pomaka pomakanje pomakati pomakniti pomaknjen pomalem pomanjkanje pomanjkljiv pomanjkovati pomanjšanje pomanjšati pomaranča pomarančast pomarančasto pomarančen pomavtan pomazan pomazati pome pomehčica pomemben pomembno pomembnost pomen pomenek pomeniti pomenkovati pomenljiv pomenljivo pomeriti pomesti pomešan pomešati pometati pometen pomežikniti pomigati pomigniti pomije pomikajoč pomikati pomilostiti pomiloščati pomilovanje pomilovati pomiriti pomirjenje pomisel pomislek pomisliti pomišljajoč pomišljanje pomišljevati pomivalen pomivati pomlad pomladanski pomladen pomladi pomniti pomnožba pomnožek pomnožen pomnoženje pomnoževati pomnožiti pomnoživši pomnjenje pomoč pomoček pomočen pomoči pomočiti pomočnica pomočnik pomogljaj pomoliti pomoriti pomorski pomorstvo pomorščak pomota pomožen pomreti pomrl pomuda pomuditi pomujati pomuzati ponapolniti ponarediti ponarejati ponarejen ponašati ponavadi ponavljanje ponavljati ponedeljek ponemčiti ponesrečiti ponesti ponev ponevedoma po_nevreden ponikati ponižan ponižati ponižba ponižen ponižno ponižnost ponočen ponoči ponočnjak ponor ponos ponosen ponosno ponošen ponoviški ponoviti ponovljen pontski ponucati ponudba ponuditi ponujati ponva ponvica pooblačiti poobličiti pop popačen popačiti popadati popaden poparina popariti poparjen popasti popek popeljati poper popevanje popevati popis popisan popisati popisovanje popisovati popiti popivati poplačan poplačanje poplačati poplatiti poplaviti popoldan popoldanski popoldne popoln popolniti popolno popolnoma popolnost popoten popotnica popotnik popotno popotovanje popotovati po_potreba popraskati poprašati poprašavši popraševaje popraševati poprava popravek po_pravi po_pravica popraviti popravljanje popravljati popravljen poprečen popred poprednji poprej
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | oręha. Ta polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra sa pomàkanje. 258. Vkuhani peterſhíl, ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj, de ſe ralpuſtę senofovi hlębzheki; tako je dober sa pomákanje. 296. Kiſlo sele prav kuhati. Kiſlo sele naj ſe ſkuha |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdo pa je? “ Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti |
| Blagomir puščavnik (1853): | zima, nastopi. Sneg se iz bližnjih snežnikov tudi v dolino pomakne. Vse kolikor oko obseže, je s snegom pokrito. Vse poti |
| Valenštajn (1866): | zgoditi. Kvestenberg. Polkovniku Svisu je car ukazal Uže, naj se pomakne na Bavarsko. Valenštajn. I kaj je storil Svis? Kvestenberg. Kar |
| Astronomija (1869): | in sicer zato, ker se solnce vsak dan na videz pomakne skoro za eno stopinjo proti vzhodu. To je kakor pri |
| Kemija (1869): | času odtoči. V tem, ko se je spodnja plast raztopila, pomakne se gornja za njo, in ker se zgoraj pri žrelu |
| Astronomija (1869): | se mesec vsak dan za celih 13° na nebu naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak |
| Gozdovnik (1898): | pojema; moral je kratko svetlobo porabiti. Obrne se, vstane, ter pomakne ravno nabito puško skozi ogradbo. »Sedem! « dé Pepo vzraščen. »Osem |
| Tiun - Lin (1891): | ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi so |
| Astronomija (1869): | tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | od njega iméti. Pavliha pa jo je z denarji dalje pomaknil. |
| Astronomija (1869): | se je med tem za nekoliko v isto mér naprej pomaknil. Solnčni dan so od nekdaj delili na 24 ur. Dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen |
| Blagomir puščavnik (1853): | pové, da vse veste. ” — ”Preden se bo solnce izza gor pomaknilo, pravi Blagomir, bote ljubi moj! vse zvedili. No! se Vam |
| Astronomija (1869): | pozneje, da se je vže veliko više nad obzor HH' pomaknilo in bliže prišlo tečaju P; in to pomikanje solnca proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od števila + 5 v pozitivno mer za 3 jednote se pomakniti; na ta način pridemo do števila + 8. Prav tisto bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naslednji produkt je treba za dve mesti dalje proti desni pomakniti; v obče je namreč enačba. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je |
| Robinson mlajši (1849): | ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomagalo. Naj bodo tukej nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bati, de bi ne samogli ſvojih mlajſhev oſkerbeti in jih pomanjkanja obvarovati; blagor pa tudi mlajſhim, ktéri imajo bogate ſtarſhe! Sa-nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri taki de savoljo njih ni ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz premišljevanja tacih zgodeb? Šparati ob časih obilnosti za čase pomanjkanja, pred kterimi naj nas milostljivi Bog obvarje, kteri bi pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krompirja poklada. Želodec se popači, če živina mora stradati in pomanjkanja tečne piče terpeti. Želodec se popači po mlakužni, smerdljivi vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Czörnig več bati za dobro imé svoje „avstr. Nizze” zarad pomanjkanja varnosti, nego zarad — snega, gledé katerega smo vendar le na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine predi poſtavi. Ta ſveit iſhe veliko zhaſt, zhaſtitlive imene, imenito |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe sgody skus pomankeine te molitve, kyr je tiſta ta nar vezhi pomuzh sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | »Če bi imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues vse svete sile noi kervave kaple inu potashave noi pomenkenje: jas tabe prosim skves iv dovi vsetje stega svetiga Krisha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega |
| Genovefa (1841): | nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam |
| Oče naš (1885): | in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postala sčasoma, brez znanstvenega temelja; zatoraj so sem ter tje pomanjkljiva. Prav čudna imena vidimo namešana, vzeta deloma iz ljudskega govora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | misli, da je vsaka domača vzgoja, tudi najboljša, jednostranska in pomanjkljiva. Treba jej je torej kacega druzega zavoda, kateri jo dopolnuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in terdnosti k dobrimu. Jezus je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet |
| Fizika (1869): | steklo počilo. 136 Drugi nasledek raztezanja teles s toploto je pomanjšanje njihove gostote. To se posebno očitno pokaže na kapljivih in |
| Fizika (1869): | trenja ob stene, posebno tam, kjer so cevi zakrivljene, znatno pomanjšanje svoje hitrosti. Pa tudi prosto po žlebih, prekopih in strugah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | biti, da se taka grozna nesreča odverne ali saj stanovitno pomanjša. Poskusili bomo tedaj pripomočke naznaniti, kako naj bi se to |
| Fizika (1869): | znatno stisne, skorej za tretjino, tako da se v resnici pomanjša množina iztekajoče vode. Ako se pa v luknjo nastavijo valjaste |
| Fizika (1869): | pa zrak ohladi in tedaj vodne pare svojo razpenjavost izgubé, pomanjša se s tim zračni tlak in tlakomér pade. Zgoščene vodne |
| Fizika (1869): | enako velikega prostora ; poveča se, ako se raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost sledi iz luknjičavosti |
| Botanika (1875): | deli, ki so gibki; če se voda iz njih izgubi, pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine |
| Gozdovnik (1898): | svojo svetlobo. Pa - - stojte, pokazal vam bom, kako se ogenj pomanjša! « Skozi ozko odprtino megle je videl Indijanovo glavo, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da veliko semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in |
| Stric Tomaž (1853): | zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši |
| Oče naš (1854): | bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke |
| Kuharske Bukve (1799): | notrajno, katira je grenka. Zuker inu tudi ſok od ſtlazheneh pomoranzh inu lemon deni v' meſingaſti kotlizh, gori en polizh muſkat |
| Kuharske Bukve (1799): | inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla pomo- |
| Kuharske Bukve (1799): | lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi dol is pomoranzh, ga prav mehko ſkuhaj, prezędi na ſitzi mu dobro puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | deni jo hladít. 175. Pomoranzhe v' sholzi troje farbe. Od pomoranzh vręshi na enim konzi eu pokróvez prozh, isdolbi ven is |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polič dobre srove smetene s štirimi loti na limonah ali pomarančah osterganiga cukra osladi, zavri, s šestimi ali osmimi rumenjaki razžverkaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čokolado, rumeni pa, če se še ne stolčeni cuker na pomarančah osterga. Zdej deni torto v pohlajeno peč, de se pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | luzhjo vùn ſtopit. Potler, je rękel, mi bo ſhe tri pomoranzhe dal. (Matizhka , katęrga neposna, saględa, inu savriſka. ) Ha ! (ſkozhi noter |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe kapla ſterdi, je sholza dobra; deni jo hladít. 175. Pomoranzhe v' sholzi troje farbe. Od pomoranzh vręshi na enim konzi |
| Kuharske Bukve (1799): | s' imęnam pudding. 169. Pomoranzhna sholza. Dergni ali ribaj ſhtir pomoranzhe inu tri lemone ob eno libro zukra, to je rumeno |
| Oče naš (1885): | pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nozh. PERVI NASTOP. Jęrza ſama, dershy v' eni roki eno pomoranzho, v' ti drugi eno laterno s' luzhjo. V utizo na |
| Kuharske Bukve (1799): | enim konzi eu pokróvez prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v' vodo. Sholze |
| Zoologija (1875): | potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis |
| Zoologija (1875): | iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno tako napravi, kakor tudi iz rudečiga grozdiča in murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone na enim funtu cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka |
| Kuharske Bukve (1799): | sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' njimi, potręſi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędizo, al vlì zhes moknato jęd s' imęnam pudding. 169. Pomoranzhna sholza. Dergni ali ribaj ſhtir pomoranzhe inu tri lemone ob |
| Kuharske Bukve (1799): | sholza. 167. Blanc mangé, bęla sholza. Blamaſche. 168. Shodò. 169. Pomoranzhna sholza. 170. Sholza rudęzhiga grosdizha. 171. Lemonova sholza. 172. Bísenovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče |
| Kuharske Bukve (1799): | XX. Sadje hraniti, inu kìſati. 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi dol is |
| Kuharske Bukve (1799): | do verha; kader ſe vſe sholze na hladnim ſterdio, preręshi pomoranzhne nadęvane lupke po dolgim, inu daj na miso, Ako sholze |
| Kuharske Bukve (1799): | ruto, inu deni to inu sholzo ſkup, tudi ene kaple pomoranzhne vode. Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni |
| Kuharske Bukve (1799): | 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu kìſati. (Einmachen. ) 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' zukri hranene. 235. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lepo ruto zavije in na hlad postavi. Popolnama ohlajeno s pomarančnim perjem ozaljšaj in na mizo daj. Merzlo telečje meso. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo iz župe vzemi, ohlajeno v skledo položi in s pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ußi otrozi ße bodo njega bali. Al ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | menil: ußi otrozi ße bodo njega bali. Al kerje toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skorje ter vse dobro premešaj. Omeso deni v s putram pomazan pleh, peci počasi in potem s cukrenim snegam olepšaj. Kruhova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezaniga limonoviga lupka, zmešaj vse dobro, nadevaj v s putram pomazan tortni pleh ter počasi peci. Linska torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sladke skorje in dišečih žbic, deni testo v s putram pomazan pleh ter počasi peci. Drožna torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih na rahlo permešaj; vso omeso pa v s putram pomazan model deni in počasi peci. Cokoladna torta. Eno unčo mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčenih mandelnov, napolni s tem testam s putram dobro pomazan in z drobnimi drobtinami potresen model, peci počasi v peči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ovi ga zdej s po pirjem, ki je s putram pomazan, in peci ga počasi. Pol ure pred, ko za na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jagod (vajnperlov in cibeb), in deni v s putram dobro pomazan in z žemljevimi drobtinami potresen model. Postavi za toliko časa |
| Kuharske Bukve (1799): | eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezane gnjati in z rajžem dobro zmešaj, v z maslam pomazano kozo deni in kakor gnjatne blekice peci. Pisan rajž. Tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih kakor cmoke; samo testo deni v s putram dobro pomazano kozo, lepo rumeno ocri in potem v rumeni ali beli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s špeham podloži; potem jih, deni v s srovim maslam pomazano in z na koleščike zrezano čebulo obloženo kozo, osoli, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzame. Iz zvitiga štrukla polža naredi, v dobro s putram pomazano kozo deni, z železnim, z žerjavco potresenim, pokrovam pokri, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nji pusti. Potem ga s koreninami v s srovim maslam pomazano kozo deni, malo župe nanj vli in med večkratnim mešanjem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in s pol maselcam mleka dobro zmešaj, v s putram pomazano in z moko potreseno ruto zaveži in v vodi dve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v polna zverti in v dobro z maslam ali putram pomazano kozo položi, z železnim pokrovam pokri, žerjavce spodej in zgoraj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njega ali hlebec ali štruco, položi na dobro s putram pomazano polo popirja, pomaži po verhu z ubitimi jajci in peci |
| Trtna uš (1881): | trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki je spredaj pomazano s katranovcem ali s katranovčevim oljem napojeno. Ob konci drobne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vina omozhi, inu toku ſzęli: al ſe s'sèleno wagenſhmier pomashe, de ſe naſnaga nasaj dershy, inu rana pozhaſsu sazęli. Ta |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonoviga lupka drobno sręsaniga notri. Pleh ſe sgreje, s' voſkam pomashe, enmalo obriſhe. Is unigi męſhanja ſturi podolgaſte bleke, jih |
| Kuharske Bukve (1799): | okroglo vręsan papir; obod inu papir ſe s' maſlam dobro pomashe, s' moko ali s' drobtinami potręſe. Pezhena torta ſe ob |
| Kuharske Bukve (1799): | teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe na drugo preverne, inu zhe je tręba, s' maſlam pomashe, de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga ſina. Boga hvalijo sdaj vſi sa ſrezhni prihod. Potlej pomashe ſin ſlepimu ozhetu ozhi s' ribinim shelzhem. Tako mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſama dela; tiſkarſko zhernilo ſi ſama pripravlja, zherke s njim pomashe, ſama natiſka i. t. d. Tri delavze potrebuje, eden goni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | svojiga sina. Boga hvalijo zdaj vsi za srečni prihod. Potlej pomaže sin slepimu očetu oči z ribinim želčem. Tako mu je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ti tudi ne en list tvoje mučeniške krone ne pomaže, sklenil sem toliko časa krotiti lastne želje, da tebe vidim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej |
| Kuharske Bukve (1799): | inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obrišite mokro vime z drugo suho cunjo, in potém ga pomažite z dobrim laškim oljem, maslam ali pa z kako drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa te cevke v vime vtaknejo? Zdrav. To ni težko; pomažite jih popred z oljem ali pa z kapljico mleka, ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna |
| Blagomir puščavnik (1853): | smertni postelji mi je pa obljubila, da če kmalo kmalo pome priti, in me spremiti v srečnišo deželo, v našo pravo |
| Stric Tomaž (1853): | nisim molčal kot jagnje v mesnico peljano, ko je trinog pome prišel ter me neusmiljeno |
| Stric Tomaž (1853): | makar če tudi vpričo mene pogine! “ Kakor bi trenil, skočita ponj. Čeravno sta se med sabo zelo sovražila, sta bila vender |
| Stric Tomaž (1853): | kosti prelomiti. „Sovražim ga! “ pravi Legre sam pri sebi, ko ponj odideta, „s celega serca ga sovražim, pa zavolj česa? zato |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | videti pred saboj vojščaka. Že je mislil, da so prišli pónj in po brata, ker je bilo znano, da sta vitezova |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino |
| Zlatorog (1886): | Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o |
| Vetrogončič (1860): | vam bi hotel z risanico postreči, samo za vas sem ponjo pisal. « To je dohtar kaj pomenljivo naredil, ker gospodična je |
| Sosedov sin (1868): | me je sram med ljudi iti? Pa bi šel zdaj pónjo? A potlej, kaj še potlej? " „Ti si oče ..." „Kaj oče |
| Vanda (1888): | pustila od sebe, dokler ni o vélikem Šmárijinu brat prišel pónjo; pa tudi on je moral ves teden ostati na Perovem |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | vzela denarja s sábo. Rekel je, da pride že sam pónjo, naj mu prej pošlje, kar ima prihranjenega. In silila je |
| Senanus (1892): | gledala nánj — dà, kdo pa vé, ali še pride kdàj? Pónjo ne pojde, to je gotovo; tolikanj se ne bode ponižal |
| Lisjakova hči (1892): | je »grofinja« in da pride lep mlad kavalir na konji pónjo; zató na izprehodih vedno izprašuje ljudi, ali niso videli mladega |
| Lisjakova hči (1892): | bi le teta skoro zopet prišla! Kaj, ko bi poslala ponjo? Ne, ne, saj pride morda sama«. Tako je preudarjala, ko |
| Jara gospoda (1893): | privêdli orožniki danes v jutru. Tù je naznanilo orožnikov! « »Pojdite pónjo! To bode hitro pri kraji! « Ko odhaja pisar klicat slugo |
| Svatba na Selih (1894): | se je skozi okna in mrmral polglasno: »Saj ne pridejo pónjo! Saj ne morejo priti po balo! Uh, da je prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali |
| Valenštajn (1866): | Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra |
| Divica Orleanska (1848): | primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih |
| Zoologija (1875): | in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in |
| Gozdovnik (1898): | pade nekaj v oči, kar je bilo za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato dolino |
| Pozhétki gramatike (1811): | nekoga al néko rezh, ktira ſe na ravnoſt ſklada s' poménam glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv |
| Ferdinand (1884): | bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka |
| Domen (1864): | ne boš maral? " praša Kerševán. „Pismo moram imeti, — imela bova pomenek dolg dolg! Pa saj veste, kaj sem rekel, molčite za |
| Na Žerinjah (1876): | nij posebno prijeten pogovor starej dami in opustil ga je. Pomenek se je sukal naposled o navadnih, vsakdanjili rečeh, in prijatelja |
| Lisjakova hči (1892): | dan potem je »Kodrava Marjeta« prišla k Mrakovi gospe na pomenek zaradi novih oprav. Cesar ni včdela teta, to je izvestno |
| Spletke (1894): | nič ne prikupi, kdor ne hvali njenega Štefana. ,,«No kakšen pomenek je že bil med njima? A pač, že vem. Betežnikova |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | govorico, ker se ni hotel spuščati z njim v nikak pomenek. Vendar pa še pristavi: „Snideva se v kratkem ondi, kamor |
| Očetov greh (1894): | se jima suče sedaj v tiru, na katerega navadno krene pomenek izobraženih mladih ljudij, kadar se otresejo subjektivnih pojavov; predmetje njih |
| Spletke (1894): | se je pa vrnila Anka iz hleva in pretrgala daljši pomenek. »Kaj še sedaj nisi nastrgala dosti krompirja? « začudila se je |
| Spletke (1894): | tudi dolgo premišljujem«, vtaknila se je vedno zgovorna Maruša v pomenek, »kako je vendar to, da očetu nobena božja stvar ne |
| Vrt, vrt! (1899): | branila in sicer še odločneje kakor vprvič, povzročila je sledeči pomenek, s katerim sta prijatelja, kakor bi se bili poprej domenili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | molzhati velęvajo; tihu, de ta bolni ne ſliſhi. Kaj to pomęjni, ſe jim odgovory, taku tedaj bolnik ne vęj, de s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai |
| Sacrum promptuarium (1695): | Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od |
| Sacrum promptuarium (1695): | poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti kakor Livia, on ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne |
| Gozdovnik (1898): | To je gotovo«, pritrjuje Pepo. »Pokazati mu hočem danes, kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se |
| Kemija (1869): | odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 m, kjer pomenja m katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1000krat, ... toliko. N. pr. 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni |
| Ta male katechismus (1768): | Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se |
| Stric Tomaž (1853): | je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. |
| Zoologija (1875): | 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a : m = k, b : m = k1, c : m = k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | govori, na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja |
| Stric Tomaž (1853): | imel, ter koj vganul, kaj da sta se med sabo pomenila. Nagloma tedaj Haris s žalostnim sužnjim, iztergavši ga od svoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izdajo. Tukaj-le v to sobo pojva, tam se bova dalje pomenila, in nihče naju ne bo slišal. ” S temi besedami pelje |
| Gozdovnik (1898): | zelišč se dene gori, in potlej stvar ne bo dosti pomenila. Perišče orégana, ki raste tukaj med grmičjem, stolčem med dvema |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze |
| Valenštajn (1866): | Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda |
| Pozhétki gramatike (1811): | vuner, vunder niſhtermanj; nizh manj; pourtant, vuner, vunder. 3. Sa poméniti rasdelenje: ou, ali, ou bien, al vſaj, al pa, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | que kar, odkler, kakor hitro; tandis que, dokler. 11. Sa poméniti dvomenje; ſi, ako, zhe; supposé que; poſtavim de, ako bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | je perlog? O. Je beſeda, ktiro perlagamo ſojozhimu imenu sa poméniti kakſhinoſt ene oſebe al ſtvari, poſtavim écolier diligent, prairie agréable |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krishe nekaj , kakor ſlézheno shábizo (urha) isreshejo , in tó imá pomeniti ? ne — tukaj ne — nam ni perpuſheno nar ſvetejſhiga imena isrezhi |
| Tine in Jerica (1852): | le s svojim očetam na samim in prav zaupljivo se pomeniti. Še tisti dan je priložnost dobil, začne tedaj nekako zmešano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | se še s c. kr. deželno vlado o nekterih réčeh pomeniti, zlasti zavoljo mostníne in zavoljo tega, da se do mosta |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Čudil se je nad njim in ni vedil, kaj ima pomeniti, in ko Pavliha pride, mu reče : „Kaj si naredil? ” Odgovori |
| Na stricovem domu (1860): | pojdeš prej od mene, da se pri kaplji vina kaj pomeniva; kar naravnost ti povem, strašno bi se mi zameril, če |
| Marjetica (1877): | Ali te smem nekoliko pospremiti do razpotja, da se kaj pomeniva", pravi mladeneč in se vpogne da bi pogledal deklici v |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | tako trd in čuden, pridi no simo, da se kaj pomeniva i. t. d. Morda so mu hotela samo nagajati, morda |
| Zvezdana (1883): | kreše, da bi dišečo gosposko smodko zažgal. »Kaj drugega se pomeniva, Matijec, jaz sem se pol potujil v petih letih,« povzame |
| Zvezdana (1883): | Pa kaj so rekli in dejali, da se kaj drugega pomeniva? To pa to, pa oní naj začnejo oní, ki so |
| Od pluga do krone (1891): | gredé. «Polič vina mi prinesi, za drugo se že še pomeniva. » «Kaj praviš, Anica,» pričné Janez, ko je ljubljenemu dekletu napil |
| Lisjakova hči (1892): | prav ne ljubi. Veste kaj, odložite, in ostanite pri meni, pomeniva se še kaj! « Teta Brigita se nič ne upira, ampak |
| Materino srce (1896): | izvil iz prsi — hvala Bogu, izrečeno je ... »Prav lepo se pomeniva,« ji je veselo prikimal. »Na hišo? « Prežeče, poželjivo so se |
| Trojka (1897): | potolažen. »Toda žalostink in pogrebnih govorov, prosim, nikar! « ukazala je. »Pomeniva se prijateljski, brez sitnosti in očitanja; če ne, zbežim takoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki |
| Povodni mož (1855): | pred določeno poroko, vsaki večer sta se zbrala od in pomenkovala od prihodnih zlatih časov. Necega večera en teden pred poroko |
| Bore mladost (1862): | klop, jaz se bom grel in sušil pri ognji, in pomenkovala se bova o železu in morju, čez ktero se vozi |
| Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879): | otidejo, vstopita tudi župan in učitelj, ki sta se ravno pomenkovala o kaznih, ki imajo zadeti starše, katerih otroci ne hodijo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je spremilo. Kneginja se je s Feliksom dolgo posvetovala in pomenkovala in ga zapustila čez deset dnij vesela in potolažena. Predno |
| Prvi sneg (1886): | vodil jo je po dvorani okoli, in še sta se pomenkovala, smijala in dražila, dokler ni izpod galerije zadonela hitra polka |
| Lisjakova hči (1892): | ki veže trdnjavo z gorenjim gradom. Dva Slovenca sta se pomenkovala sdsebno živahno in sta nekoliko zaostala. Prišedši pred mestna vrata |
| Spletke (1894): | vendar ju to ni motilo, da ne bi se veselo pomenkovala. Saj pravijo, da se delo odseda pol hitreje, če je |
| Spletke (1894): | ne v nedeljo in ne pozneje, pač pa se je pomenkovala še tisti dan z Marušo Klepetčevo. Natanko ni znano, kaj |
| Slučaji usode (1897): | Še dolgo potem, ko je John zapustil gospôdo, se je pomenkovala Avrelija o njem in se čudila njegovim posebnostim. Nenavaden, skozi |
| Povodni mož (1855): | ne? Komaj smo se že mi sami o ti čeri pomenkovali, pa zmirej - Ni šlo več naprej, zamerznila mu je beseda |
| Bore mladost (1862): | uganjevali so vreme in dobroto letine, in drugi so se pomenkovali o potrebnih popravah pri vertovinskem gradu in polji, ki jih |
| Slovenske večernice (1865): | ter jim prigovarjajo, naj tudi oni stopijo h keršanski veri. Pomenkovali so Be pa tako dolgo ž njimi, da je v |
| Vanda (1888): | prazničnih suknjah. Ponosni so bili ter se glasno in živo pomenkovali. Kakor bi trenil, ozrli so se vsi proti vshodu. Od |
| Zmota in povrat (1892): | Vsi njegovi pivci so govorili samo o Čudinki ter se pomenkovali o nji tako, kakor slove rek: »Ako hočeš, da bi |
| Na krivih potih (1893): | ji je bil Ivan povedal o sebi, pravila mu je. Pomenkovali so se dolgo, a končno opozori Zoranin brat Ivana in |
| Roman starega samca (1895): | kaj sta med seboj imeli, da sta se takó razdraženo pomenkovali? Zdelo se mi je, kakor da bi se pričkali. Da |
| Prve hiše (1896): | k Sodu, preveč drugih ljudij je tam. « Tako sta se pomenkovali — ni še veliko let tega — nedeljo po sv. Janezu, pa |
| Slučaji usode (1897): | bi se bili, kakor navadno, o tem in onem več pomenkovali. Tudi ne mara običajnega večernega sprehoda. Da ima že nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | verniti, ker noče, da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenam, ga je v Evropi vkoreninil. V spomin te veliko pomenljive prigodbe so pretečeni mesec kmetovavci v Monakovim (München) veselo gostovino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad |
| Divica Orleanska (1848): | nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij |
| Gozdovnik (1898): | je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še |
| Gozdovnik (1898): | vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako |
| Kemija (1869): | za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega |
| Kemija (1869): | rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati |
| Kemija (1869): | Iz zemlje izkopane rude se v ta namen razdrobé in pomešane z lesnim ali kamenim ogljem sipljejo v plavež, pod. 54. |
| Botanika (1875): | pripomočjo zrahlane, poravnáne, enakošno porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane z organskimi ostanki. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pravicu, ni nikdar neslan separatist. 3. Ako su v družbi pomešani Slovenci i Nemci: ima biti govor tudi pomešan iz dveh |
| Botanika (1875): | cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi deli. 14.: Prašnične niti |
| Kemija (1869): | posname se s penenico, opere se v vodi, spreša in pomeša z 10 odstotki krompirjevega škroba. Žestinske ali opojne pijače delajo |
| Kemija (1869): | vijolčasto ali črno spojino. Tudi čreslovnato vino potemni, ako se pomeša s kako železnato slatino (eisenhältiges Mineralwasser). Klejeve in čreslovnate raztopine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro jih pomešaj z eno žlico jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malo dušilo (dinstalo), perli eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | dajaj bolj mlačne, kot mèrzle vode, in v vodo mu pomešaj nekoliko rèžene moke ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osladi, potem pa v zmerzlinico deni in z lopatico večkrat pomešaj, dokler do dobriga ne zmerzne. Jagodova zmerzlina. Se ravno tako |
| Rudninoslovje (1867): | Živinskih snovi navzeto zemljo, n. pr. iz hlevov, mesnic itd. pomešajo z živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od |
| Kemija (1869): | se razvijajo po nekterih premogovih rudnikih, kjer se z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga, ſhe vezh gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino vſtiljati, ali s gnojnizo pomeſhati, da doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt, kadar je ſuha, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino hudodelnike is njegoviga kraljeſtva odbrali, ino jih v' plavsh pometáli; ondi bo jok ino ſhkripanje s' sobmí. Pravizhni pa ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko ſo jih pomorili, ino njih trupla zhes meſtni sid pometali, de ſo jih ropne ptize ino divje sveri ſnedle. Ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vjeli. Na Jesuſove beſede ſo na deſno ſtran zhelna mresho pometali, ino ſto tri in petdeſet rib vjeli. Potlej ſo jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is levnjaka vseti, ino nameſti njega vſe tiſte v' levnjak pometati, kteri ſo mu po shivljenji ſtregli. Ino ko bi trenil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vnovizh rojene Israelſke dézhke je ukasal ſhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat neka dobra, vſa bogabojezha Israelſka mati. Le |
| Pripovedke za mladino (1887): | Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tleh gré z repom sem in tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli |
| Roza Jelodvorska (1855): | enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan znan |
| Zlata Vas (1848): | nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano vodo noi sveto martro: inu Marje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere |
| Biblia (1584): | ſim vun ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi |
| Valenštajn (1866): | ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zatopljena, Se jej pridruži gorska žena. Se vstraši žena, obledí, Pomiga ji pritlíkovka; »Ne magaj« — tak ji govorí — Da tare, vém |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | perva odgernivši zagrinjalo, zagleda Siro in slepo sirotico v sobi, pomiga Fabioli, da bliže stopi pa da je tiho. Jako je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je |
| Valenštajn (1866): | so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ji reko: „˛Sej nima po zeli rodovini nihzhe tega imena. “ Pomignejo ozhetu, kakoſhno imé mu on hozhe dati. Ozhe je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prebivavnizo ſtopita, ravnitel ſinu, ki je v' drugi ſtanizi zhakal, pomignejo, ino on ſkos vrate hline, na kolena pred ozheta poklékne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih najdel, jih pojdem iſkati nasaj. ” — Pivzi to ſliſhati ſi pomignejo in ſe poberejo vſi po verſti od ondot, denarjev iſkati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz |
| Stelja in gnoj (1875): | namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti |
| Fizika (1869): | razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri sveta pomika se tudi njemu, ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo |
| Zoologija (1875): | na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek, ali se |
| Ivan Slavelj (1876): | ga probudi voz. Bil je gosposk voz, ki se je pomikal počasi mimo. Na blazinah pa je sedel prileten človek sivih |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Toda polkovnik Milutinović se je že od Karlovca proti Kolpi pomikal, major Besson se je pa moral, kakor se mu je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | zdaj sem se preveril, da se doslej že dolgo nisem pomikal več naprej nego v jedno mer na okolo! Precej sem |
| Vinko (1884): | hiš jo ločijo gredice lepih cvetlic. Tod se je počasi pomikal slovesni sprevod. Konec vasi se je razširila pot v gladko |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | ko je Pepita pripovedovala o svoji nesreči in svojem trpljenji, pomikal se je voz jednakomerno dalje in že se je prikázala |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | smo se tjá v dveh oddelkih. Večji oddelek je se pomikal po gladki cesti, a mi drugi njemu na levi smo |
| Gospa s pristave (1894): | je bila najganljivejša ta slovesnost oni dan, ko se je pomikal slavnostni sprevod na pristavo. Slavna junaka Herman in Ambrosio sta |
| Očetov greh (1894): | tej beli progi! Tovorni voz za tovornim vozom se je pomikal v jedni vrsti doli proti Ljubljani, v drugi nasprotni pa |
| V krvi (1896): | po stopnicah za soprogom, ki se je počasi tipaje dalje pomikal. Za notarjevo pa se je ustavila kočija doktorja Juga, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto mer, prvo od A, drugo od B, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje pomikati kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Čez koliko sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4 |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | kamižola s polhovko nad seboj se je v vrsti dalje pomikala. Ubogi Šimon! Vsega, kar ni bilo prav, bil je on |
| Viženčar (1881): | okovanimi čevlji po taktu poceptaval. Že v mraku se je pomikala po višini kopica mož, med kterimi zapazimo na čeki že |
| Prvi sneg (1886): | ne bi bila še nikdar videla, kako se pleše četvorka, pomikala sta se za drugimi sem ter tjà, in motila sta |
| Domačija nad vse! (1889): | hud in oster veter, da se je ladija komaj naprej pomikala. Potnike je zeblo; z oblekami, ktere so imeli seboj, niso |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | divjih Turkov, ki se je v ozki dolini proti hribu pomikala; toda sveste si posebnega varstva mogočne pomočnice device Marije, sklenejo |
| Gospa s pristave (1894): | se je moral boriti z največjimi zaprekami. Lože se je pomikala glavna vojska, kateri je zapovedoval vojvoda sam. Na večer dné |
| Dve svatbi (1895): | bela ženska. Vsi smo se ozrli, kako ročno se je pomikala preko vode in od tam po travnikih v gozd, dva |
| Usoda ka-li (1895): | majhen list z Grudnovim naslovom. — Za mrtvaškim vozom se je pomikala dolga vrsta kočij, polnih znancev in prijateljev nesrečne pokojnice. Iz |
| Kvišku (1899): | kot prešine mehko, rahločutno srce slika ubožca. Dvojica se je pomikala proti njemu počasi — počasi. Tedaj se Ante zdrsne, noga mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga |
| Gozdovnik (1898): | uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu to |
| Gozdovnik (1898): | »Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga tu? Dal |
| Gozdovnik (1898): | biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti |
| Stric Tomaž (1853): | neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bilo zdej več perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič |
| Zlata Vas (1850): | dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno |
| Sosedov sin (1868): | prosila vsa leta, kar živiva vkupe. Za Boga te prosim, pomiri in premagaj se nocoj, ker si jezen. Lezi, jutri boš |
| Milko Vogrin (1883): | da se Vogrinu vzdigujejo prsi, kakor ladija na valovitem morji. „Pomiri se! Saj vidiš, da je Olga nedolžna v tem. Pomiluj |
| Luteranci (1883): | v grad k tajnemu posvetovanju, kaj je učiniti, da se pomiri razvneto ljudstvo. Med tem ko se je vršila javna sodba |
| Arabela (1885): | obračale na vse strani. Samuel ga razume in se takoj pomiri. Nato se vsedejo k mizi, in sluga streže z jedili |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pravi pot proti domu. Ko se Tanki proti večeru nekoliko pomiri, svetuje mu Miha, naj ukonča tisto listino, na katero je |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | ki je bil prej bled, nego rdeč, in nenavadno razburjen. »Pomiri se, dragi moj! « nadaljeval je óni; »če ne, mora najne |
| Vaška pravda (1892): | po drugih cerkvah. »Ogenj! ogenj! « Ta klic preplaši, zbega in pomiri vse stranke. Ozro se. Tam nad Suho Loko se je |
| Gospa s pristave (1894): | Sedaj vstane Virida s svojega sedeža in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in |
| Kvišku (1899): | koraka — do te poskušnje. Prosila jo je, naj se utolaži, pomiri, naj zavlada zopet med njima lepa ljubezen in sloga. Margita |
| Kranjska nevesta (1864): | vé, kaj bi se bilo zgodilo, da ni Marko Giulija pomiril, in ga hitro odtod peljal. Dobro sta pa še slišala |
| Žalost in veselje (1870): | moli. — Sveto opravilo je bilo končano in bolnik se je pomiril. Njegovo obličje ni več razodevalo one divjosti, kot prej, obtožil |
| Pomladanski vetrovi (1881): | prosi Binče, ko se je bil po prvem pozdravu zopet pomiril. „Nikakor ne morem, moj dragi Binče! " „Pa majorja pokliči! On |
| Pomladanski vetrovi (1881): | klopico in ji govori z milejšim glasom, da bi jo pomiril. »Ne tajim, Ljudmila, da sem te v zadnjih časih zanemarjal |
| Pomladanski vetrovi (1881): | in tarnal. Toda nobena razburjenost ni pri njem dolgo trpela. Pomiril se je in je zaspal. Po noči ga nekdo rahlo |
| Iz arhiva (1890): | ko je videl, da smeh ni veljal njegovemu pesniškemu prvencu, pomiril se je nekoliko. Vendar mu je bilo tesno pri srcu |
| Križ na poti (1891): | se vozi s tujcem po morji. Toda oče Nikefor je pomiril razjarjenega možá, in neljuba nevihta je bila skoro zadušena. Nastopno |
| Na krivih potih (1893): | nekaj časa pa se ustavi, kakor da bi se bil pomiril, in reče z zamolklim glasom: »Naj bo! « Nato zgrabi krčevito |
| Gojko Knafeljc (1899): | je začel kakor listje na trepetliki. Ko se je nekoliko pomiril, je dejal polglasno: »Moj Bog, kak plašljivec sem! « Pozvonil je |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. |
| Oče naš (1885): | in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in |
| Roza Jelodvorska (1855): | spomladanskim vetru ledene klade? — Kaj je popolnama nemogoče okrutniga viteza pomiriti? « |
| Gozdovnik (1898): | na tla. Trije gredó. Sprednji nese malega dečka, skušajoč ga pomiriti s tihimi žugljaji. Druga dva neseta ogromne zavoje na hrbtu |
| Oče naš (1854): | Ménartove beséde so Barbi serce zlo olajšale in potolažile. Pomirjenje — pokoj za moža — kerst sinčka: to je davno njéno serce |
| Oče naš (1854): | Alberi so bili Španjoli in Ménart, kteri se je na pomirjenje zanesel in v njih keršansko véro zaupal, je sklenil, tje |
| Gozdovnik (1898): | kar se mi prav zdi. To vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam |
| Astronomija (1869): | miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi. |
| Botanika