati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke

predi
Divica Orleanska (1848): Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki

pret

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Naſs od tebe ti nihdar, Aku lih navredni priti Smo pret tvoi ſveti Oltar s'Drugmi brumnimi kristiaui, No tebe tamkei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado poglei na naſs.

priedi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti

▶ predal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predal
Botanika (1875): semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa
predala
Botanika (1875): tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V
predale
Botanika (1875): Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih
predali
Botanika (1875): pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n.
predalov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s
predalu
- predalcu
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z
- predalu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na

▶ predalček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predalčke

predalce

Mineralogija in geognozija (1871):	ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68.
Zoologija (1875):	živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in

▶ predaleč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predaleč

Divica Orleanska (1848):	si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni

predalječ
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim

predelezh

Branja, inu evangeliumi (1777):	shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe, inu v' dolguvaaju ſvojiga brata naozegani: sakaj Goſpud je
Kratkozhasne uganke (1788):	nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne goſt tirja od mene en
Kratkozhasne uganke (1788):	wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use

▶ predalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predalno
Aritmetika za učiteljišča (1885): prodal 2 mizi iz mahagonovine po 60 gl. in 1 predalno omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti

▶ predati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predal

predau

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn Boshji, debi on ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	JESUS, de je on nega sa en taku navreidni kup predau, kulkrat je pa biu nam ſhe nakup, inu sa poredniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi maramo, ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi Chriſtiani
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau, inu isdau: kdu more to veliko hudobo sapopaſti, inu sgovoriti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſs, inu semle, Sa en taku maihen, inu navreiden kup predau. O Bog! koku

predav

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu, po tem je szagou, je sam ſebe obeſſiu
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je imov , inu je njega kupuv. Supet je nebeſhku

▶ preddedec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

praded; kontekst

preddedec
- preddedez
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih

▶ preddvor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preddvor

pridvor

Zoologija (1875):	otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor, ter se izlije v desni prekat. Mali obtok vrši se
Zoologija (1875):	vrnivša se z velicega obtoka po veliki dovodnici v desni pridvor in od tod izlivši se v desni prekat, pri prvem
Zoologija (1875):	rudeča kri po plučnih dovodnicah p. do nazaj v levi pridvor ter se izlije v levi, pod njim ležeči prekat, od
Zoologija (1875):	pred vsacim prekatom je pridvor in lpr. Zaklopnica zk loči pridvor od dotičnega prekata, a vendar tako, da se kri iz
Zoologija (1875):	levi prekat dp in lp, a pred vsacim prekatom je pridvor in lpr. Zaklopnica zk loči pridvor od dotičnega prekata, a

▶ predel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predele
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare

▶ predelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predelana
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh
predelane
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nekterih v naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota

predelani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh

predelanim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semljo, in ne pognoji jo s opréſnim, ampak s dobro predélanim gnojem. Eni ſvetovajo, de bi ſemenſko sernje v gnojnizi namakvali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne preraſte, je takó le ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s

▶ predelati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kakor to, da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega
predelati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na Vranji

▶ preden veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preden

predem

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ozheſh imęti, inu nobena shivina je ne bo mogla podreti. Prędem ſadish, lukne s'enim drugim kolam postrani, ali v'prek
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	to je sa nje ſtrup. Shebęta sgodej na paſho puſtiti, predem ſe prov sagrejo, v' ſlallo dijati. Mladem Goſsim vuſheſsa s'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Eden, kateri ſi voſhi, de bi ga bla ſmèrt sadavila, prędem je rojen bil — Nęshka. Ha! Matizhek je!
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lęjt sa ſvojo nevęjſto ſlushil — Baron. (mo v' bejsędo pade. ) Prędem dalej gremó — (k. Matizhku. ) al ſposnaſh ti tvoj revers ? Shush.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de ſim jeſt, poſtavim , v' eni nadlogi , v' eni — ſili, predem ſim tebe posnal , moj Angelzhek, od ene ſtare,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vſe pride na dan ! Nęshka. (blisu utize na lęvi plati. ) Prędem noter gręva, morejo en malu okoli poględat, zhe naj obéden
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tu ras — tergala, prędem jo savoslámo. (grę. ) PETI AKT. En borſht, na konzi enga

preden

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru
Robinson mlajši (1849):	skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi ga pa, preden ga prekolješ, da se ti ne *) Kako je to, da
Gozdovnik (1898):	Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti

predenj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bili tudi mi tacih misel; zakaj ravno ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po poti v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne
Blagomir puščavnik (1853):	postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan
Blagomir puščavnik (1853):	uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj bo solnce za gore šlo, bom v Gospodu zaspal in

predin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s
Zlata Vas (1848):	vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo pripraviti. Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če
Tine in Jerica (1852):	ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebe, o Jezus! ljubim. O, Ti si me že ljubil, predin sim bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus

predn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj dellati, inu kakershna je bila misl pred Bogam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dokonzhanje. MOLITVA Predn se ſazhne brati. Govorè Gospa! fakaj tvoj sluſhabnek ſhe poshlusha
Branja, inu evangeliumi (1777):	imę blu imęnuvanu JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv ſpozhet v'maternimu teleſu. Na Nedelo, katira pade
Branja, inu evangeliumi (1777):	navirjete. Ta Kraylezh je k'njemu djal: Goſpud! pridi doli, predn moj Syn umerje. JEsus rezhe k'njemu: Pejdi le, tvoj
Branja, inu evangeliumi (1777):	od sazhetka. Jeſt ſim od vekumej , inu od nekedej poſtavlena: predn ſe je semla ſturila. Globozhin she ni blu,
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv: Sa reſnizo jeſt tebi povęm, nezoj v' leti nozhi predn bo petelen dvakrat sapejl, boſh ti mene trikrat satajil. Petrus
Kratkozhasne uganke (1788):	De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke se
Kratkozhasne uganke (1788):	glash spushaj; tedej bosh videl, kaj njeh she notri pojde, predn voda, ali vinu zhes pojde.
Kratkozhasne uganke (1788):	okrog, obdân. V' meni se ena luba ſhival ſna; al predn se oſſhivy, njo ſhe ti popyesh, ali pojęsh. Enu jajze

pred ner(združena oblika)

Robinson mlajši (1849):	ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja
Robinson mlajši (1849):	ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino

preiden

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	to beſedo tiga Goſpuda, katiro je on h' nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reku: sa resnizo jes tebi povem, sdei v' leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoje gnade, s'Nebes poglei na naſs. 2. To nozh, preiden terpetr Je Kristus isvoliu, Inu na Krishu vmreti, Je per

prejden

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pèr ſvetóſti ohranimo. Letó bó v' trętjim dęjli mojga govorjenja. Pręjdèn vam vſe letó ob kratkim ràsloshym, vaſs próſsim sa potèrplęnje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od kód pride, letó bó ta sapopadik mojga danaſhniga govorjenja; pręjden sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oſtanem bres mozhy, bres saſlónbe, bres brambe, inu ſim premagan pręjdèn ſe sazhnem vojſkovati. Moli tèdaj mój ſyn moli! ne is
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imęti, kakôr hitru shlabudrati sazhnó, ſkoraj nikoli ne ſliſhi. Ja pręjden otrozi tebe, o moj Bog, ſhe posnajo, ſo te vshę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tih ſhotorjov, inu neſsimo njegovu saſramuvanje! (Hebr. 13, 13.) Ali pręjden sazhnemo, perpravimo ſe. Po tęm kadar je Jęsus Nazarenſki zęlo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shivy. Od letiga làshniviga myru bó danàs vſe naſhe govorjenje, prejdèn sazhnem, perpravimo ſe. Vſi ludję imajo ſvojo vęjſt. Ta katolſhki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oſtudne nehvalęshnoſti. Ali vèrsímo ſhe en pogled, o moji verni, pręjden govoriti nęhamo, na to ràsmeſsarjenu, inu krivavu, mèrtvu truplu, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu pole, ona je sgol vpitje. (Isa. 5, 7.) Ali pręjden ti, o Jęsus pred tvoje ſodnike prideſh, te my vſi

▶ predenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predenje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je

▶ predgorje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predgorje
Tiun - Lin (1891): dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane

▶ predgovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predgovor

Kuharske Bukve (1799):	Predgovor. Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih
Blagomir puščavnik (1853):	PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih

predgovoru

Pozhétki gramatike (1811):	sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te ſvoje Píſmene Snadnoſti opominja rekozh: Kadar otroke vuzhimo, imajmo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zapopaden, posebno na tanjko napredovanje Slavjanov obseguje. G. Rakovac v predgovoru I. zvezka 1842 pravi: „Naše Kolo je vsakimu pisavcu odperto

▶ predhajati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

priti pred; kontekst

predhaja

Pozhétki gramatike (1811):	s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh predhája pred deleshjam. Isglédi. La lettre que vous avez écrite je
Pozhétki gramatike (1811):	kainov sarod namnóshil. Vidiſh, de padesh, ktir deleshje vpravla in predhaja je vezhidél nameſtime que, me, te, se, je, la, les
Pozhétki gramatike (1811):	kako beſedo ino sa kasanje nje nanaſhanja na tiſto, ktira predhaja pred hjo in pred tim predIógam. Franzóski predlógi. Sa mésto

▶ predhoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predhodni

Pozhétki gramatike (1811):	govorí, pomme, jableko, couronnement, krónanje, vénzhanje. Isjemi. 1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamén, enflamme, príſad, manne, mána, Jasques, Jaka
Pozhétki gramatike (1811):	korenjákina, monotone, enogláſen (: ROme Rim, je kratek:) 7. Dolgi ſo predhódni v' oudre, oivre ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre

▶ predhodnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predhodniku
- predhodcu
  Robinson mlajši (1849): zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se je božja previdnost

▶ predica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predic

prediz

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je kasal s zheſkim kolovratam preſti in obnaſhati ſe. Vezh prediz je poſkuſhalo préſti; pa bolji prediza, ko je bila, ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v pondeljk ſkorej is vſih vaſí te fare ſkupej pervrelo prediz, de je bil drenj. Mojſter je previdil, de v tolikim

predica

prediza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je le teshko preſti nauzhiti, nizh ne veljá: vſaka prediza ſe v enim dnevu tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s noſam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in obnaſhati ſe. Vezh prediz je poſkuſhalo préſti; pa bolji prediza, ko je bila, ſlabeji ji je ſhlo od rok. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi nam mogel dati sraven previdniga plazhila, tudi kolovraſhzhike; kér prediza bi mógla predolgo preſti, preden bi ſi sa tak kolovraſhzhik

predicam

predizam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podukam nizh opravil ne bo, in ni bilo drugazhi, kakor predizam rezhi, de naj le ene oſtanejo, druge pa naj druge
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ignaza Kisevetra, zheſkiga rojaka, s ſheſterimi zheſkimi kolovrati, pokasati naſhim predizam, kakó de ſe na zheſke kolovrate prede. Komej ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza

predice

predize

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tednu pridejo; ſej bo ta poduk do ſabote terpel. Naſhe predize takih kolovratov ſhe nikoli vidile niſo, pa ko ſo k
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih gledati. Molzhé ſim poſluſhal, kakó de bodo kaj naſhe predize zheſke kolovrate obſodile; takó le ſo med ſeboj govorile: 1

▶ predilnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predilnic

Botanika (1875):	se vedno več prideluje in predeluje. Na Českem je 103 predilnic za bombaž, h kterim pride še 300 tkalnic za bombaž
Botanika (1875):	1809. v Libercu, leta 1846. se je že štelo 43 predilnic sè 161.642 vreteni, leta 1852. se je že delalo na

▶ prediven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prečudovit, prelep; [sskj]

predivni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v

▶ predivnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predivnice

predivnici

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je

▶ predivo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prediva

Genovefa (1841):	pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez

predivo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in
Kemija (1869):	morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina

predivu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe

▶ predkal samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

predkal

Botanika (1875):	oplodjena, razvije se iz nje pravilna praprot, med tem ko predkal izgine. Dovršena praprot rodi le tros, pa nikakoršnih pelodek ne
Botanika (1875):	je posebno znamenito. Iz kaleče troske se naredi listasta vpodoba, predkal (Prothallium) imenovana, na kterej se razvijó kalne troske (Arcbegonia) in

▶ predlagati glagol, glavni, dvovidski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predlaga

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor ne sprejme te postave, vendar pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	julija 1868 zadevajoče živinsko kugo po deželah Ogerske krone in predlaga, da naj se vlada naprosi, pri ministerstvu notranjih oprav delati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ali naj se deželna posilna delalnica v Ljubljani-izroči vladi, in predlaga, da naj deželni zastop pritrdi tej izročitvi s pogojem, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	predlog obveljá brez posebne debate. Le Kramarič pri tej priliki predlaga, da naj se občinam, katere imajo vojake zavoljo živinske kuge
Gozdovnik (1898):	po utisih sledov, ampak moremo kar odrezati vogal, tvoreči Rdečevilice,« predlaga Rdoles, ki je koprnel želje, da bi razbojnika dotekel. »Moramo
Gozdovnik (1898):	podamo v novo nevarnost, ne smemo jima pustiti nič orožja,« predlaga pristavnik. »Oprostite, sennor,« ugovarja Tiburcio, to bi se reklo tukaj

▶ predlanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predlanske
- predpredlanjske
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu
predlanskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa še več dobička želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se

▶ predlanskim prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

predlanskim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa
Deborah (1883):	to premišljuje. Bog ve, če ni krivo to, da je predlanskim toliko otrok za črnimi kozami umrlo.

predlanjſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo

▶ predlog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predlog

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. )
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa

predloga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski

predloge

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de

predlogi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih

predlogom

predlogam

Pozhétki gramatike (1811):	ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content
Pozhétki gramatike (1811):	hommes. Kadar je sloshena is dveh imén sdrushenih s' enim predlogam, vsame ſamo pervo imé mnosh-

predlogom

Napake slovenskega pisanja (1858):	bolj poptujčeni, devajo časi, posebno pri živih osebah, rodivnik s predlogom: „przez. “ Pa ne spominjam se, da bi bil kaj tacega
Napake slovenskega pisanja (1858):	pa imenovavnik reč, potem ga lahko denemo v storivnik s predlogom „s“, in tako naredimo terpivni naklon. Prešerin pravi: „poroseno o
Na Žerinjah (1876):	zmenila se nij zato. Waiden je bil zadovoljen z Vinkovim predlogom in ker se nij bilo bati, da bi se plamen
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	pametno pomeniti v njenem materinem jeziku. « Tanki je s tem predlogom zadovoljen. — S tem so končane tudi vse Mihove spletke nasproti
Vesela vožnja (1889):	zarad hlapca in krme. »Zlati vól« je bil z dohtarjevim predlogom takoj zadovoljen in še zahteval ni veliko; samó to si
Jara gospoda (1893):	da je bila prej točajka, Tinče je pa s svojim predlogom hotel biti zlobnejši, nego se mu je posrečilo, zakaj tudi
Jara gospoda (1893):	javne posle, presenetil je nekega večera družbo pri Krači s predlogom, da je o priliki farne stoletnice ustanoviti — gasilno društvo. Razgovora
Gorski potoki (1895):	kako se je tam predstavil in so ga sprejeli s predlogom, da bo štirinajst dni brezplačno služil, da ga poskusijo in
Roman starega samca (1895):	mene dva gubila noč? « Vsi so se soglašali s tem predlogom, moral sem se tudi jaz udati. Prosil sem pa dovoljenja

predlogov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v Bernu se je začel 27. dan p. m.; več predlogov mu je bilo predloženih, kterih bistvenost pa je: naj se

predlogu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice” 1. 1. str. 60.) SI. c. k. deželna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja postave od 29. julija 1868 zadevajoče

Avguštin Océpek (1860):	bil pa pri vsaki reči, posebno kjer se je kak požirek vina zastonj dobil. Mešetaril je naj raji, nobeno pismo ni
Luteranci (1883):	bodeš spoznal edini Góriček. Podaj mu, da ga vidijo vsi, požirek vina in reci mu: Prijatelj, tvoja ura še ni prišla
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vse zádruge se tičóče stvari, "privoščiti si tudi še pošten požirek," ("es ist erlaubt einen ehrlichen Trunk, aber in aller Ehrbarkeit
Od pluga do krone (1891):	če me hočeš imeti kake dve noči pod streho in požirek hladne vode mi prinesi. S tem bode vse opravljeno. Sit
Od pluga do krone (1891):	silno žejen, siromak, ki ne ve, kje bi ga dobil požirek, «pošegeta Vehovec Deteljo. »Kaj bi lačna vrana sito pitala,« pravi
Abadon (1893):	iz jedne in prvosedeči porotnik iz druge tikvice potegneta krepek požirek. Abadon-Samorad jima, olikano se kretaje; vzame steklenici iz rok in
Abadon (1893):	resničnost svoje trditve. Gospod porotnik ob moji desnici je použil požirek tistega strupa, ki se je našel v spalnici gospoda Petra
Spletke (1894):	pač pa bi ga pokrepčal, bolj ko ne vem kaj, požirek brinovca. »Sam ne vem, kaj mi je nekaj dnij, vsako
Očetov greh (1894):	ki sem jo hranila tu zadi v omari? « vpraša Jera. »Požirek mu moram dati! « »Da, da! « hiti Kačon; »tu zadi mora

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 65 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dokler je kaj gorka, zdolaj per dušku zmirej merzlo sapo požira, zgoraj pa verh temena, prepečêno vročo od sebe daja, ktera
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim vonder zadovoljen z njo. Zakaj zdolaj per dušku zmiraj požira merzlo sapo, zatorej tudi več sogrete sape ali gorkote od

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi

Valenštajn (1866):	sem prinesel to! Utone ves naj srd v tem bratovskem Požirku! Vem, da ljubil nejsi me Nikoli — Bes me plentej! tudi
Zlatorog (1886):	tudi čevlje težke, Potlej nagne čutarico polno, In okrêpčan po požírku čvrstem Pleza smelo dalje po skalóvji. Strme skale so in

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tovavzi samogli prav lahko domazhe shito poshlahtiti, bres de bi jim treba bilo, ptujih plemenov napraviti ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je nauk učenika, Hvala bodi Mu velika! Domazhe shitne plemena poshlahtiti. Viſokouzhen in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkuſhnjah, in pravi, de je nar gotovſhi ſredſtvo domazhe shito poshlahtiti to le : Poiſhi na ſvoji njivi tiſti kraj, kjer nar

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	1890 narisana marca 1891, po prezimljenji na prostem. 4. Prerez požlahtnitve podoba 3 podob. Vse v naravni velikosti.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in IV, slika 3 in 4, napravili smo različne prereze požlahtnitve v stran in iz njih se lahko spozna, da imajo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	brez varstva po zimi l. 1889/90 in 1890/91. 2. Prerez požlahtnitve podoba 1 podolg. 3. Požlahtnitev na zeleno v stran, izvršena

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	gospodu Löwenstein-u v Baden-u, in sicer po naslednjej vrsti: l. Požlahtnile so se bilfe v roki, 21. aprila, potem vsadile v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	papir, 23. aprila. 4. Kot poskus za kontrolo poskusa 2 požlahtnile so se rezanice na naklad z jezičkom mej členi v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Vsajene 22. aprila. 5. Kot poskus za kontrolo poskusa 3, požlahtnile so se trte v internodiju na naklad z jezičkom, s
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	roki, 21. aprila, potem vsadile v trtnico 22. aprila. 2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. aprila, posadile v trtnico

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva, občil, trgovstva, brambe in pospeševanja dela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri prihodnji skupščini. (Glej „Novice” str. 388.) Sedaj naj

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj se pregledajo vse gnojniša cele županije, in župan naj predloži, berž ko je mogoče, stan vsih gnojniš, da se bomo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	z vsemi svojimi založniškimi pravicami in s hišo vred, in predloži odboru v pretres tri vprašanja: a) ali je ali ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Sklenil je deželni zbor dalje, vlado naprositi, da naj mu predloží tudi načrt postave o napravi novih rudarskih knjig. — Namesto odsekovega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	deželni odbor obravnava z vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	več za bolnišnico ljubljansko važnih prememb, ki jih je odboru predložil prejsni začasni vodja gosp. dr. Valenta v soglasji z bolnišničnima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	koristi, ki imajo pravico zastopanim biti. Pred vsem se bode predložil načrt postave, ki ima za vselej odvrniti zlo-rabo ustavnega p

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	enake pravíce, kakor jih vživajo drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo predložiti, in se zbirajo in posvetujejo zato v mejni vasi „Neudörfl
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dokončati in storjeni sklepi v dosego tega namena mu kmalo predložiti. — Cena zlata in srebra je te dni zlo padla; cena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	morivec. Vse sodbe na smert se morajo njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da seje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	in pojedini saborski članovi, pa se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo. Saborski spisi, ki bojo najkasneje do konca januarja

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 65 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —