Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 62

▶ poprejšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poprejšnja

Stric Tomaž (1853):	marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se sploh
Revček Andrejček (1891):	Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom

poprejšnje

poprejshnu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa

poprejšne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih posebnimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in

poprejšnje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji

poprejſhne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe Rimljani sopet k pameti povernili, in ſe pod pokorſhino poprejſhne goſpojſke s veſeljem podali. (Vodnik. Ljublj. Nov. 1797.) Urno, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prejmita mojo hvalo sa vaji trud, in odpuſtita mi moje poprejſhne beſede; bodite pa tudi vi poſhten mosh, moj dragi prijatel

poprejšnjega

poprejšnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno

poprejšniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ena duš. Popravek. V opombi k spisu „Pohlevno uprašanje” poprejšniga lista prosimo, de bi se v tretji versti druziga reda
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v

poprejšnjem

poprejšnem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nevarnosti pa tudi do 10 let. Če se nobena v poprejšnem paragrafu omenjenih okolšin ne pripeti, gré motjenje vere kazniti z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov skusil, je treba odmerjati kazen težke ječe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Naprej se z bolno nogo ravna, kakor je bilo v poprejšnem poglavju nasvetovano. VIII. Poglavje. Kervomok. Leta bolezin pride rada poleti

poprejšnjem
Fizika (1869): Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi

poprejšnjim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o!
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada.

poprejſhnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k. drushbe po 13 krajzarjev. Snajdba vganjke Nr. 5. v poprejſhnim liſtu je: Grablje. De bi sheljé nekterih bravzov ſpolnili, bomo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poklizanih, grosno malo pa isvoljenih. Snajdba vganjke Nr. 2. v poprejſhnim liſtu je: koshuh.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa zelo ſkupaj 8 goldinarjev. Snajdba vganjke Nr. 3. v poprejſhnim liſtu je: S nizhémur; (zhe ne bi ſe ne vidile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mora vſe ſpomladanjſko ſejánje dokonzhano biti, ki ni bilo v poprejſhnim meſzu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pa lepó, dost žita bo. S. Snajdba vganjke v poprejſhnim liſtu je: Ştaraſhina — Ştara ſhina.

poprešnim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Cesarja popred dobili; prav radi bi ga bili že v poprešnim listu bravcam krajnskih „Novic” v roke podali.

poprejšnjemu

poprejšnemu
Gozdovnik (1898): Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako

poprejſhnimu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza.

poprejšnji

poprejšni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	reč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni
Gozdovnik (1898):	ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja

poprejšnji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko
Mlinar in njegova hči (1867):	Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko!
Mlinar in njegova hči (1867):	Novakov Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji. Matija. Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste
Fizika (1869):	na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je
Botanika (1875):	koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po
Revček Andrejček (1891):	za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija

poprejſhni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl

poprejšnjih

poprejšnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poroti na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso

poprejšnjih

Kemija (1869):	ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro vse njegove spojine
Zlatorog (1886):	Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit

poprejšnjim

poprejnim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe

poprejſhnim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	teſhko Brano prevlezhi, de ſe mah poterga, mravliſhe, koker v'poprejſhnim Meſzu pomoriti, vſse ſorte sęliſha sa kuho ſejati, Dine, Buzhe
Kuharske Bukve (1799):	maſhenjam kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne

poprejšnjimi

poprejšnimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj

poprejšnjimi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vsak, ki svoje dolžnosti v vsim spolnuje. Namesti strahú pred poprejšnjimi gospóskami ima stopiti sedaj ljubezin med vradniki in ljudstvam, — v
Stelja in gnoj (1875):	z manjšo množino stelje veliko bolje izhajal, kakor pa s poprejšnjimi silnimi kupi. Ljubi rojaki! bodi vam še enkrat rečeno, ne

poprejšnjo

poprejšno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sebi vèrveti vidil, skoči na noge; ali te mu svojo poprejšno hitro službo odrekó, kér mu polze, in on v svoji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'

poprejšnjo

Stric Tomaž (1853):	enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili
Fizika (1869):	in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se

poprejſhno

Kuharske Bukve (1799):	odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med
Kuharske Bukve (1799):	2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami

poprejſhnjo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet v' poprejſhnjo ſlushbo

popreſhno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer

▶ poprek prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poprek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej
Fizika (1869):	V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in
Mineralogija in geognozija (1871):	postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b

▶ popresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popresti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela

▶ popretiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zapretiti; Pleteršnik

popretil
Biblia (1584): folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je

▶ poprica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

železna os, na kateri se vrti zgornji mlinski kamen; Cigale

poprica

Fizika (1869):

Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv

▶ poprijemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poprijema

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivinzhe na enkrat na tréh delih shivota bolnó. Ta bolesen poprijema le malokrat poſamesne goveda, temuzh pride, kakor kuga, zheſ shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi bilo soper tó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	poslednje 2 leti, da tudi šolska mladina se hvalevredno sviloreje poprijema za kratki čas, ki se gotovo žlahniši nemore obračati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	godu, da ljudstvo zapušča tempelje in žrtvenike malikov in se poprijema nove črtene vere. Delajo na vse kriplje , da bi jo

poprijemali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo
poprijemati
Roza Jelodvorska (1855): kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak prišla.

▶ poprijeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poprijel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam obljubil, Abrahamu in njega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	začéli dovelj turšice sejati; vsak, ki se je tega obdelovanja poprijel, ga ne opusti več, in je popolnama prepričan, de mu
Robinson mlajši (1849):	je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je

poprijela

Genovefa (1841):	ênim previdil, ga je prav poprijéla. Veſ oſtermèn je poſtal, vſe s velíkimi ozhmí pogledajózh in
Genovefa (1841):	ſhkôf govoril, in mila gorézhnoſt njegove sgovornoſti ju je mozhno poprijéla. Miſel na Bôshjo vſe vladajózho ljubésen in na Jakobovo ozhétovo
Genovefa (1841):	koliko ſo vunder dobri ljudjé vredni! ” Genovefa je urno beſédo poprijéla in s angelſko jaſnoſtjo v ſvôjim blédim oblizhju ſe ſmehljaje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali naduha poprijela. Preleshane pléſnove jeterne poſebno pa krivave klobaſe ſo hud ſtrup
Robinson mlajši (1849):	lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo

poprijele

Genovefa (1841):	ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naglodati. Zdaj pa, kér so me Novíce že v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži

poprijeli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja je ime
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v
Fizika (1869):	sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne

poprijelo

Genovefa (1841):	Veſêlje téga dnéva, ſilno jokanje in govorjenje je Genovefo tako poprijélo, de je bila vſa oſlabéla. Bres pomude ſo jo v
Genovefa (1841):	vlile. Sakaj kér je to pervikrat ſliſhal, ga je nepopiſljivo poprijélo. „O dobri, dobri ſin Bôshji” je rékel in s ſernjino
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ni), če se jih ni kaj več od lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za

poprijeti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se

poprime

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na vselj alj saj na dolgo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo
Blagomir puščavnik (1853):	zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za besedo; ljudje tukej so sem prišli, da

poprimejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de bi si
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	sredo 7. januarija 1880 Obseg: Česa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojemu gospodarstvu? — Kako ravnati z moštom in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Česa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojega gospodarstva? Gospodarski napredek nikakor ne obstojí

poprimi
Roza Jelodvorska (1855): Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot

▶ poprodati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poprodajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Gadiški, Brodu in Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček poprodajo svojo robo Slavoncem in Turkom; kdor pa še več dobička
poprodala
Stric Tomaž (1853): bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem denarjem bi pa

▶ poprositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poprosi

Stric Tomaž (1853):	reče Halaj. „Gospod! pri meni bi pač se lahko zredilo“, poprosi uni, ker je moja kuharca svojo dete zgubila; padlo je
Blagomir puščavnik (1853):	poprosi Bogomila, samo eno mi bo dovolj in to je, kar
Stric Tomaž (1853):	kakšnega vas najdem! “ Oh, dobi prijatel! nikar me ne obžalujte“ poprosi Tomaž milo. „Že sim odkupljen in bom kmalo v nebesih
Viljem Tell (1862):	Viljem. Lej, mati, tam stojí pobožen brat, Gotovo te darú poprosi.
Sveti večer (1866):	izusti: „O kako zale! Dá-te, to je slika! ” Zdaj pohlevno poprosi, da bi smel lepo podobo bolj na tanko ogledati, kar
Zeleni listi (1896):	je brala jagode v gozdu. Deklica se jej je prikupila. Poprosi jo, ne bi li jo hotela včasi obiskati in se

poproſi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela

poprosil

Žalost in veselje (1870):	V ta namen sem se pripeljal tu sem, da bi poprosil holandskega poglavarja za nekaj pomoči, potem pa bomo skusili, če
Bolna ljubezen (1874):	prišel lajtnant. Bil je sila priljuden in ko sem ga poprosil, da si bode moral pač sam prepisati svoje verze, je
Pomladanski vetrovi (1881):	sam ne upa več zdravja," pristavi strežnica. „Včeraj me je poprosil, da naj to knjižico po njegovej smrti v zavitku na
Testament (1887):	iz rok sestre Urše — ter vtem še gospoda sodnika šepetaje poprosil, naj molči o tem, kar sta prej govorila; — kar se
Spletke (1894):	kaše, ponudila je beraču takoj ostanke, dasi še ni bil poprosil zanje. Toda Krpa je zamahnil z roko, češ, naj le
Gospa s pristave (1894):	Grof je sočutno čakal, da se je zbrala, in jo poprosil, naj odpre predale. Virida mu je podala ključe in je
Spletke (1894):	zebsti v prste, da mi bo še za nohte zašlo«, poprosil je Krpa ukazovalno Štefana ter zavezal kosti v robec. »Jaz
Dušne borbe (1896):	ustreženo, norček,« se smeje profesor. »Ali bi te bil sicer poprosil? — Kaj ne, Feodora, da ga tudi ti želiš čim dalje
Moja hoja na Triglav (1897):	je to, kar si je osvojil, ne da bi bil poprosil dovoljenja, spominska plošča in slavospev – moj slavospev! Erjavec se spodobno

poprosili
Zeleni listi (1896): kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na
poprosite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ste že toliko dobrega storili in že mnogim kaj sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem, se prijoka uboga
poprositi
Kmetijske in rokodelske novice (1848): brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj

▶ poprov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poprovih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	materne dišice (ali pa šatraja), eno lorberjevo pero, en par poprovih zern, in zali, kadar vre, z dobro zarumenjeno prežganko (poglej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko celiga muskatoviga cveta, tri ali štiri dišeče žbice, nekej poprovih zern, par lorberjevih peres in limonovih lupin. Naj se kuha

▶ poprovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poprovci
Botanika (1875): 158 24. red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec

poprovec

Mineralogija in geognozija (1871):	38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein
Mineralogija in geognozija (1871):	halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43.
Botanika (1875):	Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in

▶ populiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

populiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti

▶ popust samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popusta
Šola v boju proti pijančevanju (1898): opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj

▶ popustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popuste

popuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobre svjete, inu te narbulshe noter dajanja kader bosh obteſhan. Popuſtè zli asi skupshine teh ludy, kjer se ne malukedej ſabrede
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	preobeme tu serze, inu kar so hvalle urednu ſhellelli, tu popuſtę, ſupet hudobnu, koker de be sovraſhili, kar so poprej toku

popusti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino ga spet v ostudni greh nagovarja; Jožef pa ji popusti plajš v rokah, ino beži iz hiše. Žena se na
Tine in Jerica (1852):	stopinj še od hiše, zasliši žalostno vpitje: Jezus! Maria! Tine popusti derva in voz, hiti v hišo — v kuhinjo, odkodar se
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	ti daje praksa, v zvezi z dobro in zdravo učenostjo; popusti vsakoršnje dvombe in malovredna mnenja, ktere je le nevednost odgojila
Ferdinand (1884):	glave polno dela. Ko je bil Peter vže blizo hiše, popusti svoje delo, stopi na prag ter ga vže od daleč

popuſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in

popustil

popustil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga

popuſtil

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	danu, kakòr tó saminje Jónasa Preróka. Inu on jih je popuſtil, inu je ſhàl prozh. 5. Inu kadar ſo njegóvi Jógri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni

popuſtuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An-

popustila
- popuſtila
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam

popustili

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili. Derhali so že nejevoljne postajale, ko so videle divjo zver
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	hlapci preiskali vse terstje ob ribniku in ničesar nijso našli, popustili so to nehvaležno delo in se vernili domov. Pa na

popuſtili

Branja, inu evangeliumi (1777):	she uſſe perpravlenu: pridte na shenitvo. Ony ſo pak tu popuſtili, inu kje ſhli, edn na ſvoje pojle, ta drugi po
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	toku naprej. Al mi Goſpoda ſmo te muhe vshę davnu popuſtili. Veſsélje inu vshiték , Nęshka , to je naſha poſtava. Dokler me

popustim

popuſtim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Per moji duſhi, ta mi je pre nevumen — Raji ſlushbó popuſtim, raji gręm ſhe nezoj med zigáne ! — s' Baronam! — al je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gviſhnu enu shaloſtnu premiſhluvanje, Chriſtiani moji; ali jeſt sdaj letó popuſtim, inu ſe k'enimu drugimu ſhe bol shaloſtnimu poględu obèrnem

popustiti

popustiti
Gozdovnik (1898): ga nima vzeti. Konja svojega pa le pusti, zakaj« »Konja popustiti? To je, kakor bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj

popuſtiti

Branja, inu evangeliumi (1777):	bil, inu ni othuv njo resglalſiti, je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader je on misluv, polej ! ta Angel tega
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hodijo , inu s' rokami mahajo. (okno odpęra. ) Goſpá. (samiſhlena. ) Mene popuſtiti ! — Nehvalęshni zhlovek! Nęshka. (saupije per okno. ) Raven tukej gnadlivi Goſpod
Sveta grofinja Genofefa (1857):	in ji v jedilih savdal, tako de ga ne more popuſtiti, ko bi ravno zhaſt in shivljenje sgubiti utegnila. Sato bi
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je Golo ſama v isbi saſazhil. Ker niſta tadej hotla popuſtiti tega napzhnega snanja, zheravno ſta bila saporedama ſvarjena, ju je

▶ pora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pora

Fizika (1869):

der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8.

pore

Botanika (1875):	na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi
Botanika (1875):	to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa

▶ poraba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poraba

Kemija (1869):	tekočne kovinske zmesi imenujemo amalgame. Na tej lastnosti je osnovana poraba živega srebra za dobivanje srebra in zlata iz dotičnih rud
Kemija (1869):	znane so navadne lastnosti Žvepla, kakor je tudi znana : njegova poraba za žveplenke in vžigalne klinčke, za smodnik, za zdravila (žvepleni
Fizika (1869):	teh stvari, gibanje raznih tekočin v njihovej notrini, vžitje in poraba živeža itd. Te prikazni na živih stvaréh imenujejo se fiziologijske
Fizika (1869):	kako se ravná, da se najde gostota plínavih teles. 21 Poraba. Ako se vpraša, ktero korist imamo od tega, če vemo
Kemija (1869):	osnove so jako zanimive za napredek znanstvene kemije, njihova praktična poraba pa ni ravno posebno velika. Iz velicega števila teh umetnih
Kemija (1869):	bagreno pordečé. Na tej lastnosti se tudi osniva edina njena poraba. Ako namreč stroncijumov klorec, SrCl, v vinskem cvetu raztopimo, gori
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in kakave v isti meri povečala, kakor se je pomanjšala poraba žganja.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Na Angležkem se je v dobi od l. 1852. — 1887. poraba čaja, kave in kakave v isti meri povečala, kakor se

porabe

Fizika (1869):	Pod. 192. Stanovitni lanci so imenitni zavolj svoje porabe v tehniki, posebno pri galvanoplastiki in pri telegrafiji. 209 Učinki
Kemija (1869):	druge posebne lastnosti, zarad kterih je sposobno za druge važne porabe. Tako na pr. more živo srebro skoro vse druge kovine

porabo

Kemija (1869):	kake popolnosti se more fabrikacija dognati in kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde sredstva in pote, po kterih cenejšo
Fizika (1869):	narodov so priprave, kterih učinki imajo vzrok v prožnosti. Največo porabo ima prožnost v mehaniki, in poimence je prožnost médnih in

▶ poraben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porabnem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej toplini in celò

▶ porabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porabi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet
Botanika (1875):	sprejéma V sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne
Botanika (1875):	ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet
Botanika (1875):	atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina
Botanika (1875):	todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja. Pa naj bo
Botanika (1875):	mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je
Botanika (1875):	odpravi iz sebe skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi

porabijo

Stric Tomaž (1853):	Če jim ne dopade, naj jo pa za kej druzega porabijo, postavim za pobiranje pavole, za kar bo po mojih mislih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se podaja večkrat prilika, da jo pri svojem važnem opravilu porabijo na korist učencem. Cena bo znesla samo pet in dvajset

porabil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh

porabili

Deborah (1883):	(Nežniše. ) Morda je njega preslepila zmota, Katero oni so porabili, V njegovih prsih vžgali sum, predsodek; V besedi slišala, v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tvarine B. Ker morata pa sestavini, kateri smo za zmes porabili, toliko vredni biti kakor zmes sama, velja enačbe; t. j.

porabilo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nje premikanju naznačenje krajev na zemlji. Praznoverstvo je to dobro porabilo in je pripisovalo luni čudne moči v življenji. Govorili so
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	bi se bilo žito, iz katerega se je izdeloval alkohol, porabilo za kruh, bi dobil vsak prebivalec 65½ funta kruha. Če

porabim
Tiun - Lin (1891): bil vzrok ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje

porabimo

Astronomija (1869):	oa4 veča od oa3 itd. To lahko umevno resnico pa porabimo sedaj ne le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč
Stelja in gnoj (1875):	potreben le naj manjši dél tiste stelje, katero v resnici porabimo. Eden vzrokov, ki se stavijo za silno množino stelje, tedaj
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	se bojuje z alkoholom proti temu sovražniku! Sploh pa lahko porabimo vsak predmet v dosego svojega namena. Pri računstvu n. pr.

porabiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	o deževji prelužastih ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih

▶ porabljati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porablja

Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	ima večjo napetost, pa toliko manjšo jakost. Ta pripomoček se porablja pri prenašanju električne sile, da se morejo prenašati jako velike
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	koléh do lnomosta. Semkaj prenesena elektrika (električna delujoča sila) se porablja nekaj za to, da goni motorje za malo obrt, nekaj

▶ porabljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porabljiv
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz

▶ poracijonaliti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

racionalizirati; kontekst, SSKJ

poracijonaliti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n.

▶ porajtati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porajta
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): nič ne zgodi, Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in
porajtajo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na
porajtal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica

porajtali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj taciga bi šlo spod rok
Sveti večer (1866):	v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna

porajtalo
Zlata Vas (1848): toliko se jim je od dné do dné na mléku porajtalo, ktero so prinesli. To je toliko časa terpélo, de so

porajtaš

porajtash

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti bliſu nad tem, de v' greh padesh, kader ſanikernu porajtash na eno nagengo tvoje dushe. Kmalu od konza moresh ti
Kratkozhasne uganke (1788):	je is slabem liſtjam pokrytu: al na tu ti malu porajtash; kader k' meni perlęſesh, de be mene spod moje ſtręhe

▶ porasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poraste
Zoologija (1875): telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje

▶ poraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poraščena
Botanika (1875): težko. V §. 211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih
poraščeni
Zoologija (1875): rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci

poraščeno

poraſheno

Genovefa (1841):	kaj je tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa-
Genovefa (1841):	majhno , ſuho, lépo, s mehkim, bélim, rumenim in selênim maham poraſheno pálizhizo naſhlà. V dva neenaka déla jo je prelomila in

▶ poratati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

uspevati; kontekst

porata

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort

poratajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako

▶ poravnan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poravnane
Kmetijske in rokodelske novice (1848): treba druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí

▶ poravnanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poravnanje
- poravnanji
  Zlata Vas (1848): Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo

▶ poravnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poravna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se serčno veselí ako vidi, da po sreči gré, in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti
Zoologija (1875):	njegovo telo znatno ohladi, a da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote

poravnaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poravnaj in peſhke vſej, ali poſadi. Sadnjizh pa ſhe gredo s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi kertine rastréſi, in jamze potravnikih in po ſenoshétih lepó porávnaj. Sgodno vertno séliſhe s ſlamo svezher pokri, de je mras

poravnal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da bi
poravnala
Zlata Vas (1850): pri nas kosila; oče in mati sta z Brenceljnam vse poravnala in danes bi se imela žennu obljubiti. Jez pa sim

poravnali

Zlata Vas (1848):	samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. «

porounali
Praemium sa male otrozhizhke (1810): bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali.

poravnalo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): bi bilo dobro, da bi se v našim slovstvu še poravnalo. V poslednjih treh letih, kar Novice imamo, se je v
poravnati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse? Vse to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja

▶ poravnava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poravnava

Fizika (1869):	ne, ker nas tlači od vseh strani, in se tako poravnava in uničuje sam, deloma pa zato ne, ker razpenjavost zraku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	imenovati po britkih skušnjah, ktere smo doživeli o državnih zadevah. Poravnava državna, sprava med narodi, srečno pričeta po ministru Hohenwartu in

▶ poravnavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poravnavali
- poravnaval
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se
poravnavate
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo. Kako bote potem veseli

▶ porazdeliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porazdele
Fizika (1869): c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski

▶ porazdeljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

porazdeljene

Botanika (1875):	obdelane zemlje ali oranice, s človeško pripomočjo zrahlane, poravnáne, enakošno porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane z organskimi ostanki.
Botanika (1875):	sostavinah rastlin, ki so tem več prav raznomérno v tleh porazdeljene. Vsaktera zemlja ni nič druzega kakor razzébeno in razpadlo kamenje

porazdeljenih
Botanika (1875): veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje

▶ poraziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porazi
Lohengrin (1898): ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi

▶ porcelan samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porcelan

Kupčija in obrtnija (1872):	živel 2000 let pred Kristusovim rojstvom, že omenja lončarski krog. — Porcelan so Kitajci že pred Kristusovim rojstvom idelavali; da cel porcelanast
Kupčija in obrtnija (1872):	porcelan delajo na Kitajskem in Japanskem, vendar pa ni kitajski porcelan tako lepo bel kakor saksonski, tudi so slikarije na kitajskem
Kupčija in obrtnija (1872):	do danes se je ta obrtnija po celej Evropi razširila. Porcelan se dela iz tako imenovane porcelanaste zemlje, ki se pa
Kupčija in obrtnija (1872):	slikarije na kitajskem porcelanu neokusne in loš večkrat raztrgan. Kitajski porcelan se posebno po tem od evropejskega razločuje, da je zelo
Kupčija in obrtnija (1872):	in sicer pri kolikor mogoče visokej vročini, v škatljicah žge. — Porcelan se da prav lepo barvati, s srebrom, zlatom in drugimi
Kupčija in obrtnija (1872):	da je zelo tenek in lahek. V Evropi se je porcelan še le leta 1706. iznašel. Od tistihmal do danes se
Kupčija in obrtnija (1872):	roba. Med to drugo vrsto lončene robe spadajo: kamenina (štajngut), porcelan in ostekljena opeka. Il, kakor se iz zemlje nakoplje, se
Kupčija in obrtnija (1872):	porcelan še-le povrh loša barvajo. Celo fotografije se že na porcelan delajo. Razen navadne kuhinske posode izdeluje se še sledeča lončenina
Lisjakova hči (1892):	ko sem šel v Karlove vare po češko steklenino in porcelan. Kako pa, da se je vaša gospa odločila za takšno

▶ porcelanast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porcelanasta
Zoologija (1875): kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa
porcelanasto
- porceljanasto
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kadar se precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna

▶ porcelanka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaolin; [sskj]

porcelanka

porceljanka

Rudninoslovje (1867):	pretoči v drugo posodo, kjer mirno stoji, da se čista porceljanka sesede na dno. Tej se potem primeša drobno semljetega živca
Rudninoslovje (1867):	0), i največ gručavi. Najvažnejše vrste so: 1. Kaolin¹) ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu je
Rudninoslovje (1867):	tudi blizu Fravhajma. Porceljanasta posoda se tako dela iz porceljanke : porceljanka se v vodi razmoči, pesek pade na dno , a voda

▶ porcelanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

porcelanova

Mineralogija in geognozija (1871):

ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr

▶ porcijon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porcijonov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik „Novic

▶ pordečiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pordeči
- porudeči
  Blagomir puščavnik (1853): lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana
pordečijo
- porudezhijo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna

▶ poreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poreče

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vaš Bog zmed vaših bratov. Njega poslušajte, kar koli vam poreče. Kdor pa ne bo maral za njegovo besedo, naj bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da svoje novce vložite v blato! Se ve da Vam poreče dopisnik, da njegov izrek veljá le Blaznikovi tiskarnici, da je
Zeleni listi (1896):	nam bo že prav svetovala. Jutri vam potem povem, kaj poreče mati«. »Prav, stori to, stori! « rečejo vsi nakrat.
Zeleni listi (1896):	okusiti tega »mazila«. Kako veselje bo za vas, ako vam poreče ljuba mati nekega dne: »Markec, ali Lenika! Vzami ono »brezovo
Gozdovnik (1898):	Moj nož? pa ne da bi? Vaše gospodstvo pač ne poreče, da sem« »A kaj! pravite svoje basni, komur hočete, le

porezhe

Branja, inu evangeliumi (1777):	bratam ſerdy, bo ſodbe kriv. Katiri pak k' ſvojemu bratu porezhe: Raka: ta bo tiga kupeisbiralſha kriv. Katiri pak poreze , norz
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tręba de bi njega sa tó kaj praſhali. On vam porezhe; Vy imate vęjditi, Goſpód, de ſim moje premoshenje ohranil, jeſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo ſ' ſolsnimi ozhmi v' nebo pogledoval, ino ne porèzhe s' omezhènim ſerzam: „Oh, kako ſi ti dober, o Bog
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oberne, ino rezhe: „Tebi pa, déte moje! ſe prerok Najviſh'ga porezhe. Pred Goſpodam pojdeſh, pot mu perpravljat, K' ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Potlej ſe bo v' une na levízi obernil, ino jim porezhe: Poberite ſe ſpred mene, vi prekleti! v' vezhni ogenj, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mozh Najviſhiga te bo obſénzhila. Toraj ſe tvojimu ſvetimu detetu porezhe ˛Sin boshji. Ino le pomiſli, Elisabeta, tvoja teta, bo ſvoje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſh Bog smed vaſhih bratov. Njega poſluſhajte, kar koli vam porèzhe. Kdor pa ne bo maral sa njegovo beſédo, naj bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perloshniga zhaſa perzhakuje. Potlej rezhe ſlushabnikam: „Vſe ſtoríte, kar vam porezhe. “ — V' hiſhi je bilo ſheſt kamnitih verzhev, de je bilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na ſvojo deſnizo, hudobne pa na ſvojo levizo. “ „Na to porezhe kralj pravízhnim na deſnizi: Prídite, preljubi mojiga Ozheta! ino prejmite

porečem

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vsih žival, ki so na zemlji. Zakaj po sedmih dneh porečem dežju iti na zemljo štirdeset dni ino štirdeset noči; vse
Gozdovnik (1898):	jih zaklicati. Nastavita puške, da bo imelo to, kar jim porečem, potrebni potisek. « Vrh groba Indijanovega je bil posut s kamenjem

porezhem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo ne deshja, ne roſe te léta, dokler jàs ne porezhem. “ Ahab ſe sa to nizh ne sméni, ſhe le po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umiral! Vsdignil, k' ſvojimu ozhetu ſe bom vernil, ino jim porezhem: Ozhe! pregréſhil ſim ſe nad nebam ino nad vami. Vezh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozheta ſpolnuje, pojde v' nebeſhko kraljeſtvo. Drugim pa ſodni dan porezhem: Poberíte ſe ſpred mene, ker ſte hudo delali! “ Temu Jesuſovimu

porečemo
Gozdovnik (1898): in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik.
porečeš
- porezheſh
  Pozhétki gramatike (1811): enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt

porečete

porezhete

Branja, inu evangeliumi (1777):	Sakaj jeſt vam povęm, vi nabotte mene odſehmav vidili, dokler porezhete: hvalen bodi, katiri pride v' imęnu tiga Goſpuda. Na S.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kdó je prav imęl, vy, ali ony? O naſs nevumne, porezhete vy ta zhaſs, kakor ſtojí piſsanu v' bukvah tę modroſti

poreko

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu zhes ſvoje otroke, sakaj pole pridejo dnevi, v' katireh porekó , bloger ſe je tem naporodnem , inu tem teleſſam , katire niſſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu oltarjam ſe bodo Maſhniki, ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi tvojmu folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſtregli; ſim bil jetník, ino me niſte obiſkali. — Ino mu porekó tudi oni: Goſpod! kedáj ſmo te vídili lazhniga, de bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na ſvoje dekle niskóſt. Glej, odſihmal mi ſrezhna rodóvi vſi porekó; On mogozhni je ſtoril velike rezhi nad menoj! ˛Sveti je

▶ poredan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razvrščen; Pleteršnik

poredani
Kemija (1869): atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem

▶ poredati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razvrstiti; Pleteršnik

poredajo
Kemija (1869): dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki

▶ poreden pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poredenpridevnik, splošni, nedoločeno

poreden

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nature, inu en malu ſuh, en moſki, klavarni, poſvetni, inu poreden Planet, kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv, pozhaſsen v'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to ji povedat, Jeſt ręveſh neſmęjm. Nęshka. Tonzhe, Tonzhe, ſi poręden. Gospá. ( Tonzhek. Odpuſhanje, zhe ſim vręden. Goſpá. Shpaſsej ſant, al
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	že b'li! In kaj še? — Sem bil še kot deček poreden, In drugim sem rad že klofute dajal ; — Dolžan ni ostal
Čas je zlato (1864):	In vender ni bilo nobenega sledú hudobije še nad njim; poreden, razkačen in jezičen je bil res včasi, to de druzega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	semkaj pripeljali. ” „Ali je mar Fulvij tako bedast ali tako poreden, de te toži reči, ktera se v petih minutah dokazati
Revček Andrejček (1891):	ki mi na kruh mišico potresa, še vedno ni tako poreden, kakor pa ta, ki mi iz gole lakomnosti skuša srce

poredin
Zlata Vas (1850): možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v

porednepridevnik, splošni, nedoločeno
- poredne
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga

porednejšipridevnik, splošni, primernik

poredniſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	predau, kulkrat je pa biu nam ſhe nakup, inu sa poredniſhi rezhy, koker Judesh, predali? kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bil on, kir je ta vęzhna modroſt, od tę nar porędniſhi dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim

porednipridevnik, splošni, nedoločeno
- poredni
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo

porednopridevnik, splošni, nedoločeno

poredno

Domen (1864):	poštenega človeka kmalo strah. Če pa že hudimer za tako, poredno babišče toliko hrupa in hruma napravi, kaj bi še le
Marjetica (1877):	po njeni senci in vzkliknila: "Čaj no, čaj no, ti poredno čajne! " Srakar je zažigal ravno prvo pipo tobaka na pragu

▶ poredko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poredko
- po redkim(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov

▶ poredkoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poredkoma

poredkama

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1800 na ſvetlo dajal, ki ſe pa dan danaſhnji prav poredkama dobé, in ki jih morebiti, ſkorej bi rekel, malo naſhih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	en glaſ je ſliſhati, de jih je pri naſ prav poredkama vmétnih kovazhov, ktéri bi snali konja podkovati, kakor gré; ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodivna moč očitno v tem kaže, de naš korún le poredkama cvetè, še menj pa semena donese? Kér smo že toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa ni kraj za turšico in koder slana pada bolj poredkama, bi vunder ne bilo pametno, de bi se ajdi slovo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic

po redkama(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vmasanih in lokaſtih; polje je le po verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko shita pridela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podobah vſeſkosi le tega grajal, kar ſe dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti, de jih bo

poredkoma
Mineralogija in geognozija (1871): ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah

po retkama(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar

▶ porednež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poredneži
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): so kristijanje srečni in celó taki, ki so prej bili poredneži, kakor jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem

▶ poredno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poredno

Sosedov sin (1868):	pravim da bi jih" — odgovori bogatin Anton, ter nasproti vpraša, poredno postrani pogledavši, ubožnega soseda: „koliko jih misliš pa ti? " Brašnar
Povestnik v sili (1883):	so veljale mladenču v njenej bližini sedéčemu, ki jej je poredno puhal dim v obraz. „Hvala Bogu, da se je nekdo
Cyclamen (1883):	lovskih opravah. »Da mi ne ostanete jedini klijent! « nadaljuje ona poredno, »slabo spričevalo bi bilo to moji sposobnosti —« »O, dovoljujte, pokličem
Povestnik v sili (1883):	častnik, eden doktor pravde —" tu umolkne, a potém poprašuje precej poredno lepega mladenča, o kterem je vedela, da ni maral za
Arabela (1885):	v zakonu tudi treba ljubezni,« oglasi se Karpeles in se poredno nasmehne. »Poglavitna reč je, da sta zakonca enakih mislij, da
Iz arhiva (1890):	da ti hodim morda v neprav! « dejal je in se poredno smehljal. Šalil se je baš poprej pred gradom z Anico
Lisjakova hči (1892):	kakšne toplice mislite, gospod doktor, da bi morala? « Zdravnik se poredno nasmeje in pravi: »Gospe, ki bolehajo v cvetu svojega življenja
Usoda ka-li (1895):	košatega kostanja nam gleda nasproti mladi mesec, kažoč nam tako poredno svoje rožičke. Iz cerkve se sliši počasno, pobožno orgljanje in
Zunaj (1896):	je oklenila Elza zadnjič, da se poljubita, mu je dejala, poredno se smehljaje: »Ah, koliko časa sem morala čakati! — In vendar

▶ porednost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porednost
Zeleni listi (1896): s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem

▶ poredoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

po vrsti; Pleteršnik

poredoma

poredama

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blagó sprejemali, na ogléd postavljali in po dokončani razstavi sopet poredama nazaj pošiljali, in vse te dela natanjko in nevtrudljivo dopcrnesli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt. 10. Vezh ſemenſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 do 1800 na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo ! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo, mi tega niſmo krivi; vſelaj jih na tanko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tretja Bog sveti Duh. Amen. Večerna molitvica, ktera se dvanajstkrat poredama moli, samo da se reče perva ura, druga ura, tretja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi tista hoja, ki se v dobro gleštanih gojzdih od poredama sekane jelovine pridobí, — ako bi se za steljo spravljalo listje
Roza Jelodvorska (1855):	zdaj«. Ljudmila odpre, in stopi v veliko z mnogimi skrinjami poredama napolnjeno sobo. Bilo je namreč vse Častimirovo premoženje tukaj, ktero

▶ poren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poren
Kmetijske in rokodelske novice (1846): boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse
porna
Kmetijske in rokodelske novice (1846): o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor
porno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla

▶ poresničiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

potrditi; Pleteršnik

poresničiti
- poreſnizhiti
  Sveta grofinja Genofefa (1857): mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar

▶ poreški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

poreški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja

▶ porezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porezane
Zoologija (1875): 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga

▶ porezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porezala
- poresala
  Sacrum promptuarium (1695): lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi

porezali

poresali

Sacrum promptuarium (1695):	kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s

porezati

poresat
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi
poresati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim

porezati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati. Takšno ravnanje naravno postavo noge popolnoma popači. Luknje za žeblje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj parkeljnovo krono razje. Zdaj je treba kronin rog toliko porezati, kolikor ga je razjedenega, potem ga s kodeljo, ktera je

porežeš
- poresheſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh

poreži

poreshi

Kuharske Bukve (1799):	sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo

▶ porfir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porfir

Mineralogija in geognozija (1871):

Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov

porfira
Mineralogija in geognozija (1871): permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó nič ni, je

porfire

Mineralogija in geognozija (1871):	Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo v sledečih gorah in goratih krajih: V Sudetih, Kerkonoših
Mineralogija in geognozija (1871):	živčevimi kristali nasejano. Opomnji je vredno, da nektere lepo lisaste porfire umetno obdeljujejo, kakor kvarca prosti rdeči porfir (porphyrit, porfido rosso

porfiri

Mineralogija in geognozija (1871):	se je potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo
Mineralogija in geognozija (1871):	dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V

▶ porfirast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

porfiren; Pleteršnik

porfirasta

Mineralogija in geognozija (1871):	labradorovega živca obstoječa, včasi zarad posamnih augitovih in labradorovih kristalov porfirasta, temna, rujavkasta, zelenkasta ali črna. Ker je težko natanko določiti
Mineralogija in geognozija (1871):	je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako so puhline izpolnjene po apnencu
Mineralogija in geognozija (1871):	obstoječa iz steklenastega živca ali sanidina (§. 63), skoraj zmerom porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve

porfirasti

Mineralogija in geognozija (1871):	Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit s posamnimi velicimi kristali živca; pisani granit, tako imenovan
Mineralogija in geognozija (1871):	pa tudi basaltu se bliža. Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit, porfirasti škrilnik, porfirasti fonolit in sprhneli, ki je mehko skoraj prsteno
Mineralogija in geognozija (1871):	Prehaja v granit, roženčev škrilnik in porfir. Zvrsti njegovi sta porfirasti in škrilasti sienit.
Mineralogija in geognozija (1871):	basaltu se bliža. Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit, porfirasti škrilnik, porfirasti fonolit in sprhneli, ki je mehko skoraj prsteno kamenje in

porfirasto

Mineralogija in geognozija (1871):

72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso

▶ porfirast samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ Pleteršnik

porfirast

Mineralogija in geognozija (1871):	zmes iz felsita in natrolita pa nekoliko zeolita; gost, škrilast, porfirast zarad steklenastih živčevih kristalov, malokedaj mehurčast. Loma je trakastega do
Mineralogija in geognozija (1871):	živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta

▶ porfirasto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

porfirno; Pleteršnik

porfirasto

Mineralogija in geognozija (1871):

72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun

▶ porfirov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

porfirovi

Mineralogija in geognozija (1871):	stebre, mize, vaze, ročke, skledice itd., včasi prav velike. Najimenitniši porfirovi stroji so v Elfdalen na Švedskem in v Kolywan v
Mineralogija in geognozija (1871):	se dotikajo druzega kamenja, nastanejo plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo

▶ poriniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porine

Gozdovnik (1898):	na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se
Gozdovnik (1898):	Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico
Gozdovnik (1898):	dolu. Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo

porinejo
Lohengrin (1898): ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj

porinil

Najdenček (1860):	Tu ga imaš, 20 taužent goldinarjev je. ” To izgovorivši je porinil šop bankovcov k meni. Kako mi je bilo takrat pri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prihajali bledi. Zgrabil jo je za roko in jo nazaj porinil na sedež, „Le pazite,” pristavi „če še enkrat skusite uiti

porinili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je

▶ poročanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poročanje
- poročenje
  Divica Orleanska (1848): Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta

▶ poročati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poroča

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Razlag
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt, ampak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v Trst; oba predloga sta se izročila gospodarskemu odseku. — Dalje poroča dr. Costa v imenu deželnega odbora zarad tega, ali naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi naroča, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v druzih deželah se ni povsod sprejela ta postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zoper ta predlog je glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo
Zoologija (1875):	onde počimlje stopram pri višavi 12000 črevljev. Omenjeni opazovalec tudi poroča, da se ta ptica povzdiguje v neizrečeno, od njega na
Revček Andrejček (1891):	je semkaj poslal. (Odloži palico. ) Stotisočkrat te pozdravlja in ti poroča (imenitno, tajno), da tvojo sestro nesreča zalezuje. (Odloži koš in

poročal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	davno, kar vam je nekdo z naših hribov v „Novice” poročal, kako so se v Koprivniški fari neki sorodniki med sabo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	ki svetu v letniku odkriva svoje delovanje. — Gosp. blagajnik Kremžarje poročal o računu leta 1872. in o proračunu za leto 1873.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je zamogel Bôbu dati veselih poročil. Patricij O'Niel mu je poročal o srečnem ozdravljenju in o svojem novem bivališču. Neka ladija

poročali
- porozhali
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi
poročate
- porozhate
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni

poročati

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	so Turopoljci, ti slivarski hrvatski »plemenitaši«, hiteli cesarju svojo zvestobo poročati. Škof zagrebški, Martin Boronič je sam šel na Dunaj. Cesarjeva
Luteranci (1883):	nocój mojo srce, in vendar si obetal da mi imaš poročati važnih stvarij, kterih naj se ne strašim. " "Pač zlata Lavra
Luteranci (1883):	saj je gospod Švab njegov osebni prijatelj. Kaj hoče torej poročati v Ljubljano? Kakor črez noč presekan in uničen je njegov
Agitator (1885):	jutro k Boletu na Drenovo, in mu tam tudi ustno poročati o položaji. Hrast pa se je moral v opravkih odpeljati
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	moj mož. Veselo ga pozdravím, misleča, da mi ima kaj poročati. Toda on se nemirno ozira po sobi in hlastno vpraša
Postillion d'amour (1887):	t. j. prinesel s seboj še dečka, kakor vratar hití poročati gospé, to je prečudno; mora se sáma prepričati, da ni
Od pluga do krone (1891):	lagati takó nesramno, da je bilo celó njegovih poslancev sram, poročati take laži. Na videz se je i na dalje hlinil
Gospa s pristave (1894):	kratil, vendar so imeli stražniki nalogo, spremljati jo povsodi in poročati grofu, kaj dela. — Virida je to opazila in hudo jo
Zunaj (1896):	potokih v nočno svetišče. — Prišel je duhovnik in ju jel poročati ... »Da! « se je razlegalo po cerkvici. »Da! « je odmevalo z

porozhati
Biblia (1584): INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej

▶ poročen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poročena
- poročena
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne
- porozhena
  Branja, inu evangeliumi (1777): sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le
poročeni
- porozheni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she 50 lét v sakonu shivel
poročne
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo

▶ poročilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poročili

Razne dela (1870):	vojvodam burgunskim, Ne teče gladko kakor prej. — Zatorej Sim s poročili mu poslal Lahira, Če bo mogoče, pêra jezniga Dolžnosti in
Pomladanski vetrovi (1881):	da se še ni sklenolo primirje. Brzi jezdici z nujnimi poročili in ukazi tekali so po cesti gor in dol, cele
Slovenski svetec in učitelj (1886):	bili največ že vsi z neznatnimi in ne zmerom soglasnimi poročili. Zemižizna ni bilo še. Njega so kot rojenega Moravca in
Hudi časi (1894):	bila še vsaka vojska pričela s slavnimi zmagami in slavnimi poročili, končala pa s porazom. A niti poročilom o francoskih zmagah

poročilu

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ukaz imel v sebi tista načela, ki so razložena v poročilu. Ali ta reč ni tako; črtež zdanjega poduka se naslanja
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	nauk, ampak je tudi učilni jezik. Govori se dalje (v poročilu) : „Po slovenskih učilnicah te dežele se je sama od sebe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi skupščini („Novice” str. 306). „Nam se dozdeva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	bi Rusija provela svojo armado skozi Rumunijo. — Bankine zadeve po poročilu „Pester Lloyda” (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarska ministra Tisza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	to so izračunali naši gospodje; dokazali so v temeljitem obširnem poročilu, da ima Ljubljana vsled onega posojila do zdaj zgube 119.000
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vse, kakor se je v resnici zgodilo, pa pri vsem poročilu vender ne jednega imena nij imenoval. Razume se, da mu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	maščevanje vam ne odide! “ Trenutki zmešnjave so sledili temu strašnemu poročilu. V naglici so spravili nekaj stvari skupaj. Gospa O'Niel je

▶ poročilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporočilo; SSKJ

poročil
Spisi Krištofa Šmida (1883): vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo
poročila
Spisi Krištofa Šmida (1883): Hotel Bog, da bi jim kmalo imel dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se

poročilo

Valenštajn (1866):	ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim
Spisi Krištofa Šmida (1883):	noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po
Deborah (1883):	mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli
Gozdovnik (1898):	ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu

porozhilo

Genovefa (1841):	Zhlovek obrazha, Bog oberne! On mi je po marſiktérim boju porozhilo in poſlédnjizh ſhe to zhaſtno in veſélo hojo naklonil, in
Genovefa (1841):	natvégama! ” rezhe Volk. „Tudi ta ſvéti mósh naj naſhe veſélo porozhilo své. In ker je tako moder in umén, ga hozhem

poročilom
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in

▶ poročiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poročil
- porozhil
  Sacrum promptuarium (1695): Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila

poročili

Katarina (1854):	ljubši bi bilo meni, ko bi naj v domači kapeli poročili, kjer so bili tudi vsi moji dedji poročeni, pa, kakor
Jerica (1859):	pamet, in hvalili ga bomo! « Čez malo tednov so ju poročili. Ne dolgo potem vzame zdravnik Dolenjko; učitelj se je pa
Luteranci (1883):	potém ni bilo duhovnikov dovolj, da bi bili vse pare poročili? Zaradi tega so se pa kar tako radi imeli za

poročim
- porozhym
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta, inu Şynú, inu ſvętiga

poročiti

poročiti
Divica Orleanska (1848): Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce

porozhit

Sacrum promptuarium (1695):	inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno
Sacrum promptuarium (1695):	inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga

porozhiti

Branja, inu evangeliumi (1777):	der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader
Branja, inu evangeliumi (1777):	vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka-

▶ poročiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naročiti; Pleteršnik

poroči

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se ta imenitni gospod pred Elizejevo hišo perpelje, mu prerok poroči po svojim služabniku: „Idi, ino operi se sedemkrat v Jordanu
Deborah (1883):	čuli? Berič. Čuli smo! Učitelj (Jakobu). Teci v vas in poroči županu: Judinja je novce vzela in pojde, pojde prostovoljno. Si

porozhi
Branja, inu evangeliumi (1777): djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,

poročil
- porozhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu
- porozhil
  Biblia (1584): inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je tje poſlal, inu je

poročili

Slovenske večernice (1865):	pa prišel 14. dan, odkar so ovce zavžile trakuljine člene, poročili so mu iz živinozdravnišnice, da je ena ovca zbolela in
Luteranci (1883):	kajti Kramar ovadi nas vse. Povrh srno še Knaflju prezgodaj poročili, da se je zboljšalo naše razmerje. Naglič, tvoj nalog je
Veliki grof (1885):	užgala dobrovoljne oči. „Zakaj mi niste tega prej in takoj poročili? " vprašal je. „O moj sin," dejal je magister; „koliko sem

▶ poročnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poročnik

Maria Stuart (1861):	danes Prejeli svete zakramente so; Od teh rešitve svoje pričakujte. Poročnik Aubespine, grof francozki, Za zvezo ve, ponuja lastno roko. Pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	in da namesto njegovo pride knez Metternich, ki je sedaj poročnik avstrijski v Parizu. Svetovavstvo šolstva začne svoje seje 9. t.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	iz ministerstva, in da njegov naslednik bode baron Budberg, sedaj poročnik ruske vlade v Parizu in prijatel Napoleonov. — Po angležki statistiki

poročnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London

▶ porod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porod

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim
Deborah (1883):	mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v

poroda

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega

porodih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §

porodu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ, da so ga zamogli za silo obliti

▶ poroden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porodne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	spraviti. Potem naj se postavi krava z zadnjima nogama višje. Porodne bolečine teletnik ali maternico včasi zopet vun potisnejo. Da se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nožnica z roko zatisne in tako dolgo zatisnjena derži, dokler porodne bolečine ne nehajo. Kedar so porodne bolečine zlo hude, se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dolgo zatisnjena derži, dokler porodne bolečine ne nehajo. Kedar so porodne bolečine zlo hude, se dene eno periše gamilc v maselc
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se gamilčna voda odcedi in mlačna kravi v gobec vlije. Porodne bolečine bojo kmalo jenjale.
Viljem Tell (1862):	si moj! Rodila sem te dvakrat! Dvakrat za-te Trpela sem porodne bolečine! Prebila sem — obá, obá sta moja! In danes vrne

▶ poroditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roditi; [sskj]

porodi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blishinj isglèd vsamejo. P.H. Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zima. — Če v tem mescu germi, prihodno leto veliko vetrov porodi. — Če zdej vetrovi vleči začnó, jim mraz, srež in sneg
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	začno srebriti, Nebó in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi”, pregnale so mi bile trudnost. Na vsem parniku pričelo se
Občno vzgojeslovje (1887):	po načrtu osnovane pomoči, kajti nobeno drugo bitje se ne porodí na svet tako okorno in nesamostojno, kot človek. Ni je

porodil

Sosedov sin (1868):	ga kmetič, ki je pred letom mlade voliče kupil, lepo porodil in opasel, ter je upa ta dem za lep dobiček
Zádruga (1890):	vsem Prnjavoru in mnogo milj na okolo. Dasi se ni porodil v Prnjavoru, bil je vender domač v vsaki hiši, kjer
Od pluga do krone (1891):	zakonski sin Jerneja in Helene Vehe v Zagorici, vikarijatu svetokriškem, porodil dné 23. marca 1754. leta, in da ga je krstil
Od pluga do krone (1891):	mrmrá: «Nihče ne odide usodi svoji in naj se je porodil tudi v divnem Strmolskem gradu! » «Baba je pijana, saj si
Od pluga do krone (1891):	tudi ni treba, da bi vedel vsakdo, kar povem tebi. Porodil sem se na Koroškem. Mati mi je bila ogerska ciganka
Očetov greh (1894):	črnooki mladenič, to je Janez Kačon, jedinec, ki se je porodil na Kačonovini, odkar tam gospodarita naša stara dva znanca, Janez
Očetov greh (1894):	materi in očetu, zlasti pa — gruntu, na katerem se je porodil! Te misli bliskoma hite mlademu možu po glavi. »Grunta, starega
Očetov greh (1894):	hiši čepi leto in dan njega babica. Ko se je porodil njegov oče, štela je jedva sedemnajst let, in štiriindvajseto pomlad
Kvišku (1899):	moralni maček, katerega sem potem zopet moril, da se je porodil drugi — za Boga, to ni življenje, to je ubijanje, to

porodila
Deborah (1883): a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod

▶ porodnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porodnic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega

porodnica

porodica
Kmetijske in rokodelske novice (1846): širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In

porodnica

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	svojimu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica O. De bomo vrédni obljub Kristusovih. Molimo.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Češena si Marija i.t.d. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih! Molitev. Svojo milost, prosimo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	si Marija i.t.d. V. Prôsi za nas, o sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	devici, materi Božji. Pod Tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošinj v naših potrebah, temuč reši nas

porodniza

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Takrat on she ni vędi, de be jeſt imella boſhja porodniza biti , ta Angel pak je njemu ſdajzi reſodel. On je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojega vojskuvanja: Pod tvojo pomuzh perwejſhim jeft, o sveta Boſhja porodniza! v' mojeh potrebah, inu v' uſſeh navarnoſtah reshi mene o

▶ porogljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porogljivo

Gozdovnik (1898):	očital tako nedorazumne nazore. Naposled odvrne don Estevan, na pol porogljivo na pol srdito: »Čujte, da vas občudujem, sennor Diaz! Vi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ponovil je mirno: „Bile so moje čete“, — in pristavil skoro porogljivo: „Ljubi tedaj svojega sovražnika! “ (Podoba na naslovni strani. ) Te besede

▶ porok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porok

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo
Maria Stuart (1861):	ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite
Viljem Tell (1862):	Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno
Viljem Tell (1862):	poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me je sam večkrat opomnil, da naj
Revček Andrejček (1891):	da bode tudi ondi dobro vozil, in bil sem mu porok za vse napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen

▶ poroka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poroka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bodo shenitnu piſmu gori poſtavili, inu v' tręh dnęh ima poroka biti —
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader bo poroka , mi bote puſtili vędit , kaj ne? ( grędo ) Anshe , Jaka, Mizka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſej je en shlahtni Goſpod — Shternf. Inu kdaj bo tedej poroka ? Miz. Koker hitru bo njegov Striz vmerl — pak naj mi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca
Stric Tomaž (1853):	drugim tudi nazadnje opomnila, da naj skerbi, da bo skorej poroka. Vsih občutkov, ki so Klarovo sicer dobro serce mučili, drugemu
Deborah (1883):	krščanov Bog! « (Posluša, orglje molčé. ) Glasovi! čuj! Ko blagoslov doné, Poroka morebiti. (Sklene roke. ) Amen! Amen! Kdor koli je! Pogledam lehko
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ravnajte ž njimi kot z jetniki. Pravo za pravo sta póroka, ki sta prišla prostovoljno v past. “ „Pa vsaj nista poglavarja

porokah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,

poroke

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se je tudi nam v
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden

poroki
Genovefa (1841): barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in

poroko

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	blu na duhovno viſho oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt she
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vshę davnu ſposnalu! — Otrozi, ſhe ene dni poterpite; jeſt bom poroko s'vami vred dershal. Matizh. Dvę poroke na enkrat, juhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim mojo leshenizo k'malu to pervo nozh ſhe pred poroko salęsil. (hitru gori mu doli hodi. ) Saj vęjm, per zhim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ženin svojo delo v rečeni dobi gotovo zverši! , naj pred poroko 10 fl. županu vloži, kteri mu bodo o pretečeni dobi
Ultra! (1867):	v najino poroko, če Vilko poprej dobode kako primerno službo. To pa se

▶ poroštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poroštva
Maria Stuart (1861): vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató

▶ porota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porota
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zdaj le nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le

poroti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	napravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa v poroti rekla, da se ji je to le zdélo, ker je

▶ poroten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porotne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne

porotni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g.

porotno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se

▶ porotnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porotniki

Ljubljanske slike (1879):	treba, da bi to sam verjel, da le sodnija ali porotniki verjamejo. Če je v kakem paragrafu le kaka luknja, brž
Ponarejani bankovci (1880):	da je tukaj kakova zamena mogoča, da Zakrajec ni kriv. Porotniki so ga krivega izrekli, sodišče ga je obsodilo na osem
Ponarejani bankovci (1880):	jim ponarejen za pravi denar. Nazadnje je stal Zakrajec pred porotniki. Prej lep, močan, zdrav mož, — zdaj ni bil več sam
Šaljivi Slovenec (1884):	kradlo, drugič pa da po noči. Za božjo voljo, slavni porotniki, povedite mi, kedaj bi naj tedaj človek šel krast? « Kakor
Abadon (1893):	To izpričajo poklicani svedoki, in poznajo me tudi nekateri gospodje porotniki. Obtožba mi je znana. Sinoči sem jo prečital pri gospodu
Abadon (1893):	Sodni stražniki vzemo Cvetano medse in jo odvedo. Sodniki odstopijo. Porotniki se razidejo. Poslušalci pa tišče k vratom, grdo tožeč, da
Abadon (1893):	zapisnikar. Pred vzvišenim prostorom so v dveh klopeh zbrani izžrebani porotniki, dvanajst mož iz prostega naroda, ki niso vajeni blestečih govorov
Abadon (1893):	obleki; zamišljeno zre sedaj na obtožno klop med seboj in porotniki. Blizu dve tretjini prostorne dvorane pa je napolnilo radovedno občinstvo
Abadon (1893):	nad sodniki in poslušalci. Predsednik ostro pokara brbljavega krojača. Drugi porotniki kličejo vsi vprek, da so tudi oni prejeli drage darove

▶ porta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

portami
Zlata Vas (1850): konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v
porte
Kmetijske in rokodelske novice (1845): On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje lepote

▶ portek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pokrivalo; Pleteršnik

portek

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo vshę dobru; ſej pęzha zhes pride — Nęshka. Sdej pak portek — en malu bol na zhelu — toko — Goſpà. Pęzho puſti 'lepA
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſupet nasaj da. ) SHĘSTI NASTOP. Tonzhek , Goſpá , Nęslka. Nęshka. Pernéſse portek, inu eno pezho. ) Kaj grę narasen , vaſha Gnada?
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	djali ? — Le tiho , vshe vęjim — moj portek, inu to prashenzhno pęzho. (gre doli ſkusi tę poſtranſke vrata

▶ portugalski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

portugalskega
- portugalskiga
  Sacrum promptuarium (1695): gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj

▶ poruditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pordečiti; kontekst

porudila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu

▶ porumeneti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

porumeni

Kemija (1869):	se spaja v kristalovane soli, od kterih jelov les krepko porumeni. S kisili se dadó iz anilina izvajati najkrasniše plave, vijolčaste
Kemija (1869):	dobro kakor svinčena bél (Bleiweiss), ali zato pa nikoli ne porumeni niti ne počrni. Tudi kakor oborina umetno dobljeni žveplenokisli barit

▶ poruvati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poruješ

porujeſh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dôbro ſpraſhiti, potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine porujeſh in pobéreſh. Na takó predelano njivo ſadi kopalni ſad, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo sáſejáno plevélno ſeme seleno pognálo, ktero s brano lahko porujeſh. Pred simo ſhe enkrat preóri táko njivo, puſti jo v

poruval
Botanika (1875): korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj.
poruvati
Izidor, pobožni kmet (1887): vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas

▶ posaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posade

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	regrat dobra zelena salata. Ko se koreninice regratove v posode posadé, na gorkem hranijo, raste in se reže taka salata, kakor
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	malince (Himbeeren) se naj pripravijo, in v vert prihodnji mesec posadé. Čbele. Blizo srede tega mesca imajo čbele še pašo, če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	breskove, marelične, češpljeve naj se že to jesen v gredice posadé. Kar je sadja že zrelega in obranega, naj se takim
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	novi gredi se drevesca v versti po dva čevlja narazen posadé, v malo ped globoke jame, ki jih je dobro nekaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in nar stanovitniši. Nektere pa tudi iz mladik, ki se posadé, in v vlažni zemlji ukoreninijo in ali ondi rastejo, ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali dva, take okoreninjene mladike še tisto leto v vinograd posadé, kjer je bilo treba že prej mesca sušca ali malega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	smejo rezati ali tergati. Verbe se primejo, ko se koli posadé; v vlažni ne močirni zemlji nar lepši rastejo. Če se
Razne dela (1870):	na glavi Svitla knežka krona že, Kar na tron ga posadé. Tak dognana reč je bila, Mati v to je dovolila
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	bokal vina, kozarec in kup »žemelj« na velikem krožniku. Štangovca posadé k mizi in, podavši mu v roko »državni zakonik«, opomnijo

posadi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca

poſadi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe potlej in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt

posadil

posadil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo v njem in nam

poſadil

Genovefa (1841):	naredili. Grôf je plahte zbes-nj rasgernil, Genovefo in Boleſlava na-nj poſadil in tako ſo ſhli vſi proti domovini. Na pol póta
Genovefa (1841):	bila, na pótniga sa njo pripravljeniga in kraſno olépſhaniga kônja poſadil, in od mnogoſhtevilnih vitesov ſprejeta ſta ſe odpravila. Drugo poglavje

posadile

Blagomir puščavnik (1853):	vidili. Celó majhne pa so matere vzignile ali na rame posadile. Kako hitro skupej prideta, ji poda sivček v prepolni radosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	po dva do treh čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako uasajene
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	aprila. 2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. aprila, posadile v trtnico 22. aprila. 3. Požlahtnjenje na mestu, nad zemljo

poſadile
Kmetijske in rokodelske novice (1843): koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de

posadili

Maria Stuart (1861):	dvignila ga je Iz temne nižnosti, ko božja roka; Vi posadili ste ga na prestol S kraljevo svojo roko, z dedno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	resnice prepričali, so enkrat Pavlihca na konja zadej za sebe posadili, ko je ravno veliko kmetov na cesti bilo. Zapovedali so

posaditi
- posaditi
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času
- poſaditi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi

▶ posadka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posadka

Arov in Zman (1850):	prepadla in jej mnogo hrane vsake baze in verste pobrala. Posadka je zdaj, kar brambo zadene, zopet brez skerbi; nektere clo
Arov in Zman (1850):	njegovo zavetje in stanovanje. О tem mnenju se ni prekranul. Posadka ga je preganjavcov rešila. Nasproti bo pa tudi on vse
Arov in Zman (1850):	ur mine, nam bo zvesto Homec izročil. " "Ga bo pa posadka poslušala," bara drugi. "Ne boj se! odgovori pervi, že sim
Arov in Zman (1850):	ko se je zvedilo, da bi umreti utegnul, se je posadka okol njegove postlje zbrala in ga prosila, da naj jej
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	za poroke in zapustili veliki grič, da bi ga posedla posadka rimska; oni pa so se umaknili na malega. Toda odgovor
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	smo ga na katoliškem pokopališči v Varcar-Vakufu in poznejša tamošnja posadka pijonirjev mu je poskrbela zgradbo gomile in primeren spomeník. Po
4000 (1891):	in drugim prostorom, kjer se je vežbala in vadila mestna posadka. V tem ozidju je tičala kar velika vojska, ki ji
Pegam in Lambergar (1891):	je bila trdnost gradu in upal je, da si bode posadka, utrujena po boji in zanašajoč se na debelo in visoko
4000 (1891):	mi pa še povej, kakšno vojaščino imate, in kakšna je posadka, ki brani srečo in blaginjo mesta vašega. « »Tudi to ti

posadke

Arov in Zman (1850):	mórala, je bilo brez dvombe gotovo. Nepričakovana nesreča pa nade posadke prezžne in njeno krepost za nekoliko časa omami. Ta nesreča
Pomladanski vetrovi (1881):	Višnje goro v Ljubljano prišel, zgrabil je general Rebrović francoske posadke. Polkovnik Milutinović je grad napadel in vzel. Francozi so zbežali
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	prehodu Webercev ónikraj Save v starem Berbiru. Turški poveljnik male posadke, broječe kakih petdeset móž, protestuje slovesno, češ, da mi kar
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	poda tudi pod krčmarjevo streho iskat varnega zavetja. Vojaki celovške posadke povedo, da imajo v svoji sredi uklenenega hudodelnika oddati kaznilnici
Lisjakova hči (1892):	za kavalirja in jo seznanil z mnogimi mladimi častniki hebske posadke, ki so skrbeli, da ni sedela, ampak jo z odlikovanjem
Gospa s pristave (1894):	stran tako živo, kakor bi bilo treba Argento osloboditi sovražne posadke. Trden je bil njegov sklep, da stori, kar bo mogel
Pogreb na morju (1894):	Zarés, nisem je našel nikjer, ne slej, ne prej, take posadke, kakoršno je takrat imela »Adrija«. Saj znaš, da blago gre
Gospa s pristave (1894):	da patrijarh ni začel boja. « »Furlanski klativitezi so napadli patrijarhove posadke, in to je bil povod. Kdo je podpiral viteze, tega
Gospa s pristave (1894):	skozi patrijarhove pokrajine do Pordenona in pravico, da ima svoje posadke po oglejskih mestih. Furlanski vitezi-poroki so razjarjeni šli domov in

posadko

Arov in Zman (1850):	berke in malo las spredej, kterih znamenj ni med celo posadko drugi kot Zman imel. Drugo pot je zapazil, da sta
Dragojila (1864):	in se spusti s celo vojno previdno za kristjani; malo posadko vendar pusti v Knežaku, ker važno vojaško mesto se mu
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	uro. Potem korakamo neprenehoma do Karavlje gore. Tja dospevši najdemo posadko dvanajsterih zaptijev. Ti nam radostno pripovedujejo, kakó so prisopeli vstaši
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je neusmiljeni Jupiter Pluvius nagajal, kolikor je mogel. Pustivši malo posadko štirih stotnij 22. pehôtnega polka pod poveljstvom generalmajorja Samca odrinemo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	teptamo mednárodno pravo in žuga nam, da se bode s posadko protivil našemu prehodu, kajti, »on da nima nikakega ukaza iz
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vso noč nisem čutil nóg. V Glamoči smo pustili za posadko deseti strélski bataljon, mi drugi smo se vrnili v Livno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	času našega pohoda natančneje pozvédelo, da ima trdnjava Livno premočno posadko in da bi nas pohrustala lehko, kakor mačka miš. Mogoče
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	polka pod poveljstvom generalmajorja Samca odrinemo iz Banjeluke. To malo posadko je, kakor znano, dné 14. avgusta napalo 4000 vstašev. Posadka
4000 (1891):	za to provincijo. Ker bo njega eminenca skoro pregledovala mestno posadko, učakaš morda srečo, da mu boš gledal v obraz. Znamenit

▶ posahniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posahnejo
- poſahnejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti

▶ posajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posajena
Stric Tomaž (1853): Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega od

posajene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega

posajenih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so

▶ posamen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posamezen; [sskj]

posamne

Fizika (1869):	hitrost padanja. 16 Pad v praznem prostoru. Ker teža na posamne tvarinine delke ravno tako dela, kakor na njih več, ki
Fizika (1869):	precej zvedena bila v prirodi. Vender sta oba zapopadla le posamne besede one knjige, razumela pa nista notranje zveze tega, kar
Mineralogija in geognozija (1871):	31. Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat
Botanika (1875):	njihovem delovanji, in B. na posebno botaniko (rastlinopis), ktera popisuje posamne rastlinske vrsti, njihova posebna znamenja, njihovo razdelitev, njihovo razširjanje in
Botanika (1875):	so dušečnate rudnine velika redkost, ktere so omejéne le na posamne kraje, kakor n. pr. chilski solitar (kemija §. 80.).
Občno vzgojeslovje (1887):	a le takó, da ponareja, slepo poskuša in srečno najde posamne prednosti, ali pa, da rabi jedino le vajo kot vzgojno
Gozdovnik (1898):	moči; tabor je bil oddaljen le še deset minut. Srečujeta posamne temne postave, boreče se čete, levo in desno. Tu pa

posamnimi

Fizika (1869):	več mestih pretrgan, če je to, da so presledki med posamnimi dratovi le kratki.
Mineralogija in geognozija (1871):	gnajs, sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit s posamnimi velicimi kristali živca; pisani granit, tako imenovan zarad kvarca, ki

▶ posamezen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posamezna
- posamezna
  Zoologija (1875): pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega
- posamezne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina

posamezne

posamesne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili

posamezne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju
Rudninoslovje (1867):	nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih
Botanika (1875):	sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon
Zoologija (1875):	vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne
Zoologija (1875):	ki se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih

posameznem
- posamnem
  Botanika (1875): videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih

posamezni

pomamezni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v

posamezni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim
Zoologija (1875):	obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M
Zoologija (1875):	čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo

posamni
Fizika (1869): B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako
poſameſni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim

posameznih

posamesnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na znanje dati navadne (pa tudi manj navadne) slovenske imena posamesnih delov obojnih živinskih spolovíl (Sexualorgane) in porodnih iztréb, ker zlasti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jé in tudi zdrava ostane. Solí naj se pa v posamesnih legah, med eno in drugo lego sená naj se položí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. Nasveti posamesnih udov, potem tombola. — Vsi častiti udje so uljudno vabljeni, gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	to postavo nastopila navadno centralistično pot; brez obzira na razmere posamesnih dežel je predložila vsem deželnim zborom dotično postavo zeló po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	g. kapelnika Schantelna vršil skoz in skoz hvale vredno; v posamesnih prizorih sta se odlikovala gosp. Kajzel in Nolli, zadnji posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	da je čestito vredništvo „Slov. učitelja” v svojem listu v posamesnih oddelkih priobčevano „občno zgodovino” v posebni knjižici, 6 pol obsegajoči

posameznih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijskih rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih
Astronomija (1869):	kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé

posamnih

Fizika (1869):	gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se iz enega mesta na
Fizika (1869):	imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno
Fizika (1869):	imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi
Botanika (1875):	povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo
Botanika (1875):	Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem

posameznimi
Občno vzgojeslovje (1887): pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere
posamezno
- posamezno
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845.
- posamno
  Fizika (1869): raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum

▶ posameznik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posameznik
Občno vzgojeslovje (1887): tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje

▶ posamezno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posamezno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če
Blagomir puščavnik (1853):	zalega rekel? Mislite si, da sim jaz ne le kako posamezno žal besedo, ampak že pogosto ktero čez pleča od viteza
Fizika (1869):	kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa drevesa ali gozdiči na prostem polji, in vsakega leta
Zoologija (1875):	družbah, časih na tisoče skupaj. Črna vrana (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih. Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava

posamno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali

▶ posamič prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posamič

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvema številoma, ako je v katerem koli redu z vsakim posamič, ali kar ob jednem z njiju produktom pomnožimo. 2.) Število
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je sestavljeno; da dobiš njega posamična razmerja, primerjaj vrsto neznanke posamič z vsako drugo vrsto in to zato, da zveš, je-li
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od več druzih vrst takó zavisna, da je z vsako posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dva ali tri račune, ako že najprej vemo, da bodo posamič le malo prostora potrebovali. Na konci se doda glavni knjigi

▶ posamičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posamična

Aritmetika za učiteljišča (1885):	neznanka. 2.) Drugo razmerje proporcije je sestavljeno; da dobiš njega posamična razmerja, primerjaj vrsto neznanke posamič z vsako drugo vrsto in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kakó se lahko prepričaš, je-li rezultat prav? Dostavek. Kadar so posamična plačila jednaka, in sicer vsako = c, ondaj je poprečni plačilni
Občno vzgojeslovje (1887):	a) posamično vzgojo, b) vkupno vzgojo. Prva vzgoja je vedno posamična; tako se vzgojuje otrok navadno v svoji obitelji. Tu vzgojuje
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojnimi oblikami. Razen že naštetih dobrodejnih vplivov ima domača kot posamična vzgoja te-le važne prednosti: a) Vzgojitelj more vso svojo moč

posamične

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli

posamičnih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je gotova vrednost vsega plačila jednaka vsoti gotovih vrednostij vseh posamičnih plačil. Določujoč gotove vrednosti bi morali računati diskont nad sto
Aritmetika za učiteljišča (1885):	aktivnega imenja odštejemo, imenujemo čisto imenje. Popis in ocenitev vseh posamičnih sestavin aktivnega in pasivnega imenja imenujemo inventar ali inventuro; posamične
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c, ondaj je poprečni plačilni rok tedaj jednak poprečnemu številu posamičnih rokov. § 147. Ako treba kapitale c1, c2, c3 oziroma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih posestnikov. Iznesek, na katerega se kateri koli državni papir glasi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njegovim rokom ter vsoto teh produktov razdelimo z vsoto vseh posamičnih plačil. N. pr. A je kupil hišo za 8000 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 215. 1.) Logaritem produkta je jednak vsoti iz logaritmov posamičnih faktorjev. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga in logaritmi. Pomnoživši
Aritmetika za učiteljišča (1885):	posojila, izdana od države same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih posestnikov. Iznesek
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	na najvišji stopinji imamo priliko govoriti o razširjanju alkoholizma v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	priliko govoriti o razširjanju alkoholizma v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah; ko govorimo o zemljepisni

posamičnim

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvoje blago zmešati ter v ta namen poiskati razmerskih števil posamičnim sestavinam, ki se zmešajo, velja načelo: ako zmešamo vselej po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s številom, ako vsak njegov člen s številom razdelimo ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč

posamično
Aritmetika za učiteljišča (1885): oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve

▶ posebej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posebej

posebe
Rudninoslovje (1867): tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z

posebej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató
Zlata Vas (1848):	zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih
Zlata Vas (1850):	ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga nič ni vedil, ob ravno tisti
Stric Tomaž (1853):	Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač

posebi
Robinson mlajši (1849): ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo

poſebej

Kuharske Bukve (1799):	ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi

▶ poseben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseben

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja
Zlata Vas (1848):	jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo
Sveti večer (1866):	Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli
Zoologija (1875):	neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim
Zoologija (1875):	majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na

poſeben
Genovefa (1841): je shé otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu

posebna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in
Rudninoslovje (1867):	rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo
Rudninoslovje (1867):	je rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi
Rudninoslovje (1867):	zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra
Rudninoslovje (1867):	ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota
Kemija (1869):	kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta.
Mineralogija in geognozija (1871):	sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje
Botanika (1875):	Posebna. prikazen so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so
Zoologija (1875):	o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z

posebne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in smé. Per tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal

poſebna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna

posebne

Ta male katechismus (1768):	inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih
Fizika (1869):	kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline
Kemija (1869):	ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom
Kemija (1869):	in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam
Kemija (1869):	kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca
Fizika (1869):	tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih
Zoologija (1875):	ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški

poſebne

Pozhétki gramatike (1811):	naſ vpéhala. Opéraj ſe terdno na tiſte sloge, ktiri ſo poſébne dolgoſti, kakor rose, góshovka, bonnête, poſhten, procès, pravda. Opri ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubi Bog ſam jih je rekel nam k' pridu v' poſebne bukve popiſati. Tem bukvam ſe pravi ſveto piſmo; ino toraj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſtí, njenih delov, njene lege, na drugi ſtrani pa na poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noviga povedali. Ker bodemo rasun poveſt is ſlovenſkih deshel tudi poſebne unajne prigodbe sa prihodno na snanje dajali, ſklénemo to osnanilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de vé od viih druſsih Ipavzov nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vér, ne zhuj na nekake ure, tédne, dneve ali na poſébne zhaſe, ne zhakaj, ne mladiga méſza, ne ſhipa, i. t.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piſkra in vezh ko 120 bokalov mléka dershí. S pomozhjo poſebne naredbe derzhanje vosá v pinje vezh ſhib tako premika, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	i. t. d. namrezh, ſo v njih tudi molitve sa poſébne ure dnéva, ob kterih zerkev opominja; sa vſe ſvete zhaſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	d. ; sa ſpomin in o pokópu mertvih; tudi ſhe druge poſébne molitve; in krishev pot. Molitve ſo bòlj kratke in po

posebnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan
Fizika (1869):	na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate
Mineralogija in geognozija (1871):	sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in
Botanika (1875):	62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku
Botanika (1875):	grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči

posebniga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj
Roza Jelodvorska (1855):	stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda

poſebniga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je
Genovefa (1841):	vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s
Genovefa (1841):	takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel

posebnem
- posebnem
  Sveti večer (1866): logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na
- poſebnim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram
- poſsebnim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim
posebnemu
Zoologija (1875): za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari

posebni

posebnej

Rudninoslovje (1867):	le enoterne i zložene rudnine, i prepušča opis zmési drugej posebnej znanosti.
Kemija (1869):	pri suhem destilovanji dušečnatih organskih teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz
Fizika (1869):	udaliti se eden od drugega. Ta njihova lastnost pripisuje se posebnej, med njihovimi delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje

posebni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500
Fizika (1869):	raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo
Botanika (1875):	v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój
Zoologija (1875):	k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz

poſebni

Kuharske Bukve (1799):	to prezejeno polivko slì na piſheta, katire ſo v' ſvoji poſębni kosi, jih poſtavi na sherjavzo, de pozhaſi vró. She poſębej
Kuharske Bukve (1799):	poſębni god bres njeh nemíne. So pa drage, zhe ſe per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshje miloſti, grehe odpuſha. Koga ne gine ta ljubesen? 26. Poſebni Jesuſovi nauki per mnogih perloshnoſtih. Piſmouk je k' Jesuſu perſtopil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili v latinſkih ſholah po zelim zeſarſtvi sa vſako ſholo poſébni uzheniki poterjeni, je naſh domorodez goſp. Vodnik uzhenik semljopíſa in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bógu, Svelizharji mojim. “ Takó umetalno smalane podobe niſo le k poſébni boshji zhaſti, lepôta zerkve, temuzh tudi bukve, is kterih vſak

posebnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali
Blagomir puščavnik (1853):	je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in
Fizika (1869):	na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne
Fizika (1869):	določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.
Astronomija (1869):	15". Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta
Fizika (1869):	pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost
Fizika (1869):	se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej
Zoologija (1875):	176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice

poſebnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do

posebnim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	boljega na svojem vertu, kar posebno obrajta, varuje in s posebnim veseljem pričakuje, da bi dozorelo, bo gotovo v tatinske parklje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše, med ktero jej
Astronomija (1869):	té misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da se trese
Botanika (1875):	rudnini nikdar ne dadó razločiti posebni deli, ki bi služili posebnim namenom. Rastline in živali so tedaj organizovana telesa, rudnine pa
Zoologija (1875):	P. coturnix), ki se s pomladi v žitu glasi s posebnim vabečim glasom (pet pedi, pet pedi), se jako udebeli in

posebnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poprejšne, ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih posebnimi lastnostimi dobiva, ktere niso še popred na svetu bile. Takó
Fizika (1869):	njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi

posebno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je
Stric Tomaž (1853):	serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni storiti, kakor to, da ga proda, ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v
Botanika (1875):	tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine
Zoologija (1875):	črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta.
Zoologija (1875):	Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo
Gozdovnik (1898):	govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih

posebnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj on pomaga ſlo tem dusham

poſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne

poſebnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tudi tô dolshnóſt, de imamo ravnu leto viſsokóſt ſkusi enu poſębnu brumnu sadèrshanje ohraniti, inu na snanje dati? Jeſt samęrkam, de
sosebno
Botanika (1875): tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo

▶ posebno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posebno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov
Blagomir puščavnik (1853):	vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš
Stric Tomaž (1853):	prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in so veseli. Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oči stopil, kdo vé, kako bi bilo za njegovo glavo. Posebno ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na
Kemija (1869):	brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more, si prilasti še
Mineralogija in geognozija (1871):	Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo
Izidor, pobožni kmet (1887):	družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je

posebnu

Ta male katechismus (1768):	stvarjenja tega svejta, itdr. S' kajſenega urſhoha je pak Sebnotha posebnu Materi boſhji posvetzhena? ſatu, ke na eno Sebbotho, kader je
Ta male katechismus (1768):	spoſnati ſamogli. Jogr. dijan. 8. inu 19. Kolku shtukov je posebnu treba, vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet. I. Resniza
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo ſagvishani
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati posebnu te Pręmonſtratenfarske Duhovne iſvolila. Is tega urſhoha sem jeſt mojemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de njeh je ſhe ſdej doſti, katire so njegovi andohti posebnu udane, nad ka-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Masho najeti; ſatorej se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno

poſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat

poſebnu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital ſuha, inu mersla, poſebnu ſe more merkat, de Ovzę na shitu, inu na travnikih
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa tę je nar ta shlehtneishi Meſsez. Kokuſ
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perblishuje, je vender bolſhe, de ſe perzaitu uſeje, koker posnu, poſebnu pa Pſheniza, savolo perhodne mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dershati, inu od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	malu mokra, ſrednu gorku. Spomlad. Od sazhetka je prezej mokra, poſębnu v' malim Travni, v' kate-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu Letu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Poſębnu Ersh, aku v' Jeſęn je bla sa zajta ſejana, inu

sosebno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in
Kemija (1869):	MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici
Zoologija (1875):	po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker
Zoologija (1875):	enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri
Botanika (1875):	živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet
Občno vzgojeslovje (1887):	vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične

ſoſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe

▶ posebnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posebnost

Botanika (1875):	tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le
Zoologija (1875):	P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad
Botanika (1875):	obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem

posebnosti

Robinson mlajši (1849):	Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji
Botanika (1875):	3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh
Občno vzgojeslovje (1887):	odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako

posebnostmi
- posebnostimi
  Fizika (1869): delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob

▶ poseči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posegel

Rokovnjači (1881):	ne bila tako krepko odrezala se pri vprašanju po Nandetu, posegel bi bil oskrbnik gotovo v razgovor; stopil je namreč uže
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	čudil, sčasoma pa se je tako razvnel, da mu je posegel v besedo in zakričal: »Kaj, da sem jaz farizej? Farizeji
Gospod Janez (1884):	vse to malo zanimalo; pušil je lahkodušno baronove smotke in posegel včasi v razgovor, kolikor je bilo baš treba. Pozneje so
Vesela vožnja (1889):	delal naklepe, kakó mu bode z bičem poplačal neprijetni »extempore«, posegel je Krêmen parkrat z roko preko ust ter odpljunil nekolikokrat
Vesela vožnja (1889):	hlastno Konec, ki je pri prvem delu hlapčevega odgovora že posegel globoče v žep, mislèč mu podvostročiti napitek. »»Škoda le, da
Hudi časi (1894):	hujšega pripetiti. « »A kdo misli na sedaj, na današnji dan! « posegel je zopet Apert vmes, videč, da odobrava množica župnikove besede
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	med njimi in Castagnom do tako hudega prepira, da je posegel Castagno po puški in nameril ž njo v jednega čolnarjev
Moja hoja na Triglav (1897):	stihi so se mi nizali prav povoljno. A končno je posegel vmes spanec, tisti spanec, ki trapi pesmarje in njih čitatelje
Kotanjska elita (1898):	so bili upreženi večer za večerom. Med to vrvenje je posegel tudi profesor Julij Traven, kateri je za neko sredo večer

poseže

Sosedov sin (1868):	zopet vdela v vretensko uho. Ko se jej nazadnje posreči, poseže z roko po kolesu, da bi kolovrat zopet zavrtala. kar
Marjetica (1877):	ki jo imaš na prsih, bi mi morala dati. " Izgovorivši poseže Štefan po cvetlici. Marjetica pa se zasmeje in pravi : "Kaj
Zvezdana (1883):	spočetka ničesar takovej pohvali svojega tovariša. Potem v svojo listnico poseže in mu dolgo dišečo smodko ponudi rekóč: »Matijec, pusti pipo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Engiskalk, vrže odejo raz sebe in skoči na noge, pa poseže po zgorenji obleki. »Pojdi brž in pošlji koga po Svetopolka
Slovenski svetec in učitelj (1886):	zaradi, zaiskré se mu oči, vstane, opaše težki meč in poseže po kopji, slonečem ob kolci sredi šatora v zemlji stoječem
Testament (1887):	je Miklavž prijel okoli pasu. Kričalo je vse križem. Vtem poseže zdajci orjaška pest Piškurjevega Janike med bojevnike in na mah
Najmlajši mojster (1896):	hitro! Sicer pa hočem tudi jaz prositi pri Prevzvišenem, da poseže vmes s svojo vplivno besedo. Zakaj tega ti ne odrekam
Slučaji usode (1897):	zasmehovalca in — — Res, zakaj pa ste prav za prav prišla? poseže jej on radoveden v besedo, še niste povedala, kaj bi
Zadnji gospod Kamenski (1898):	brat Jakop. « »Izkaži se! « napade ga zopet pisar. Martin Cucelj poseže v nedrije in privleče na dan svetinjo, katero je bil

▶ posedati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posedal

Bore mladost (1862):	bukev imel v rokah, ampak po sobi je hodil, malo posedal in zopet s širocimi koraki dvorano meril. Tretji dan je
Marjetica (1877):	nikedar, kajti oče, ki je med tem vedno v obližji posedal, bi bil pogrešil urno in zabičil: "Ranjca mati so vedno
Pomladanski vetrovi (1881):	za rešitev od tujega jarma, jaz sam bojazljivo po kotih posedal? " „Kaj pa dalje? " razvneta poprime žena besedo. „Kaj bom počela
Vaški pohajač (1893):	je z doma in begal po samotnih rebrih in dobravah, posedal po zakotnih krčmah in pil — pil na blaznost. Kako rad
Očetov greh (1894):	da je Nežika morala tožiti za svojo doto. Janez je posedal dlje v Štrukljevi krčmi v Kompolji, nego je bilo koristno
Kotanjska elita (1898):	je slabela od dne do dne bolj, in Traven je posedal pri nji po cele dni. Tedaj je tudi Matilda izprevidela
Kotanjska elita (1898):	njima niti besedica navzkriž. On je nadaljeval prejšnje svoje življenje, posedal v biblioteki, čital, pisal; in ona je sedela večji del
Vinjete (1899):	Martin Gradar je študiral medicino. Hodil je k predavanjem in posedal med knjigami dan za dnem; izpita ni napravil nikdar nobenega
Gojko Knafeljc (1899):	žgolenjem vrtne penice. Na višku visokih orehov je proti večeru posedal kos ter popeval, spočetka glasno, a vedno tiše in tiše

posedala

Zlato pa sir (1860):	so z meno prav prijazno ravnali. Žalostna sem pri, oknu posedala, ni se mi ljubilo delati, ne živeti, hrepenéla sem po
Ivan Slavelj (1876):	so sedala na streho, ali se vzdigovala ž nje ter posedala po travnikih, ki so se razprostirali na široko pred graščino
Marjetica (1877):	dneh pri Srakarju, tega niti popisati ne moremo. Marjetica ni posedala več molčeč za omizjem, potegnila ni z dlanjo po očeh
Mačeha (1883):	da ne bode, ako bi Vi preminoli, nikdar druga ženska posedala mesta v mojem srci. To sem Elzi drugi dan brž
Vanda (1888):	duhu in na telesi. Navadno je s pletivom v roki posedala na vrtu ter gledala doli na prijazni Kamnik ali pa
Lisjakova hči (1892):	ljubilo; niti na izprehod ni marala hoditi, ampak najrajši bi posedala doma pri zagrnjenih oknih po mehkih naslanjačih ali ležala na
Lisjakova hči (1892):	se sedaj celo ni doteknila; in dasi je še zmiraj posedala po stolih in zofah aH zamišljena slonela na oknu, čmerna
Lisjakova hči (1892):	je trapila Klotilda samo sebe, kadar je od dolgega časa posedala in držala roke križem, nikar da bi se bila lotila
Slučaji usode (1897):	je slučajno ona ista, kjer je Malvina dva večera zaporedoma posedala. Ne dolgo potem začuje za ribezovim grmovjem tihe stopinje, kakor

▶ poseden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseden
- poſeden
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa

▶ posednina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

usedlina; kontekst

posednin
- posadnin
  Mineralogija in geognozija (1871): namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem

▶ posejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posejana
- posejana
  Botanika (1875): žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri leta
- posejane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in
posejanega
- posejaniga
  Tine in Jerica (1852): na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli

▶ posejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grede; če si pa gredíce še le popoldne prekopal, ga posej na večer. 2) Gredíce naj bojo po čevlji saksebi, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v novič prekopane, dobro gnojene grede. Če je vreme suho, posej seme koj dopoldan v ravno poprej pripravljene grede; če si

posejal

Robinson mlajši (1849):	ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda

posejali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja

poseje

poſeje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po le tih okoljſhinah ravná. 1. Rozhen ſejavez manj ſemena poſéje, nerozhen pa vezh, tode ga tudi vezh savérshe. Şétev ima
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ga savarvati miſli, kakó je velik , koliko ſe va-nj poſéje, in koliko ſe is njega perdelati da in sa koliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na enako velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. Lepiga polniga sernja je manj tréba, ſlabiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobre njive gnoji, kér veliko maſtniga gnojá napravi; on manj poſeje, pa vezh perdela, kakor ti, ki ſvojo shivino na puſto

▶ posek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posekov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela

▶ posekan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posekan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stiska, ter se raspoka. Če ti je le moč, obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo

posekanega
Blagomir puščavnik (1853): ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb

posekano

posekano
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu

poſekanu

Branja, inu evangeliumi (1777):	dobriga ſadu perneſti. Uſſaku dervu, katiru dobriga ſadu naperneſſe, bo poſekanu, inu v' ogn vershenu. Torej njeh imate vi na njeh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bo poſekanu, v'pezh dianu, No do pepela sashgami. 2. Saturei dobru

▶ posekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseka

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa raste malo še; toraj se naj v taki starosti poseka, ker dalje ne raste več. Seme ima še le v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njive, ali pa lepe travnike dati. Se germovje in ternje poseka, sožgè in po delu pepél razspe, se, če so osušni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	toliko ž njim počne; če pa ni nič posebnega, se poseka in drugo posadí. Trohljivost je bolezen drevésa, ako deblo v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zgodí, da se postara in roditi jenja. Neveden gospodár ga poseka, ki bi ga lahko še dolgo ohranil. Če se drevó
Razne dela (1870):	se v zraku naprej! To vboga, — se ve de, — priležno Poseka premagane zdej. Ta dan pa je tak imeniten Ni bilo
Razne dela (1870):	Menona, Jamena scer in verliga zadnič Oresta, Tote poredoma vse poseka in prahu pridruži. V tem ko nasprotnikam ti pobirajo brambe
Kupčija in obrtnija (1872):	ne. Navrtana luknja se mora, če se drevo precej ne poseka, s kakim lesenim klinom trdo zabiti; kajti drugači bi začelo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ladje za prevoz, in tako odrezane bavarsko-nemške pustošnjake in roparje poseka, polovi ali v Dunavu potopi. Le škof Embricho je bil
Spletke (1894):	je Resnik. »Saj ima skoro vsak svojo živino, in če poseka jedno ali dve smreki v gozdu, tudi še ne pojde

poſeka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to

posekajo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	morejo vzeti ali hiše nam lahko požgó, živino odženo, drevje posekajo, in terto pokončajo. Zato samo polje obdelavam in druzega nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sekajo svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Naslednike pač še veče pomanjkanje čaka. Veliko ljudi hodi tukaj

posekal
Blagomir puščavnik (1853): noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se je
posekali
Kmetijske in rokodelske novice (1846): t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih
posekati
- poſekati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu
- poſsekati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez

▶ posekovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

posekovanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in

▶ posel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posel

Občno vzgojeslovje (1887):	življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot
Tiun - Lin (1891):	za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in

poſel
Sacrum promptuarium (1695): ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo

posla

posla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki

poſla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marto, ſvojima ſeſtrama, v' Betánii prebival, je sbolel. ˛Seſtré poſhljete poſla do Jesuſa, ino mu polne saupanja porozhite: „Goſpod! glej, ki
Genovefa (1841):	dekle nad tém oſramotéli. Po tém je v tiſti uri pôſla (póta) s ravno takó lashnjivim, opravljivim piſmam do grôſa poſlal
Genovefa (1841):	ga je tako is nenáda vglédala, kakor de bi bila pôſla bôshjiga is nebéſ vidila. Apoſtoljſki mosh je najpred Genovefo in
Genovefa (1841):	veſ oſlepljen bil. Med tem je ſhe tiſto uro svéſtiga pôſla Golu poſlal s poveljem, de imá njegovo goſpó Genovefo do

posle
- poſle
  Sveta grofinja Genofefa (1857): Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena

posli

Tine in Jerica (1852):	bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je
Tine in Jerica (1852):	gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in
Oče naš (1885):	žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da

poſlij
Sacrum promptuarium (1695): sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti

poſly

Sacrum promptuarium (1695):	h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus
Sacrum promptuarium (1695):	reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi
Sacrum promptuarium (1695):	vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj

poslih

Tihotapec (1855):	čas zavoljo velike marljivosti in truda ni šel, le po poslih je zvedil včasih, tode zlo redko, kako se kaj imajo
Žalost in veselje (1870):	ako mi dá več prostosti ter me porabi pri raznih poslih, jaz mu obljubim, rekoč, da tudi ne vem kam, v
Nevera (1878):	in terdečim, kako mu pojde vse izpod rok pri novih poslih — tem pa ne bo vsaka reč greh, da jim le
Pomladanski vetrovi (1881):	da se mrzla tajščina vriva našemu ljudstvu pri vseh javnih poslih. Saj se mora militi vsakemu rodoljubu, če vidi, da oni
Žrtva ljubosumnosti (1884):	moral on biti zdaj tú, zdaj tam pri delavcih in poslih. A delo prežene človeku hude misli in slutnje ter mu
Domačija nad vse! (1889):	večer kam drugam voditi, kajti po dnevu je bil v poslih. Jeden večer sta v ti gostilni večerjala, drugi večer v
Na krivih potih (1893):	Grajščak pa je niti enkrat ni obiskal. Poprej je po poslih včasi poizvedoval, kako se počuti, od tistega dne pa se
Usoda ka-li (1895):	gospod Poljak, s hišnim gospodarjem. Razgovarjala sta se očividno o poslih, in dasi je bil pogovor med njima posebno važen, je
Usoda ka-li (1895):	v katero je bil tudi Poljak zamotan. Le-ta je v poslih jako okreten in zveden, in zato se ga papa drži

poslom

poslam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo
Tine in Jerica (1852):	njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne

poslom

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so krivic, pravd, hudega sovraštva, zgube in nezaupljivosti med ljudmí. Poslom in nerazumnim ljudém, denarce, ki so si jih perstradali, izpulijo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in izdajaj po postavljeni meri, in ne izročuj tega neumnim poslom, ki valé živini po nepotrebnem; in ko zmanjka, pravijo: »ni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je šega, to je navada pri hiši, in se novim poslom naznanuje, da vedó, po kteri hišni navadi se imajo v
Dragojila (1864):	roditelj sam prinese ukaz mogočnega tara, kteri te s častnim poslom poslovi, še preden si v junaškem boju carjeve milosti zaslužil
Nevera (1878):	ste ga pobrali! če ne, ukažem vas vse zapreti! « Poštenim poslom zavre kri pri tacem šumu; že včeraj so bili nejevoljni
Ljubljanske slike (1879):	priimek, do najmanjšega otroka, s kterim slovenski govoriti je še poslom strogo prepovedano. V političnem življenji se toraj ta povsod odločno
Milko Vogrin (1883):	se je to neverjetno. Saj hi inače lahko pisali svojim poslom, a tega še do sedaj niso storili. Vsa ta skrivnost
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dobiček, kajti jeli so se tudi zasebniki pečati s tem poslom. A magistrat se je obrnil leta 1745. do cesárske vlade
Zadnji gospod Kamenski (1898):	opravljal v gradu službo pesarja. Matijec se je kmalu prikupil poslom in gospodi. S svojo pohlevnostjo in s svojo srčnostjo je

poslov

poslov
Tine in Jerica (1852): Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je
poſlou
Sacrum promptuarium (1695): ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi

poſlov

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Sa to, kir poſlov nimajo. Baron. Jeſt ſhe sdej ne saſtopim, kaj te je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe bomo shivino v hlevih iméli, nam bo treba vezh poſlov, — in enakih sgovorov vezh. Tem po verſti to le odgovorimo

poslu

Sveti večer (1866):	ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem
Zoologija (1875):	z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec

poſli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2

▶ posest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posest

posest
Gozdovnik (1898): Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam

poſeſt

Pozhétki gramatike (1811):	ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre, moje bukve, votre
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na deshelo premaga, unod groba pa uno boljſhi deshelo v' poſeſt prejeli. „Blagor jim, kteri ſo lazhni ino shejni pravize; naſiteni

posesti

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	moramo za nje kri prelijati, ali pa gotovo, kar imamo posesti, zgubiti. Polja nam sicer ne morejo vzeti ali hiše nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	najmanj saj 50 samosvojnih družin združiti in 1000 oralov zemlje posesti; naselniki ene soseske morajo biti enega naroda in ene vere
Aritmetika za učiteljišča (1885):	denarno vrednost imajoče stvari, katere ima kdo ali v svoji posesti ali od drugih terjati, ne gledé na to, ali so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima kdo v svoji lasti, nego tudi vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno

▶ posestev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posest; kontekst

posestvi
- poſeſtvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo

▶ posesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posedejo
Gozdovnik (1898): zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem
posedla
- posela
  Mineralogija in geognozija (1871): tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline
posedli
- posedli
  Spisi Krištofa Šmida (1883): se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v
- poſedli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam

▶ posestnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posestnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral

posestnika
Stric Tomaž (1853): poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender

posestniki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih
Zlata Vas (1848):	podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada
Viljem Tell (1862):	Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki?

postestniki
Kmetijske in rokodelske novice (1848): v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje

posestnikom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bo tedaj poglavitna skerb naložena, da po svoji županii vsim posestnikom živine na serce položijo, da pridno pazijo na vse goveje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ne vemo. Naj bo pri ti priliki vsem onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz

▶ posestvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posestev
Ferdinand (1884): ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor

posestva

Blagomir puščavnik (1853):	Miroslav svojega očeta, da bi z njim vred v svoje posestva nazaj šli. Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu
Roza Jelodvorska (1855):	je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	druzega, kakor to, da gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in

posestvih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas čaka še veliko dela. Ker

posestvo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato
Roza Jelodvorska (1855):	gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod tiho, mirno, nobeniga človeka ni bilo
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	tekli so begunci dalje, v Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci

posestvu

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dan polento jesti, in potlej pridno delati. 3. Na našem posestvu se tudi še kaki drugi dobički poiščejo, kteri so dozdaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	da se bodo stroški zmanjšali; c) da se na našem posestvu se kaki drugi dobički poiščejo, kteri niso dozdaj navadni bili
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	klaje, ali pridelovanja žita, in je torej umno ondi na posestvu za poglavitno reč živinorejo imeti, in še polje raji s
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	poslopje bodi vedno čedno in snažno. Če je pa na posestvu že poslopje, naj se: a) Nikoli nova hiša ne stavi
Mlada leta (1875):	grofu Mariji Jožefu *kem. Gospodaril je nekdaj tu na malem posestvu*, kakor deželni erdeljskijjoglavar v pokoju. In kaka osebica bila je
Pomladanski vetrovi (1881):	pognali, nato so pa jeli sami mogočno gospodariti na našem posestvu ter nas zatirati. Komaj smo pričakovali Hrvatov, kteri so jih
Milko Vogrin (1883):	sevéda niso tako priklanjali, kakor ogerski kmetje na njegovem zadolženem posestvu ob Blatnem jezeru. Naš slovenski kmet že vé dandanes prav
Dve svatbi (1895):	Bog ve, koliko let ne bo samostojen gospodar na Lenčkovem posestvu. Ko je oče zapazil, da se je Ivanka udala novim
Stari dolg (1897):	po rajnem logarju Egonu in živela s hčerko na malem posestvu o skromni mirovini na Jelovem Vrhu. »Lepo hčerko imate, Meta

▶ posestvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

last; kontekst

posestvu

Odesa (1854):	ožino, ki se Bospor imenuje, in ki jo Turci v posestvu imajo, preiti. Druga se imenuje vojna luka in je posebno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	popolnomosti izpeljati in zdelati, je človeka, kteri živali v svojim posestvu ima in redí, po umnosti skerb in opravilo. Vsa reja
Razne dela (1870):	Ko le za kratko življenje ti sladi; Ki je v posestvu, zgube se vadi, Bodi veselimu žalosti mar. Izabela. Kaj vidla
Razne dela (1870):	obetmi ne boš, in ne pregoril kovarno! Sam si v posestvu darú, in hočeš de jaz le zastonj bi Tukaj obropan
Razne dela (1870):	prilična. Pšenice dar je v žetvo goden stal Sikulskimu v posestvu Transilvanje, Ko jug nakrat oblakov je nagnal. Se vlije dež

▶ posevek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posevka
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni

▶ posihmal prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posihmal
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu

▶ posijati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posijala

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njegov spremljevavec ràz konj in pri kanalu. Luna je malo posijala izpod oblakov, in zdaj sta zagledala v mlaki Korvina, ki
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gozd, kolikor je bilo mogoče v temi. Ko je pa posijala luna, ugledali so pred seboj strm, gol hrib, katerega so

posijalo
Blagomir puščavnik (1853): bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele ure bote še

posije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo
Blagomir puščavnik (1853):	saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na

▶ po sila predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo)

po sili

posili

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so čbelam tatje in tolovaji, ki nič ne prinesó, ampak posili vzamejo, kar so pridne čbelice s tolikim prizadevanjem nanesle, se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	klaje. Kuretna se v 6, 7 tednih vpita, če se posili pita. Na pol-pitanje terpí, če se dobro pita, po 6
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za se in za svoje mlade; mi pa jima tudi posili vzamemo, ker sladki med ljubimo in lepi vosek nam koristuje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	postanejo zlo debeli in mastni. Pitajo kopúne in purane tudi posili, da se berž vdebele; testo in korúza so za pitanje
Tihotapec (1855):	Ko Ivana ugleda, stopi hitro na noge, in ga pozdravi posili se smejaje: Tako, gospod, tako? In Alfonz ga zaničljivo od

▶ posilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasilen; Pleteršnik

posilne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): kazniti z ječo od 6 mescov do 1 leta. Od posilne nečistosti. Kazen tega hudodelstva je težka ječa med 5 in

▶ posilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisilen; SSKJ

posilne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): strogem iztirjevanji davkov. Skoro bi človek mislil, da so pogoste posilne sodnijske prodaje posestev po teh krajih kazen Božja za grehe

▶ posili prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posili
- po ſili(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar

▶ posiliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posili

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali dovolj zerna in vode da, ali pa se va-njo posili, kadar je želodec prazin, se berž dobro vpita. Nektere pitance
Na stricovem domu (1860):	ji rečem: »Marička! zakaj si pa tako žalostna? « Ona se posili v smeh in zmaje z glavó. »Saj nisem žalostna. « Ali
Marjetica (1877):	da mu je dobro," odgovori Marjetica in še hujši jo posili jok. "Oče mora toraj po-nj. Pa še nocoj mora, jaz
Pomladanski vetrovi (1881):	govori Ljudmila, a glas se ji trese in jok jo posili. „S teboj sem delila žalost in veselje, občudovala in opazovala
Povestnik v sili (1883):	še prav dolgo mučila! vzdihne dobra ženska in jok jo posili; a bojim se, da jo skoro izgubim. Ali je že
Vanda (1888):	vzame iz nje list belega popirja, pomoči peró in je posili hčeri: »Tu podpiši! « »Kaj naj podpišem? « vpraša Vanda plašno, a
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	važno; a mnogokrat se obrne v stran, da ga ne posili močen smeh pri tej burki. Miha tudi opomni Tankega, naj
Gostačeva hči (1891):	Glej Jero! « hoče tolažiti soproga, a še huje jo jok posili. »Kakor je božja volja! Toda Lucija, moje ure so štete
Spletke (1894):	zastran spanja, če ga kdaj zjutraj okrog sedme ure spanec posili in je ob štirih zjutraj večkrat vzbujen, ko zvoni dan

poſili
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako

posilil
- poſilil
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro
posilile
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del

▶ posiljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posiljen
Divica Orleanska (1848): bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal

▶ posip samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvalina, ruševina; SSKJ

posip

Napake slovenskega pisanja (1858):	namesti: „trenutje“; „objimo“ namesti: „objemimo“; „pit“ namesti: „pitje“; „sut“ namesti: „posip“ (kakor: zasip, Lašč. ); dalje: „hran“ namesti: „hram, hramba, shramba, hrana
Razne dela (1870):	Tudi mogočni Kronid storjeniga več ne predela. Krogoma zid je posip, ki zdel se je vterjen za večnost, Varvati ki je
Razne dela (1870):	ni! Zastonj preliva se francozka kri, Gradiša moje padajo v posíp. Alj hočem kakor tista divja žena Razdeliti otroka dati z
Razne dela (1870):	je to razklical, uslišal ga je Bog, Dvorane so zasute, posip zidovja krog, Samotni stolp edini v obnebje še stermí, Razpokan
Razne dela (1870):	Sofija in njena otroka. I. Terdnjava Misolungi, si padla, si posip, Junaki so pobiti, moriša clo si kip, Mozlim, ki vero
Razne dela (1870):	bitja njihoviga znaki V pesku zgubijo se kapljam enaki, Samo posip jim ostane spomin. — Tujci posilniki spešijo mimo, Mi smo podložni
Razne dela (1870):	ne bil bi ga nikdo ustavil, Zdaj ko privihra v posip, serdito gledaje v okrogu. Glasnoma svojim kričí, v razbuko lomasti
Razne dela (1870):	Trojanci, Vmerlo Ahajcov nebroj, ostalo nekoliko živih, Priama mesto v posip je padlo desetiga leta, In so vernili domú z brodovjem
Razne dela (1870):	večni čas! Razlegaj se do dobe, v ki treši te posip, Le zdih obupa v tebi, ti bodi groba kip! " „Gorjé

posipa
Blagomir puščavnik (1853): šlo te sami dan po vodi. Dalječ preč od dimapolnega posipa slonim in britko jokam. Kaj mi je le bilo zdaj

▶ posipati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posipal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi se

▶ posipati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rušiti; kontekst

posipa
Najdenček (1860): v plazih, ki vedno narašajo, drevje lomi, mostove podera, hiie posipa in popotnike

▶ posipje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razvaline; kontekst

posipje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic

▶ posiveti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posivela
Gozdovnik (1898): sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo

▶ poskakati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskačejo
- poskakajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji

poskakali

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in ž njenimi brati. Ali če so bratje obrnili list, poskakali so ljudje hitro v bukve nazaj, da bi se kaj
Gozdovnik (1898):	izkušeni Benito. Mehikanci so bili za trenotek povse brez pameti. Poskakali so z voz, pa že več niso mogli k svojim

▶ poskakovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskakoval

poſkakoval

Genovefa (1841):	je rékel. „To je prav lepo! ” in od veſêlja je poſkakoval. — „Glej,” rézhe Genovefa, „mladizhi ſi ſhe ne morejo ſamí jedí
Genovefa (1841):	rekla, „ti ptizhki tako lépo pojejo. ” Fantizhek je od veſêlja poſkakoval. „Oj ljube, ljube, lépe ſtvarize! ” — je rékel. „Vé tako lépo

poskakovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da

poskakuje

poskakuje
Stric Tomaž (1853): jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje

poſkakuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od veſelja poſkakuje, ino hvali Boga. Vſe ljudſtvo, ki ga je vídilo, ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji rezhe: „Jas ſim, ki ſ' teboj govorim. “ ˛Serze ji poſkakuje od veſelja. Popuſtí verzh per vodnjaku, tezhe v' meſto, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moja duſha povelizhuje Goſpoda, V' Bogu, Svelizharji mojim, mi duh poſkakuje! Oserl ſe je na ſvoje dekle niskóſt. Glej, odſihmal mi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pové. Sdaj mu kraljevizh bukvize da, ino fantek od veſelja poſkakuje. Neko jutro kralj s' enim ſvojih jesdizov na grad prijáhajo

poskakujeta
- poſkakujeta
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte

▶ poskočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskoči

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat

poskočil

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	glavo med noge vtaknil in z vsimi štirimi na enkrat poskočil kviško in spet na tla, ki so od podkvá zabobnele
Najdenček (1860):	slisal, da so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan je poskočil in zalajal; pa prilizovaje se in z repom mahaje je
Najdenček (1860):	je zalajal, ko me je spoznal, in veselo na mene poskočil in mi roke lizal. Kruha sim mu pomólil. Željno ga

poskočile
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do 6 gold. cent. Na

poskočilo

poskozhilu

Branja, inu evangeliumi (1777):	usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu ſvelizhana ſi ti, ke ſi virjela, sakaj tu bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu: inu Elisabeth je bla s' Svetim Duham napolnena : inu je

▶ poskok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskoka
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo.

▶ poskrbeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskrbeli
- poſkerbeli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po
poskrbeti
- skerbeti
  Zlata Vas (1848): lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili

poskrbi

Viljem Tell (1862):	v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej roki, „Ljubezni, milosti se spominjaje, „Ki
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Le poskrbi mi podpise! Ilo. Pomisli, kaj počenjaš! Tega, kar Zahteva car

poskrbim
- poskerbim
  Tine in Jerica (1852): zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec

▶ poskrbljeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poskrbljeno
- skrbljeno
  Botanika (1875): cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi

▶ poskriti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskrijejo

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	strebljene živali v gosto germovje ob potoku in se sami poskrijejo v njem, pa tako, da so s polovico trupla stali
Gozdovnik (1898):	njegova vselej stori, kar z besedo obljubi. Moji bratje naj poskrijejo skorje ter potaknejo ob vodi, da jih ne more videti

poskrili

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	v sužnost odgnani ali po hostah in berlogih so se poskrili; na mnogih krajih je bilo viditi starčekov, in dece na
Žalostna vernitev (1864):	daljno Turčijo. Ponkvičanje so se s svojo živino in blagom poskrili v gore; pa Turci niso došli za njimi, ker jim
Mahmud (1870):	plenečim Muzulmanom, kteri razsajajo po Dolenskem. Prebivalci so zapustili vasi, poskrili živino v gozde, da rešijo sebe, žene in otroke sužnosti
Mahmud (1870):	ga zalόtili neverci, kteri so tisti čas pridrli tù sem. Poskrili smo se v gozde. Tamo se je ločil deček od
Mahmud (1870):	nadejali nevercev v to okolico. Nekteri Kostanjevičanje so se vže poskrili, nekteri se pa mislijo drugi dan. »O! ko bi mogla
Mahmud (1870):	zašlo in sveti drugim deželam. Ptiči so se vže zdavno poskrili, da zjutraj zgodaj vstanejo in prepevajo stvarniku hvalno pesem. Prikazali
Slovenski svetec in učitelj (1886):	da razložba poslednjega občinstvu bolj ugaja. »Denès so se nekako poskrili, zdelo se mi je, kakor miši nad izbo, kadar maček
Slovenski svetec in učitelj (1886):	in ónega svetca močno kolje v dušo in v srce. « »Poskrili? Nekateri so lepo pred Svetopolkom na tla popadali, rečem ti
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	v Banjoluko, za njim vsi imovitejši Turki. Drugi so se poskrili v svojih kučah ter trepetajoči čakali gotove — kdo vé? morebiti

▶ poskus samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus

Fizika (1869):	Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda
Fizika (1869):	Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115.
Fizika (1869):	pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe
Fizika (1869):	205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči

skus
Divica Orleanska (1848): se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam

poskusa

Fizika (1869):	v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem
Botanika (1875):	razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem

poskuse
Fizika (1869): večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod.
poskusi
Fizika (1869): kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod

poskusih

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se

poskusov
Kemija (1869): kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček

poskusu

Fizika (1869):	potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh
Fizika (1869):	Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj
Fizika (1869):	prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm.

▶ poskusiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskusi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti, kakor mu je bilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali

poſkuſi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glavo bi ſe mi majalo. “ Daniel pa le ſhe proſi: „Poſkuſi naſ le deſet dni, ino gole opreſnine ino vode nam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila, pipe, ſhkatle, shlize, zhedne palize
Genovefa (1841):	de bi ji ſvôjo hvaléshnoſt pokasati hôtla, rokó lishe, Genovefa poſkuſi sver mléſti. Svér rada dershí in Genovefa vezh buzhnih koſov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhiti, Is semlje prida vezh dobiti; Sató naj vſaki ſam poſkuſi, Potlèj ſhe lé naj jesik bruſi. Viſhnjagorz. Eno je potrébno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je toliko bolji. — Kdor tega ne verjame ) naj le ſam poſkuſi*;ſaj mu priloshnoſti ne manjka to ſtoriti, poſébno ondi, kjer

skusi

Valenštajn (1866):	sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor
Valenštajn (1866):	čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo

poskusil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora
Divica Orleanska (1848):	Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj so mati rekli? Lahir
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti

poſkuſil

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko bojov poſkuſil, ter ſe sa ſvojo domazho deshelo ſlavno vojſkoval. Kedar je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozhe nimajo sazhém. Dnarja ni. ” „Poſluſhaj le,” pravijo kralj; „bom poſkuſil, alj ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je she pervo jeſén , to je, pred zhveterimi letmi, poſkuſil, kar ſim ravno kár popiſal. In od takrat ima vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pred ſvoj vos vprezhi puſtil, ter tako njih plemenitnoſt poſkuſil. Nar bolji med njimi bodo premje dobili. (Shelesne zéſte v

poskusila
- poskusila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo
- poſkuſila
  Genovefa (1841): vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi nè

poskusili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga je zdaj? Možjé, kteri so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Če nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da se taka grozna nesreča odverne ali saj stanovitno pomanjša. Poskusili bomo tedaj pripomočke naznaniti, kako naj bi se to doseglo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kugo. Zoper govejo kugo so na Ogerskem v šempronski županii poskusili isopatično zdravilo: 3 dele , ki se vzame iz žolčnega mehurja
Viljem Tell (1862):	Reding. Poslušajte, Zavezniki! Al ste že z lepo vse Poskusili? Morda ne znade kralj, In ni njegova volja, da trpimo
Kemija (1869):	rudnina sostavljena iz natrijumovega žvepleca in kremenčevokisle glinice. Kemiki so poskusili te tvari mešati v pravih razmerah in potem zmes razbeliti

poſkuſili
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno

poskusilo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	slovenski glasovi v našem gledišči, in prvikrat, da se je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat (lani: šlo je za dobrotne namene
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	probkovina se pa radi izbuhlin v kolenu rabiti ne more, poskusilo se je požlahtnjevanje drvenih trt v členu na naklad brez

poskusim

Maria Stuart (1861):	se ne more Izveršiti, ak jo je vidila Kraljica — Vse poskusim, vse storim. Mortimer.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zjutraj, ko dan napoči, pojdem z nekterimi spremljevalci tje, in poskusim, če se da stvar z lepa poravnati. Gospa, vi pa
Deborah (1883):	Jaz pojdem strani. Spet lahko hodim, otroka si oprtim in poskusim priti na Češko, kder prebivajo moji ljudje. Bog naj mi

poskusimo
- pokusimo
  Robinson mlajši (1849): sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo
- poskusimo
  Fizika (1869): kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to
- skusimo
  Divica Orleanska (1848): mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S

poskusite

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	skorej nemogoče, do polnoči na Sokólovo priti, pa vender le poskusite! Ena beseda bi utegnila vsim življenje otéti. V hipi vse
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odločil in sicer dragocenejo, kakoršno sem jaz prejel. Še enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti

poſkuſite
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de

poskusiti

poskusit
Stric Tomaž (1853): hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še

poskusiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih
Zlata Vas (1848):	pét krav je imel in sam je hotel to reč poskusiti in viditi, kaj de bo iz tega.
Tine in Jerica (1852):	Paljčar ni hotel poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil
Sveti večer (1866):	imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri

poſkuſiti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te
Genovefa (1841):	shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6

▶ poskušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskuša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša.
Zlatorog (1886):	Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme
Lohengrin (1898):	meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin

poſkuſha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem opáſhe. David poſkuſha iti; pa ne vé ſe nizh prav kam djati, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudi le dolga ſkuſhnja nauzhila ; naj vſak kmetovavez tudi ſam poſkuſha in naj ſe preprizha. Kdor grah, bob, lézho in vezh

poskušajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo

poskušal

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù
Gozdovnik (1898):	mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej

poskušala

Cvet in sad (1877):	in učil sem jo krasti, da ne bode kmalu več poskušala. « »Hu, ti! Oba bosta še izkušala, kaj se pravi mene
Beatin dnevnik (1887):	jim odgovarjam z izrekom: »vse je, kakor je bilo«. Še poskušala nisem predrugačiti se in pozabiti. Zakaj li se trpinčiti z
Iz življenja mlade umetnice (1890):	krog tedaj razkropljen na vse straní! In ti? Zamán sem poskušala biti vesela, da bi še drugih ne žalostila — zamán! Ne
Na krivih potih (1893):	bili ugrabili roparji, čisto zlahka prebredli reko, vendar zastonj sta poskušala na več mestih priti črez njo. Bila ni nikjer toliko
Strte peruti (1894):	morala Vida po opravkih, šla sem z Danico na vrt. Poskušala sem jo kratkočasiti in v trenutku bi bila pripravljena vse
Slučaji usode (1897):	tudi hvalil ga ni, niti se potezal za-nj. Avrelija je poskušala še nekolikokrati svoje napade na-nj, a vselej brezuspešno. Niti onega
Pod streho (1897):	kam meri; oče je že dremal. »Veš, mama, jaz sem poskušala peti ono pesem, in Lojzika mi je rekla, da imam
Gojko Knafeljc (1899):	njo, ako se je drznila kaj ziniti. Včasih je še poskušala, da bi mu z laskanjem in lepo besedo genila srce
Gojko Knafeljc (1899):	na tleh. Nato je zaprla visoko omaro za obleko ter poskušala napraviti nekoliko redu. Bratič jo je molče opazoval, sloneč ob

poskušali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér
Zlata Vas (1850):	varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in

poskušati

pokušati
Robinson mlajši (1849): mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel

poskušati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine
Rudninoslovje (1867):	mogli na ta način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi

▶ poskuševališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskuševališču
- poskuševališči
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad

▶ poskušivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

poskušivši
- pokusivši
  Robinson mlajši (1849): mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je

▶ poskušnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus; [sskj]

poskušenj
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno

poskušnja

poſkuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jes ſi pa miſlim: Vſaka dòbra nova rézh in „vſaka poſkuſhnja na ſvetu, ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s

poskušnjah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume

poskušnje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico
Botanika (1875):	more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so

poskušnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi rad kaj več od tega govoril in nekoliko za poskušnjo dal, ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Evropo prišel. Takrat bo pa več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi dober kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več

poſkuſhnjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe od njih poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové: „Napolni moshém vrézhe s' shitam, kar ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob 10tih zhaſtinſko poſkuſhnjo (ekſamen) v tem, kar ſo ſe med letam uzhili. Ob

▶ posladiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posladiti
- poſladiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte

▶ poslan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslan

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost

poſlan

Biblia (1584):	nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih

poslana
- poslana
  Divica Orleanska (1848): mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer
- poſlana
  Branja, inu evangeliumi (1777): je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami

poslane

poſlane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſami per natiſkovavzu jemljejo; zhe jih pa hozhejo na dom poſlane dobiti, sato ſhe 20 krajzarjev sa zelo leto plazhajo. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko 3 goldinarje, zhe ſe v Ljubljani ſprejemajo— po poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki

poslani

poslane
Kmetijske in rokodelske novice (1845): muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka

poslani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zagledavši jih je odletel, kot sèrnjak. Ko so to storit poslani, domú prišli, so ga obširno popisali in djali, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naj ne piše zoper duha sloge, in zdraviga napredovanja. ” Nemški poslani spisi se v domači jezik prestavljajo. Letas je že treta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit.

poſlani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani ſhe pred novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verla reſniza. Po tem takim niſmo sabraniti mogli, is Prema poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih

poslanim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kokalj iz Pečnika poleg Dola je z svojim v razstavo poslanim ošpeteljnam pokazala, de je dobra kmetiška mojškra. — J. G. F.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spisek drugih zelišarskih imen v krajnskim jeziku, ki ga je poslanim zelišam priložil, ga lepo zahvalimo, ako ravno enakiga že imamo

poslano

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pleiweisu, F. Souvanu in J. Zupančiču, ki so v razstavo poslano blagó sprejemali, na ogléd postavljali in po dokončani razstavi sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prejemati. Od perviga Sušca bo začelo imenovano vodstvo v razstavo poslano blagó prejemati ; do konca Malitravna pa mora že vse na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bo poslal in napovedati, kakosne visokosti in dolgosti bi poslano blagó vtegnilo biti. Ta napoved se pošlje na vodstvo te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nismo prejeli. ― Gosp. pr. Š v G: Hvala lepa za poslano; prosimo po priliki za obljubljeno. ― Gosp. J. Išk. v Fr
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	oddali. — Gosp. prof. J. T. na R: Hvala lepa za poslano; sicer pa nas bo in gotovo vse bravce našega lista
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	šest — pisem za vrstjo, med druzimi še celó eno rekomandirano poslano; al vse mu je še le 12. decembra došlo. Še

▶ poslanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanca

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	eniga izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo

poslance

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ktero se bo papežu v Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	I. I. enoglasno vladarstva spet odstavila, ob enem pa sklenila, poslance v Carigrad do sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Časnik „Vaterland” je našteval v enem svojih zadnjih listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	a prepozno; narod češki jih ne bode več volil za poslance. Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni

poſlanze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhiti, ino bolnike osdravljati. Toraj jih je imenoval ſvoje poſle, poſlanze, ali kar je vſe eno, apoſteljne. Rekel jim je: „Idite
Genovefa (1841):	ognjiſhem ſtati. Grof ſe je zélo nózh na vôjſko napravljal, poſlanze ſvôjim vojákam v okóljſhini poſhiljal in narozheval, kaj ſe imá

poslancem

poslancam

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de bi poslancam ta ali una réč v glavo ne padla, sej vam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér

poslancem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega

poslancev

Viljem Tell (1862):	Stojte! Nemamo novic Še z Untervaldskega, še ne iz Švica; Poslancev čakajmo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Dunaja.. — Državni zbor se je začel 27. decembra. V zbornico poslancev je prvi dan prišlo le 120 poslancev (203 bi jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	gospôski je izvoljen Karlos Auersperg, knez kočevski, za predsednika zbornice poslancev pa Hopfen. Drugi dan (28. dec.) je presvitli cesar sam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ne odstopijo, so spet vsi zunaj, razen naših 5 narodnih poslancev. Nemški grof Thurn je sicer zunaj; al ne besedice se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je presvitli cesar sam pred svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	biti) in 29. decembra potem, ko je pristopilo še 17 poslancev, da jih je skupaj bilo 137, ki so ministerstvu dovolili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	g. Korena izvoljeni poslanec pride tedaj „post festum” v vrsto poslancev. Zakaj se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ki je pri tako važnem poslu, kakor so volitve deželnih poslancev, sila potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	zmaju strta je glava v obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje

poslancov

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	V 51. listu Novíc smo povedali, de se je 10 poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane; ali bo večina ministerske ali neministerske stranke, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	vselej spodletelo, se pripravlja vnovič: namreč prenarediti postavo za volitev poslancov v spodnjo in zgornjo zbornico deržavnega zbora, ker stara postava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Govor, ki ga je imel na novega leta dan do poslancov tujih vlad, in kterega je vés svet radovedno pričakoval, je

poslanci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in de bo tudi doma védil povédati, kako so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta pràv ? Mislim , de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci druziga ne delajo kakor se v zbornici shajati, in tam
Viljem Tell (1862):	vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi

poslancu

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	to, kar je lani ob novem letu cesar Napoleon avstrijanskemu poslancu Hübner-ju rekel in z novoletnico vojsko napovedal, je pač očiten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	njenega očeta veljá. Berž potem je rimska vlada po svojem poslancu v Parizu vprašala francozko vlado: kako in kaj je s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je krotak, da je kaj. „Hvala lepa — je odgovoril papeževemu poslancu, ki po stari navadi v imenu vseh druzih srečo voši
Ferdinand (1884):	Ferdinand dobro umel češki in nemški, pošlje kupec njega k poslancu. Ferdinand, stopivši v poslančevo sobo, nagovori ga češki; grof se

poslanec

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za svoje poštenje oglasil. ) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec* iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro za kmeta, tode ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel.
Valenštajn (1866):	generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena
Ferdinand (1884):	»Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo
Gozdovnik (1898):	pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže

▶ poslanik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanike

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske

▶ poslanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanka
Divica Orleanska (1848): v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja
poslanko
Divica Orleanska (1848): in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba

▶ poslanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanstvo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Četerto poglavje. Poslanstvo. Anže je precej pred ozdravel, kakor pes, ali kakor se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti

▶ poslanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošiljka; Pleteršnik

poslanje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii

▶ poslati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš, Peter, kako
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje
Roza Jelodvorska (1855):	prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta ter jo poslal A. Pasinju v Trst. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	A. Simona v Brnu v dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. Dne 12. julija. A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže

poslau
Sacrum promptuarium (1695): rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami

posvov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje niegovi lvbesnibi sin rodiv od ane zhifte devize
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei

poſlal

Biblia (1584):	je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li
Biblia (1584):	mene gori vsame, ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta
Biblia (1584):	na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko

poſlov

Branja, inu evangeliumi (1777):	veliko vezhirjo napravuv, inu njeh je doſti k' nje povabil, poſlov je pak ob uri te vezhirje ſvojiga hlapza tem povablenim
Branja, inu evangeliumi (1777):	Troshtar pak Sveti Duh, katirega bo Ozha v'mojemu imęnu poſlov, leta vaſs bo uzhiv uſſe rezhy, inu vam bo noterdajav
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak niſſo othli pridti. Spet je on druge hlapze vonkej poſlov, inu je rekuv: povęjte tim povablenim: glejte! jeſt ſim moje
Branja, inu evangeliumi (1777):	she bil v'Bethfage per vojlski gorri daſhov : tedej je poſlov dva ſvojeh Jogrov, ter je njima rekuv:
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym rekuv myr vam bodi. Raunu , koker je Ozha mene poſlov, toku vaſs tudi jeſt poſhlem. Tu, kader je bil on
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſte vi ſhliſhali, ni moja, ampak tega, katiri je mene poſlov , mojga Ozheta. Tu ſim jeſt k'vam govoruv, dokler ſim
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene goriusame , ta usame gori tegaiſtiga , katiri je mene poſlov. Katiri Preroka v' imęnu tega Preroka goriusame , bo prejęv Ion
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojmu ſynu eno shenituv nareduv. Inu je ſvoje hlapze vonkej poſlov, de bi te povablene k' shenitvi poklizali, ony pak niſſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak krayl tu bil saſliſhov, ſe je reſerdov, inu je poſlov vonkej ſvojo vojsko, je te uwivavze konzhov , inu njeh mejſtu

poslala

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se saj stèza za ljudí, ki iz Šiške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko se
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od drugih straní nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na zadnje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za življenje tistega Boštjana, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali

poſlala
Branja, inu evangeliumi (1777): on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu povędati:

poslale

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bojo začasne vladarstva srednje Italije tudi svoje opravnike v Pariz poslale, da bojo pozvedanja dajali, ako bi treba bilo. Ker Garibaldi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se, da rusovska vlada prigovarja angležki

poslali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po Karolu poslali časnikov, in tam je bilo večkrat kaj brati iz Francoskega

poſlali

Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach

poslalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so

poslat

poſlat

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh.

poslati

poslat
Sacrum promptuarium (1695): imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s'

poslati

Sacrum promptuarium (1695):	Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih
Oče naš (1854):	imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera
Sveti večer (1866):	sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se
Ferdinand (1884):	živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa
Oče naš (1885):	Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo
Gozdovnik (1898):	kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. «
Gozdovnik (1898):	hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili

poſlati

Genovefa (1841):	ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku

pošlje

poshle

Sacrum promptuarium (1695):	glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena
Sacrum promptuarium (1695):	na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni

pošle

Divica Orleanska (1848):	ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda
Divica Orleanska (1848):	tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne

pošlje

Zlata Vas (1848):	in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno
Stric Tomaž (1853):	nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in
Sveti večer (1866):	še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo
Sveti večer (1866):	da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug kurir za njim, po koliko milj

poſhle

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skus volnu terpleine, inu lubesen tiſtih krishu, katire nam on poſhle, nega resveſelili. Paſſio Domini noſtri JEſu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	al dellovzov je malu. Proſſite tedej Goſpuda te shetve , de poſhle delovze v' ſvojo ſhetuv. Pejte: glejte! jeſt vaſs poſhlem koker
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę reſnize namrezh Joannesa Kerſtnika ob glavo djati. Na to poſhle Herodesh naſhiga Odreſhenika k'Pilatushu. Inu tukaj popuſtimo my sa

poſhlje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog poſhlje.

pošljejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati

poſhljejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé: „To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko
Genovefa (1841):	o prôſi ſvôjiga ozhéta, de naj te prezej k njim poſhljejo! O, veſelilo jih ho, ko bodo têbe, ſvôjiga ljubiga vnuka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leta plazhali, naj sopet plazhilo sa pol leta sa naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti

pošljem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri meni na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se dalo to popraviti povsod

poſhlem

Biblia (1584):	lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni
Biblia (1584):	Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr

poſhljem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte

pošljemo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči do
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim

pošlješ

poshlash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi kader sebo moja dvsha odtalesa vozhiva

poshlesh
Ta male katechismus (1768): njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish

pošleš

Divica Orleanska (1848):	te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa
Robinson mlajši (1849):	tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi

pošljete

poſhlete

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to pravi njega lubiti, de ga taku nevędama v'Pekel poſhlete? Ah kdo mu hozhe povedati? Eden pravi jeſt ne, ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en otrok rody, inu ga vy k' nam duhovnim paſtirjam póſhlete , de njega ſkusi S. Kerſt v' ſhtivilu tih boshih otrôk

pošlji

poshli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim skues tvojo nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje

pošlji
Valenštajn (1866): ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako

poſhlji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa proſim te, ozhe! vſaj na dom mojiga ozheta ga pòſhlji, ſhe pet bratov imam, de jim bo prizhal, kakoſhna je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bersh glaſ sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham, uſmili ſe me! Pòſhlji mi Lazarja, de konez perſta v' vodo pomozhi, ino mi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet v' deshelo. Prerok ſtopi pred kralja, ino mu rezhe: „Poſhlji, ino na hrib Karmel mi ſpravi vſe Israelze, pa tudi

pošljite

pošlite
Kmetijske in rokodelske novice (1848): brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de

pošljite

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je rekel, „ne samo želim ga, temuč Vas iskreno prosim, pošljite mi jutri kteriga. Nocoj bom zgodovino svojiga pregrešniga življenja pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Gosp. α + β = 50. — Gosp. B. Rog. v Celji: Le pošljite v pregled. — Gosp. P. v Beču: Zgodí se po pravični
Valenštajn (1866):	Pikolomini. Oktavij. Ko pride moj sin, precej k meni ga Pošljite — Koliko je ura? Hišnik. Dan Se dela. Oktavij. Luč postavite

▶ poslavljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

poslavljanje
- poslavljenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja

▶ poslavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlikovan; Pleteršnik

poslavljenega

poſlavljeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten

▶ poslavljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odlikovanje; Pleteršnik

poslavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	minister Švarcenberg še s cesarjem tukaj poslavljen bil, je očitno poslavljenje ta dan le g. vitezu Šmerlingu, ministru pravice, veljalo. — Binkoštno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dva Krajnca veliki sreberni svetinji dobila, ki so namenjene v poslavljenje tistim učencam, ki se v imenovanim znanstvu nar bolje obnašajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Sauer iz Ljubljane, učenec pravdoslovja. Z veseljem smo brali to poslavljenje naših rojakov. Iz Šentjurja poleg Krajnja se bere v „Šolskim

poſlavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	papesha red ) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje* tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej

▶ posle prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatem; Pleteršnik

posle

Robinson mlajši (1849):	Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno
Robinson mlajši (1849):	leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz
Kemija (1869):	tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin
Fizika (1869):	približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.

▶ posledek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posledica; [sskj]

posledek

Fizika (1869):	krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta
Astronomija (1869):	Posledek tega je to, da nastopi plima v 24 urah na
Botanika (1875):	snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi
Botanika (1875):	da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje

posledka
Fizika (1869): druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok

posledke

Fizika (1869):	bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej vsak koj
Fizika (1869):	je njih bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej
Občno vzgojeslovje (1887):	je ta zadovoljitev jako dvoumne vrednosti, ker ima večkrat neprijetne posledke, tedaj se nič več ne prepušča mehanični reprodukciji poželenj. Domišljija

posledki

Fizika (1869):	atomi in kako so poredani. Imeli bomo priložnost videti, da posledki prirodoslovja bolj ali manj potrjujejo take sklepe. 12 Luknjičavost. Telesna
Mineralogija in geognozija (1871):	koji bi se nam bili dovoljni zdeli primerjajočim jih s posledki natoroznanstva. Še le od onega trenutka naprej, ko je natoroznanstvo

▶ posledica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posledica
Občno vzgojeslovje (1887): odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na
posledice
Občno vzgojeslovje (1887): iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj

▶ poslednje prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kasneje; kontekst

poslednje

Botanika (1875):	voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in
Botanika (1875):	vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode

▶ poslednji pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najposlednejšipridevnik, splošni, presežnik
- narpoſledni
  Branja, inu evangeliumi (1777): pervi, inu ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo

poslednjapridevnik, splošni, nedoločeno

posledna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo

poslednja

Robinson mlajši (1849):	teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer
Fizika (1869):	si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje

poſlednja

Genovefa (1841):	préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs
Genovefa (1841):	Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je

poſlednje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino

poslednjepridevnik, splošni, nedoločeno

posledne

Ta male katechismus (1768):	Katire so tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se
Ta male katechismus (1768):	na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje posledne rezhy. inu nabosh vekumej greshil. PERSTAVK Kratkega sprashuvanja zhes
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Duh: v' vſih tvojih dellah ſpomni zhlovek! na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv na vekumej. Ekleſ. 7. 40.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga zhloveka. 1. Smert. 2. Sodba. 3. Pekuv. 4.

poslednu

Ta male katechismus (1768):	Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon.

poslednje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva
Robinson mlajši (1849):	obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na
Fizika (1869):	kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo
Mineralogija in geognozija (1871):	sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji
Oče naš (1885):	Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj mi
Zlatorog (1886):	lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po
Gozdovnik (1898):	Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne

poſledne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer

poſlednu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu

puſledne
Biblia (1584): inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku

poslednjegapridevnik, splošni, nedoločeno
- poslednje
  Fizika (1869): velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota
- poslednjega
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? "

poslednjempridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	29. dec. 1858. Jakob Grimm s/r.“ Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru so bili stroški in dohodki tekočega leta še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	odpravile zadrege z drobižem. Iz Zagreba. „Napredak” piše v svojem poslednjem listu: „Hvala Bogu! malo čemo se opet probuditi i napredovati
Viljem Tell (1862):	mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo? Atinghausen. V poslednjem hipu me zapustil je! Staufaher. Za mladega plemiča praša. — Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Njih ces. visokosti gosp. nadvojvodu Ernestu, ki je bil v poslednjem občnem zboru za častnega uda izvoljen, izročila lično izdelani družbini
Fizika (1869):	se ta zveza bolj jasno vidi, kakor po leti; v poslednjem letnem času dodá, vodna para, ktere je v veliki vročini
Botanika (1875):	so vidi v podobi 138., se imenujejo nadplodni (epigyna); v poslednjem slučaji je čaša s plodovimi listi soraščena in prašniki in

poslednjim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno
poſlednim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo
poſlednjim
Genovefa (1841): ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi

poslednjemupridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš

poſlednimu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Uſemi, kar je tvojiga , inu pojdi: jeſt ozhem pak temu poſlednimu dati ravnu, koker tebi. Ali ſe meni naſpodobi s'tem
Branja, inu evangeliumi (1777):	iuu njeh prizhuvanje ſe ni enu s'drugim sglihalu. K' poſlednimu io perſtopile dve prizhe, inu ſo krivu prizhuvale super njega

poslednjipridevnik, splošni, nedoločeno

posledne
Ta male katechismus (1768): so tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se pergodèe, koker: I. Smert. II. Sodba. III. Pekl

posledni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vbožen kmet: »O, milost, grof visokovredni! Pustite up mi moj posledni. « Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še posledni ”z Bogam” Očetu, materi, sestricam, Domačim vertu in ravnicam, Potokam

poslednji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko
Zlata Vas (1848):	v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura
Oče naš (1854):	svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z
Mineralogija in geognozija (1871):	z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih

poſledni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo

poſlednji

Genovefa (1841):	gotovo! Povéj jim tudi, de ſim jih ſhe v ſvoji poſlédnji uri tako rada iméla, kakor têbe ljubim! Povéj jim, kako
Genovefa (1841):	ſolnza, ki ſhe ſije in blagoſlov rasliva, dokler tudi njegov poſlédnji sharek ne vgaſne — temuzh ſe Je naſhim ozhém ſkrije, de
Zerkviza na skali (1855):	je hudiga ſilil, Hubertu ſlushiti. Grof Hubert je pa ravno poſlednji dan deſetiga leta na veſelim pa tudi nevarnim medvedovim lovu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je grof pod gerb grofinje koſhuto isſekati ukasal, de bi poſlednji ljudje te pergodbe nikdar ne posabili. IX. Kako grof Smagomir

poslednjihpridevnik, splošni, nedoločeno

poslednih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo

poslednjih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile v poslednjih dveh letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dobro, da bi se v našim slovstvu še poravnalo. V poslednjih treh letih, kar Novice imamo, se je v Slovenii tako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu v enem letu
Valenštajn (1866):	sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških
Fizika (1869):	od popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod.

poſledneh
Branja, inu evangeliumi (1777): Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga

poſlednih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je v malo let od 5,000 do 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia

poſlednjih
Genovefa (1841): môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil

poslednjopridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna

poſledno

Sacrum promptuarium (1695):	Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil

▶ poslednjica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rezultanta; nemško-slovenski slovar

poslednjica

Fizika (1869):	da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače
Fizika (1869):	Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115.

▶ poslednjič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslednjič

poslednič
Roza Jelodvorska (1855): in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno

poslednjič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih
Viljem Tell (1862):	Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo
Čas je zlato (1864):	ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu za
Stelja in gnoj (1875):	5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči

poſlednizh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako

poſlednjizh

Genovefa (1841):	ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi
Genovefa (1841):	na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam
Genovefa (1841):	v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel
Genovefa (1841):	lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali
Genovefa (1841):	ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba
Genovefa (1841):	Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali

▶ poslednjikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslednjikrat

Zlata Vas (1850):	si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi
Revček Andrejček (1891):	in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. )
Gozdovnik (1898):	Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v

▶ poslej prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslej

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	so oni prideržali, in od leta do leta se je poslej vekšala moč knezov celjskih. Razvun tega, da je bil večji
Gostačeva hči (1891):	postala žena Andrejeva, ko se je ta vrnil iz ječe. Poslej je bil res pameten mož, o čemer je bila Reza
Svatba na Selih (1894):	ga hči pozabi. Lenica je imela, kar se tiče matere, poslej mir, oče pa je bil tudi nekoliko boljši, ker se
Dve svatbi (1895):	sem moral sam delati za tri, služiti pa za vse; poslej bo lože. « Možinov Valentin je zal dečko. Pri vojakih so
V krvi (1896):	družini najdeta srečo ...« »A ne za dolgo,« je pristavil Tužen. »Poslej bosta iskala in najdeta srečo tudi drugod. Ali ne, dušica
V krvi (1896):	biti skončano vse. « »Tudi z gospo Tončko, katero pa si poslej izgovorim za-se! « »Naj ti tekne njena ljubezen tako dobro, kakor
V krvi (1896):	v mestu, kjer sem bila uboga delavka, plačana dekla. In poslej bom hodila v svili, z vlečko po salonih — po plesiščih
V krvi (1896):	gospod doktor! « je pritrjeval suženjsko urednik. »Naša naloga bodi zato poslej, da raztegnemo svojo hegemonijo še na narod. Ako dosežemo to
V krvi (1896):	na trnju v njegovi družbi. — No, privadim se kmalu vsemu; poslej pa bom takisto častita, poštena, največjega spoštovanja vredna dama, kakor

▶ poslopje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslopij

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kmali je bilo šest druzih mlinov in se dvoje drugih poslopij v plamenu; požar je bil sila strašen. Blizo 2000 vaganov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pritrdi tej izročitvi s pogojem, da država primerno povrne vrednost poslopij in inventarialnega orodja; ta predlog obvelja in še tudi nasvet

poslopja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem
Stric Tomaž (1853):	in Emelina, ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo
Deborah (1883):	levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba
Revček Andrejček (1891):	s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne
Gozdovnik (1898):	dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše

poſlopja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti

poslopje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in kdo v njem prebiva ? Odgovori mi; de je občinsko poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano
Čas je zlato (1864):	Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je

poſlopje

Pozhétki gramatike (1811):	kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje
Pozhétki gramatike (1811):	Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori

poslopjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta
poslopji
- poslopji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri
- poſlopji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa

poslopjih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav

poslopju

poslopji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega

poslopju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno
Gozdovnik (1898):	dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal

▶ poslov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporočilo; kontekst

poslov
- poſlov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in velja sa zelo léto 1 goldinar. Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti bo! ” Med

▶ poslovanjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poslovaniti; kontekst

poslovanjati
- poslavenjati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko

▶ poslovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

delo; Pleteršnik

poslovanje

Sosedov sin (1868):	le prevečkrat prelesti otroke bogatih roditeljev proti menj imovitim. Enako poslovanje, enaka osoda nas uči, da smo vsi človeki; da so
Cyclamen (1883):	izurjenosti te žene in imenitnosti te službe; nego vse njeno poslovanje se je združevalo v tem, da je po bližnjih vaseh
Postillion d'amour (1887):	komprador«, ki je odgovoren za vse drugo, ki posreduje vse poslovanje med gospodarjem in Kitajci, ki zna tudi govoriti »pidžen engliš
Postillion d'amour (1887):	v Ameriki lezejo mesta iz tal. Pridnost, delavnost, obrtnost, brižno poslovanje po hišah in po ulicah; kakor čebele mrgolé in hitijo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno? V uradu nasledniku izročiti poslovanje pravilno? Posloviti se pri sorodnikih in znancih? Ne, mislim si
Vanda (1888):	saj je bilo skoraj bolje, da je bilo takó. Službeno poslovanje ga je vsaj zmotilo, da ni utegnil z dolgim slovesom
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je drugi pot in predno smo krenili na daljno vojno poslovanje, preteklo je več nego mesec dnij. Ostali smo torej v
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	smo zmerom dosti smehú in zabave. Sicer pa je bilo poslovanje mučno zlasti zavoljo tega, ker ni smel vso noč nobeden
Gospa s pristave (1894):	po očetovsko. Polagoma se je v Gradcu udomačil in njegovo poslovanje se mu je zdelo čim dalje prijetnejše. Grofu je postajalo

▶ posloven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslovne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari

poslovni
Aritmetika za učiteljišča (1885): vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno

▶ posloveniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslovenil

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	DVE POVESTI iz pisem Kristofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. Drugi natis. V LJUBLJANI
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	GNOJNIŠČE kmetovavca zlati rudnik. Poslovenil Dr. Bleiweis. V podúk našim gospodarjem na svetlo dala c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan Lapajne. V Mariboru 1876. Dobra misel bila je ta
Revček Andrejček (1891):	petjem v petih dejanjih. (Nemški: »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V

poslovenili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih

▶ poslovenjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posloveniti; kontekst

poslovenjati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v

▶ poslovenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

poslovenjena

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	2. prosenca (januarja) 1850. List 1. Pravlica od stvaritve svetá. (Poslovenjena po Rusinski narodski pesmi. ) K Kadar ni bilo svéta s
Blagomir puščavnik (1853):	in kratkočasna povest za mlade in odraščene ljudi. POLEG NEMŠKEGA POSLOVENJENA. V natis te knjige so milostivi knez Gospod Gospod Anton
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na Odsojah”), iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu, se po pravici more najbolja letošnja predstava dramatičnega

▶ poslovica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rek, pregovor; [sskj]

poslovico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro

▶ posloviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslovi

Blagomir puščavnik (1853):	po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od
Blagomir puščavnik (1853):	nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet
Blagomir puščavnik (1853):	ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se

poslovijo
- poslove
  Ferdinand (1884): Med jokom in zdihovanjem se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li

poslovil

Tine in Jerica (1852):	dan bogoljubno skleniti, jo je nekaj poti spremil, in se poslovil rekoč: Lahko noč Jerica! Lahko noč Tine! mu odgovori, Bog
Stric Tomaž (1853):	pisanje, zato so je svojo žalost nekoliko prikriti od gostovavcov poslovil in v drugo sobo umaknil. Tukej odpre pismo in ga
Najdenček (1860):	sim se v to vdal in v duhu pri Kristini poslovil. Moj novi gospodar — Martin mu je bilo ime, je bil
Ferdinand (1884):	nekaj dni oče Bernard, njih dobrotnik in prijatelj od njih poslovil ter jih zapustil za vselej.

poslovila

Stric Tomaž (1853):	Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila.
Oče naš (1885):	tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran

poſlovila
Genovefa (1841): ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene

poslovili

Oče naš (1854):	Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je
Oče naš (1885):	Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je

poslovim

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855):	Spravim zopet keberčka, in ker se je že mračilo, se poslovim in grem smehlaje po stopnicah.
Spomini (1860):	na voz sedem in se od nje in od matere poslovim, ne morem reči, kako neprijeten občutek me presune, ko komaj
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	pozneje obiskal in povedal o izidu preiskave. “ S tem se poslovim pri družbi in se podam na dvorišče. Voz se še
Gospa Amalija (1875):	sva se tiho vrnila v prvo sobo nazaj. Ko se poslovim, je dejala: »Malo Vas spremim. « In potisnila si je slamnik
Gospa Amalija (1875):	strunam dajala divje glasove, plašne arije. »Dovolite, gospa, da se poslovim«, ji rečem, ko je nehala igrati. Žalostno me je pogledala
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	še pomenkoval delj, toda zdaj zapôje trobente glas »Naprej«, in poslovim se. Nehoté se ozrem še jedenpot za zanimivo, preprostemu kraju
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	domóv, zberem obitelj, odvêdem jo k roditeljim svojim, da se poslovim. Drugega dné napoči jedva zora, že vstanem in si poiščem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nogah. Pregledam še jedenpot kovčeg svoj, poljubim drago mi deco, poslovim se od soproge in potem hajdi v vojašnico. Ob peti
Moja hoja na Triglav (1897):	sestri ni priboril nobene koristi. Čas je bil, da se poslovim. Odhajajoč ponudim ženski nekaj šestic za nje delo in za

poslovit

Blagomir puščavnik (1853):	se Milko na Blagomirov dom poda, se od pobožnega očeta poslovit in ga poslednjega blagoslova prosit. Tudi Nikolaja in Rezo obišče
Blagomir puščavnik (1853):	ptičjijh peres. Bližnji sosedi, ki so prišli od njega se poslovit, se ga niso mogli dovolj nagledati. — Prednji dan pred odhodom

poslovita

Stric Tomaž (1853):	in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej ko bo mogoče odkupiti
Ferdinand (1884):	iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez
Revček Andrejček (1891):	skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa

posloviti

Stric Tomaž (1853):	Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo
Ferdinand (1884):	Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do

▶ poslovivši prislov, deležje ↘ IMP

poslovivši

Blagomir puščavnik (1853):	očetu serčno zahvali za pripovest in za zaupanje in zapusti poslovivši se Blagomirov dom, ter se poda čez skalovje, in vesla
Gozdovnik (1898):	Drugo jutro na vse zgodaj odpotuje ježtvo, ne poslovivši se od don Avguština. Arečiza mu je dal le prosto

▶ posluh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posluhu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse

▶ poslušaje prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

poslušaje

Čas je zlato (1864):	hišo stopiti mislil, zdaj pa z druzimi vred ostane, ženico poslušáje.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	mali stolič (Feldsessel); na njem sedel sem prijetno počivaje in poslušaje prelepo naše petje dotlej, dokler me trudnost ni zazibala v
Oče naš (1885):	pri vrtnih vratih glas moža. Znan se mu je zdel. Poslušaje je obstal. „Ali je mogoče? “ je rekel sivček in je

▶ poslušajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poslušajoči
- poſluſhajozhi
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe
poslušajočimi
- poſluſhajozhimi
  Biblia (1584): ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje

▶ poslušalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poslušalce
- poshlushavize
  Sacrum promptuarium (1695): bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis
- poslušalce
  Ferdinand (1884): strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam

poslušalcev

poshlushavizou
Sacrum promptuarium (1695): ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia

poslušalcev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	nenavaden značaj; ali nedostojnega ni bilo čisto nič. Šteli so poslušalcev okoli 600. Vstopnina z darovi vred znaša blizo 500 gld.
Oče naš (1885):	Duhovnikove besede so srca poslušalcev zelo ganile. Dobro seme je v njih srca padlo in

poslušavcov
Kmetijske in rokodelske novice (1848): profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na
poſluſhavzov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih

poslušalci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	sva, nama ni drugače kazalo, nego da mahoma zapustiva dvorano. Poslušalci, ki jih je bilo olikanega stanú in v večem številu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	zakaj da se ga niso meščani udeležili (kajti tudi kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani); vso krivico zvrača on
Pripovedke za mladino (1887):	pripovedovale, pri katerih človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me! ” Najmlajši pa je sedé v kotu

poslušavci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi

poſluſhavzi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt

poslušalcih
- poſluſhavzih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
poslušalcu
Tiun - Lin (1891): ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in

▶ poslušanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslušanju

poſhluſhanju

Branja, inu evangeliumi (1777):	Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa
Branja, inu evangeliumi (1777):	on bil tu rekuv , je upov: katiri ima usheſſa k'poſhluſhanju ta po-

poſluſhanju

Biblia (1584):	kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu
Biblia (1584):	enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.

▶ poslušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posluša

poshlusha

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Predn se ſazhne brati. Govorè Gospa! fakaj tvoj sluſhabnek ſhe poshlusha. Is velikem ſaupanjam pridem jeſt k'tebi o zhes uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo sholo, inu svete nauke na kol obesl

posluša

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz
Divica Orleanska (1848):	vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	in odrašene, za vse ljudi si Ti umerl. — Kdor Tebe posluša, kdor dela, kar mu Ti praviš, bo prišel v večno
Roza Jelodvorska (1855):	bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni
Viljem Tell (1862):	trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba
Viljem Tell (1862):	Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet
Revček Andrejček (1891):	kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S
Revček Andrejček (1891):	zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica
Revček Andrejček (1891):	veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. )

poſluſha

Biblia (1584):	je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu
Biblia (1584):	Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo
Biblia (1584):	Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma
Biblia (1584):	Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh
Genovefa (1841):	ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je

poslušaj

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš
Zlatorog (1886):	vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec
Zlatorog (1886):	ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred

poſluſhaj

Biblia (1584):	enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k' njemu rekli
Genovefa (1841):	boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje

poſluſhej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	per mojih vratih , trikrat ſkozhi , ferk ! — Matizh. Koku męniſh ? Nęshka. Poſluſhej. Matizh. Govori sa boshjo volo! Nęshka. Naſh Baron Nalétel ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta ſvęt vunder neverjáme. Matizh. Ta ſvęt je nevumen. Nęshka. Poſluſhej tedej. Naſh Baron ozhe mene na ſkrivim sa ſe kupit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom po krajnſki povędal. Poſluſhej tedej: v' tih beſsędah je sapopadenu , de is tę donaſhne

poslušajmo

poslušajmo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene naj vpraša

poſluſheimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali vemo mi, koku mormo Boga v' naſhi molitvi imenuvati? poſluſheimo Chriſtuſa, koku nas on Matth. 6. moliti vuzhy: Sic ergo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmemo to erbshino teh Nebeſs od Boga sadobiti savupat? saturei poſluſheimo na to molitu naſhiga Odreſhenika, inu ſe ſveſteſhi sa tiſto
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce Agnus

poslušajo

poslušajo
Gozdovnik (1898): V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena

poſhluſhajo

Branja, inu evangeliumi (1777):	beſſeda Boshja. Katiri ſo pak poleg poti, ſo taiſti, katiri poſhluſhajo , potler pride pak hudizh, inu usame to beſſedo od njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak je rekuv: mar ſvelizhani ſo taiſti, katiri Boshjo beſſedo poſhluſhajo, inu toiſto ohranijo. Na zheterto Nedelo v' poſtu: imęnuvano Laetare
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſadú nadoperneſſo, katiri pak v'dobro semlo, ſo taiſti, katiri poſhluſhajo, inu to beſſedo v'enimu pravemu , inu

poſluſhajo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me

poslušajte

poshlushajte
Sacrum promptuarium (1695): kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem

poslušajte

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko veliko v zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z
Valenštajn (1866):	sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte
Valenštajn (1866):	Trčka (mu naglo v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek
Mlinar in njegova hči (1867):	ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote
Deborah (1883):	rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je

poſhlushajte
Sacrum promptuarium (1695): lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik
poſluhajte
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne

poſluſhajte

Biblia (1584):	ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka
Biblia (1584):	néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le

poslušal

poshlushal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tvoj ſgovar, de nise toku hudu menil, se nabo poshlushal, temuzh tebi se bode tvoja naspamet, inu ſhlobedranje perrajtalu. 3.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	videl, inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu pogledu; tedej bosh poshlushal Angelsku petje: tedej bosh dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh

poslušal

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je
Stric Tomaž (1853):	je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pa v večnosti. O da bi bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in
Tiun - Lin (1891):	jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri

poſhluſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega is uſſih ludy sbrav. Sakaj on je njega poſhluſhov, inu njegovo ſhtimo , inu je njega v' oblak pellov. Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ueſhla ſedęzhega v' ſredi med Uzhenikami , de njeh je poſhluſhov, inu upraſhuvov. Katiri ſo pak njega ſhliſhali , ſo ſe savselli

poſluſhal

Biblia (1584):	Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah

poslušala

Valenštajn (1866):	silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v sercé utisnila — zakaj kar iz serca
Oče naš (1885):	veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči
Zeleni listi (1896):	Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so
Lohengrin (1898):	ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je

poſluſhala
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni lepú. Matizh.

poslušale
Oče naš (1854): večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti

poslušali

poshlushalli

Ta male katechismus (1768):	njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta prava, inu ſgol
Ta male katechismus (1768):	nashe samuſvelizhanske vire. Koku othée pak virvat, aku nabodo poshlushalli? aku njeh nabo nehzhe poduzhil? Tu je (pravem jest

poslušali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me
Ferdinand (1884):	da so na jed in pijačo pozabili ter le njega poslušali.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot

poſhluſhali
Branja, inu evangeliumi (1777): je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv

poſluſhali

Biblia (1584):	ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po

poslušalo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred
Ferdinand (1884):	v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto

poslušam
- poslušam
  Roza Jelodvorska (1855): Res je, da ni lepo,« reče sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim
- poſluſham
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu
poslušaš
- poshlushash
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary

poslušat

poshlushat
Sacrum promptuarium (1695): teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze

poslušat

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj
Blagomir puščavnik (1853):	trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat
Valenštajn (1866):	čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po

poſluſhat

Biblia (1584):	ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.

poslušata

Viljem Tell (1862):	Otroka, vsaki na enej strani, stiskata se k njemu in poslušata,) Tu prišel je namestnik proti meni, In stal nasproti mi
Gozdovnik (1898):	svoje poročilo, ktero pa lovca, dasi od doživljenega iznenadenja, pazno poslušata. Ni govoril o svojih dejstvih, ali iz njegovih kratkih, enostavnih

poslušate

poslušate
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila

poſluſhate

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	quia ex Deo non eſtis. Satorei vi Boshje beſede na poſluſhate, kyr is Boga ni ſte. Vuzhimo ſe od Marie te
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moshem v'pravizhnih, inu pametnih rezhęh pokorne, de njih ſvèt poſluſhate, de s'njimi na eno tako visho govorite, katęra da
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pilatoshu naj bo Chriſtus krishan. O vy vſi , katęri me poſluſhate, vy ſe savsamete zhes leto krivizo, de ſs Chriſtuſu en

poslušati

poshlushat

Sacrum promptuarium (1695):	kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe
Sacrum promptuarium (1695):	bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh
Sacrum promptuarium (1695):	hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala,
Ta male katechismus (1768):	sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu

poshlushati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi

poslušati

Zlata Vas (1848):	je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa
Zlata Vas (1850):	učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili so, to se že da v šoli, v
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	znana. « Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se

poſluſhati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji ne bo odvset. “— Le eno je potrebno: beſedo boshjo poſluſhati, ino po njej shiveti. 35. Lazarja obuditev. Lazar, kteri je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor ſolnze. “ Na sadnje je Jesuſ perdjal: „Kdor ima uſheſa poſluſhati, poſluſhaj,“ to je, k' ſerzu ſi vsemi letó, ino po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ga delezh okoli oblegli, ino ſo eden drugimu nauk poſluſhati na poti bili; ſo ſe mu v' ſerze ſmilili, ker
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhloveku klizhe, kedarkolj greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze (tenje) ſe ſtraſhi, ino pred ſuhim liſtam
Genovefa (1841):	ſlraſhne pogovore s ſeboj imel, de ga je bilo ſtraſhno poſluſhati. „O bedák, bedák! ſedméri bedák, ki ſim bil jes! ” je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo jih le vezh let tega rasglaſja vajene uſheſa samogle poſluſhati, kadar je ſkupej svonilo. Sato ſe je ob enim ſklenilo

▶ poslušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslušen
Zlatorog (1886): tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen ali ne

▶ posluževaje prislov, deležje ↘ IMP

posluževaje

Mineralogija in geognozija (1871):	vzame krojivno moč gorkote in razmokljivo moč vode in kislin. Posluževaje se prve, pravi, da preiskuje po suhem, druzih pa po
Mineralogija in geognozija (1871):	s temi seznaniti, potem še le more kdo njih se posluževaje popisovati posamezne minerale. 1. Podoba mineralov. Že v fiziki. §

▶ posluževati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oskrbovati, skrbeti za; [sskj]

posluževati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se imenuje zeleno, zdravno mazilo. Letega mazila se je treba posluževati, in rano gnoja snažiti, dokler ni zaceljena. Vse rane na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in med seboj se imajo politične gosposke vedno nemškega jezika posluževati in nobenega druzega. — Upati je, da ta postava bo tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in potrebe deželne razlaga političnim vradnijam, kterega jezika se imajo posluževati v svojih opravilih. Ena pervih reči — pravi gosp. minister v
Trtna uš (1881):	zatrla, posebno se takrat, kedar je treba dragih pomočkov večkrat posluževati se. V takšnih razmerah ni mogoče s pridom še dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ure; a „omnibusi”, katerih smo se zdaj uže dobro znali posluževati, peljali so nas tje dol za primeroma zeló mali denar

poslužuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let

poslužujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	da namreč brez dovoljenja gospodarja murvinih drevés se perja ne poslužujejo, ker razun druzega je treba tudi to vediti, da na
Astronomija (1869):	in vsak tak del imenujemo zvezdno uro. Tega časa se poslužujejo zvezdoznanci za štetje, ker ga prav lehko in natanko razberejo
Mineralogija in geognozija (1871):	oboje vkup sežgó pozneje predivo, pa ostane tkanina, koje se poslužujejo za obleko pri ognji, kajti ne prime se je ogenj

▶ poslužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posluži

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako se rane snažijo. Kdor nima gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poslednje mazilo, in kdor ima zajčje masti, naj se lete posluži. Pri smoliki je treba konje premrazenja varovati. Pozimi se ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ti zmesi ne manjša in je že zlo vterjena, se posluži mazila, ktero sim v X. poglavju zoper gobo na kolenu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rana ni zdrava. Kdor nima terpentinovega olja, naj se tinte posluži. Ako gnoj v peti prej zapaziš, kakor rog preje in
Gozdovnik (1898):	nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost ponosnega moža Vzdigne nož, »Pepo

poſlushi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo

poslužijo
- poſlushijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana
poslužil
- poslužil
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Dà, dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi
- poſlushil
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro
poslužila
Gozdovnik (1898): sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je

poslužili

poſlushili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od goſenz ſàdnimu drévju ſhkodljivih kaj povedali, in ſe tega poſlushili, kar nam nar bolj svédeni vertnarji povejo. De pa kmetam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od nar boljſhih plotov” ſe bodemo pri vezhjim ſpiſku hvaleshno poſlushili. — Goſp. P. M. „Ena v jaſni uri” je prav oſtroumna

poslužiti

poslužiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega

poſlushiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje

▶ posmeh samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posmeh

Razne dela (1870):	jim tako govorí: Deset v orožju z mano! sim rajatu posmeh, Za sestro, za očetam, gre on — bo kopa treh. Ko
Pomladanski vetrovi (1881):	doma jokale. " Matevž je preslišal te neprijazne ogovore in porogljivi posmeh svojih vrstnikov. Mirno se je motál dalje po poti proti
Izza mladih let (1882):	pa še jedenkrat povprašal, kdo ga je ustrelil, in občen posmeh je bil nasledek vprašanju iz tolpice brhkih deklet: »Malinski strijc
Slike iz rudarskega življenja (1888):	srepo pogledal Tinca in tačas se mu je zibal zloben posmeh okoli usten. Delajoč sta se razšla drug od druzega. Ko
Vesela vožnja (1889):	ko je našteval dogovorjeni kúp stoinsedemdesetih goldinarjev, mogel opazovati zaničljivi posmeh za njim stoječega mešétarjevega pomagača, spoznal bi bil morebiti še
Očetov greh (1894):	dali v šolo? « Okrog sinovih usten leže za trenutek zaničljiv posmeh; nehote se spomni dvojbenih zaslug, katere ima oče glede njegove
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je ozrl vanj, zategnile so se mu ustne v zaničljiv posmeh. Dospela sta do lipe, ki je stala dobrih petdeset korakov
Prve hiše (1896):	On, kateremu ni skrita nobena trpinova solza, in noben grajšČakov posmeh. Pri tem živem Bogu vas zdaj rotim, ali bodete z
Zadnji gospod Kamenski (1898):	sv. Radegunde, zagledal je svojega sovražnika, visečega na lopi. Zloben posmeh se mu je prikazal na ustnicah, in ko ni čul

▶ posmehovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posmehovala
- posmehvala
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš
posmehovale
- posmehvale
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se le to pravi? ali se mu ne bojo šeme posmehvale, kér vender vsak vé, de sim Krajnc ! Ako pa on
posmehovali
- posmehuvalli
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi

posmehuje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ima divje veselje nad tem. Zaničljivo se posmehuje, ino pove bratam. Iz tega se vidi njegovo hudobno serce
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nikjer na celej cesti nobenega človeka,“ misli si in se posmehuje skerbljivosti svoje gospe. Micka tedaj odide k studencu in tam

poſmehuje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nję, inu rezi hitru Urſhi, de kamilze ſkuha. Nęshka. ( ſe poſmehuje. ) Oh ſe ní toku hudú. Sim ſi mogla kaj smiſlit
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe vſimu opominuvanju poſmęhuje: bódi ti tręsèl, inu lęjpiga sadershanja, kakor hozheſh, on te

posmehujejo

Čas je zlato (1864):	in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se pa za to
Izidor, pobožni kmet (1887):	ali ne. Ali to me jezi, da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš

poſmehujejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe, Dékliza ni umerla, le ſpi. “ Tedaj ſe mu ljudjé poſmehujejo, ker ſo dobro vedili, de je dékliza mertva. Pa Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	menili ſo, de govorí od kamnitiga tempeljna. Toraj ſe mu poſmehujejo rekozh: „˛Sheſt in ſhtirdeſet let ſe je ta tempelj delal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti ali od kaj drusiga preprizhati hozhe, Ja

▶ posmejaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

posmejaje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je

▶ posmoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posmodila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa

▶ posnažiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnažiti

poſnashiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leſe in dilize, na kterih ſo bili, vseli in lepó poſnashiti. Şhe le zhes 8. dni ſe galete ali shidni jajzhki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti, jim ne prevelike ne premajhne gorkote dati, namrezh

▶ posnemaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posnemaje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil

▶ posnemajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posnemajoč
- posnemajoči
  Mineralogija in geognozija (1871): so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so

▶ posnemanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnemanja

posnemanja
Občno vzgojeslovje (1887): da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo

poſnemanja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je

posnemanje
Blagomir puščavnik (1853): nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred
posnemanju
- poſnemanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in

▶ posnemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnema

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezen tudi naleze živina od živine, ali jo saj ena posnema po drugi. Pri ozdravljanju lizanja naj se odpravijo vzroki, iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	daje moč in pogum — kaj pa samotni revež, ki natihoma posnema junaka? Kdo pa njega vidi, kdo ga poplačuje, da mu
Kemija (1869):	neraztopnimi stvarmi na vrhu kakor vmazana pena, ki se sproti posnema. Ko se je potem tekočina v miru učistila, se kolikor
Botanika (1875):	prah, ki rabi v ognjarstvu, Posebno po glediščih, kjer se posnéma blisek s tem, da se ta prah piha skoz svečni

poſnema
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi

posnemaj
- poſnemaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte
posnemajmo
- poſnemajmo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v'

posnemajo

poſnemajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſklep ſhtirih ſoſedov, ſi pinjo ſkup omiſliti. Naj jih vaſi poſnemajo! Per tej perloshnoſti ſmo tudi poſkuſili na zheſki kolovrat preſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naj tedaj naſhi kmetovavzi te vezhlétne ſkuſhnje gori imenovaniga uzhenika poſnemajo in k ſvojimu pridu obernijo ; v malih letih ſe bodo

posnemajte

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	treba je vunder se hudobnih postopačov varvati. Ljubi otroci! Ne posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji in mislih pa posnemajte je. Tako boste brali to knjigo s pridom, tako bo

posnemale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil
posnemali
- posnemali
  Ferdinand (1884): njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O
- posnemovali
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje

posnemati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z menoj. — Če boš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim
Čas je zlato (1864):	kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj hoče
Občno vzgojeslovje (1887):	laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in

poſnemati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in

▶ posnemek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnetek; [sskj]

posnemke
Rudninoslovje (1867): vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca

posnemki

Rudninoslovje (1867):	kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast
Rudninoslovje (1867):	8 krat teži od vode. Zložene vrste so króglasti, kapničasti posnemki ter imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge. Nahaja se posebno

▶ posnemljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

posnemljivosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna

▶ posnet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posneta
- poſneta
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe
posnete
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko

posneto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem razbeli kozo s putram ali z na goveji župi posneto mastjo, perdeni zeliša, de se malo pari, potresi z dvema
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	devaj sok podolgama vanj, in, ko je vse skuhano in posneto, nadevaj vkuhanje v majhne steklenice, pokri ga z okroglim, v

▶ posneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posname

posname
Roza Jelodvorska (1855): Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična

poſname

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam

posnami

poſnami

Kuharske Bukve (1799):	jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri
Kuharske Bukve (1799):	salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize

posnel

Razne dela (1870):	čuje: Nikakor ja pregrešil nisim se, Pomote sim ves uk posnel iz tuje Ničesar un, učíl me drugi je, Kar dal
Domači zdravnik (1874):	da; k temu naj pripomorejo te male bukvice, ktere sem posnel iz spisov učenih mož ter sem pridjal, kar me je
Ljubljanske slike (1879):	pobeljeno z mlekom, s kterega je vsak že prej smetano posnel itd. Tak dijak hoče jesti, hoče kaj izdatnega in če
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	čez goró, od dóma jemljem že slovó ...« Iz národne glasbe posnel ga je zdaj že pokojni polkovnik Prieger, svak slavnoznanemu slovenskemu
Gostačeva hči (1891):	Soparen veterc je pripihljal po mirnem zraku ter z voza posnel nekoliko mrve, katero sedaj tam na sredi travnika suče v
Vzgoja (1899):	je bil tudi tako neotesane narave, in po njem je posnel Ivan. Mene poznaš, da nisem kriva; hodili sva skupaj v
Gojko Knafeljc (1899):	že nekoliko razkadila njegova ljubezen do Ane takoj, ko je posnel iz razgovora, da morda ne bode imela toliko, kolikor je
Gojko Knafeljc (1899):	mogel iztrgati. Iz njenih rahlih, boječih, semtertja jecljajočih besed je posnel, da ga ona ljubi. – in to mu je delo dobro
Gojko Knafeljc (1899):	zadovoljno črnikaste brke pod nekoliko napihnjenim nosom … Iz pogovorov je posnel, da vstajata sestri zelo zgodaj, ter da sta se lanjsko

posneli
Mineralogija in geognozija (1871): je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857

posnemi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	osoli, pokri, de se v mehko duši (dinsta). Potlej mast posnemi, pražole iz koze vzemi, juho odli, mast zopet korenam perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene prav naglo razpeni, pene, ki se po verhu napravijo, posnemi in na sito deni. Ko se tako vsa smetena razpeni

posnemite
- posnejte
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): naredi: Iztopíte ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah
posneti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše

▶ posoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posod

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó
Zlata Vas (1848):	sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na
Zlata Vas (1848):	narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed
Fizika (1869):	poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87., 88. in

posoda

Robinson mlajši (1849):	buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše
Fizika (1869):	126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen
Fizika (1869):	Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene
Fizika (1869):	početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh

poſoda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen

posodah

Fizika (1869):	na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87. Pod. 88. Pod. 89.
Kemija (1869):	no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri
Fizika (1869):	v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih
Fizika (1869):	kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene

poſodah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe

posode

posodbe

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se zve, od ktere pride višnjevo mleko. Včasi vendar so posodbe v kterih mleko stoji, ali je hram, v kterem se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterem se mleko hrani, vzrok višnjeve barve. Torej se morajo posodbe pridno izmivati, in na sonce postavljati, da se osušijo. Hram

posode

Ta male katechismus (1768):	preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res
Fizika (1869):	na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če
Fizika (1869):	kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in
Fizika (1869):	Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot
Fizika (1869):	vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi
Fizika (1869):	take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.
Fizika (1869):	med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom

poſode
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi

poſsode

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal

posodi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje
Fizika (1869):	ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano
Fizika (1869):	pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat
Fizika (1869):	posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v
Fizika (1869):	voda že pri 90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne

poſodi

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni perſhov
Kuharske Bukve (1799):	ſkorie, lupka od lemón, ſhe enzhaſ kuhaj; ohladi v' porzellanaſti poſódi. Deni smersovat. — Ako ſo zhęſple ſlajſhi, majn zukra je potręba
Kuharske Bukve (1799):	deni v' en bokal tiga ſoka, puſti zhes nozh v' poſodi ſtati, inu premęſhaj dokler ſe zuker ſtaja; rastolzi dva lota
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ispuſtiſh, niſi zeſarjev prijatel. “ Te beſede ſo Pilata preſtraſhile. V' poſodi ſi rezhe vode perneſti, ſi vprizho vſiga ljudſtva roke umije
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga islije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sazhne is kropa puh ali ſopariza kaditi, ktera v saperti poſodi oſemnajſttokrat toliko proſtora imeti mora, kolikor ga voda ſama sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſtora imeti mora, kolikor ga voda ſama sa ſe v poſodi ima, is ktere ſe puh kadi; tako je tadaj ozhitno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v

posodo

Zlata Vas (1848):	mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na
Fizika (1869):	v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení
Fizika (1869):	trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se
Fizika (1869):	napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko
Kemija (1869):	se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se
Gozdovnik (1898):	zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko

poſodo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit

poſsodo

Biblia (1584):	poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta je supèr mene: Inu
Biblia (1584):	gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou
Biblia (1584):	rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi
Sacrum promptuarium (1695):	eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj
Sacrum promptuarium (1695):	bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 62 →

← ↑ →

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa z mehurji zaveži ali pa čiste masti po verhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	drugačno kipelno veho, ki obstojí iz lesene ali pa plehaste posodice, v kateri je potrebna voda, in sredi posode pa je

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	verhu deni in na hladnim, suhim kraji spravi. Ko eno posodico odvežeš, je nar bolje, jih kmalo porabiti, ker sicer rade
Stric Tomaž (1853):	pogasim. “ Bila je Kasi. Svetilnico na tla položivši nalije v posodico vode in jo da bolnemu piti, ki jo tudi naglo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne več, kakor je v tej-le posodici. ” Ko bolnik pogleda posodico z vodo, začne se zvijati, pene so mu stopile iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obleke bogato kinčano opasnico, v kteri je imel zavito zlato posodico, Siri dobro znano. K nji stopivši jo tako-le nagovori: „Drago

Zlata Vas (1848):	deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor potrebujem.

Zlata Vas (1848):	kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več
Zlata Vas (1848):	ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar

Pozhétki gramatike (1811):	moje poſójene bukve ſim nasaj dobil, al bukve, ktire ſim poſódil, ſo mi nasaj dali. Quelle affaire avez vous entreprise? Kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	brata. Miſlila ſim, de mi bo ſaj moj brat toljko poſodil. Podala ſim ſe na daln pot mu ſvojo ſilo potoshit

Tine in Jerica (1852):	le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti
Izidor, pobožni kmet (1887):	o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel, da

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ti jemleſh interęſs zhe lę enimu na en dan kaj poſódiſh, je to prav? Ti poſódiſh ſhe lę, kadar te je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enimu na en dan kaj poſódiſh, je to prav? Ti poſódiſh ſhe lę, kadar te je ta vbogi ſoſed katęri te

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu
Zlata Vas (1848):	delati in ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako
Čas je zlato (1864):	»Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj
Čas je zlato (1864):	kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino s' slatam vpiſane bile. „Hozhem ti jih nekoljko zhaſa poſoditi,” je kraljevizh djal; kakor hitro mi pa eno ſtran bres
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov poſoditi hotel ni, ſaj eno kravizo kupiti, ktire ſmo toljko potrebni

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 62 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —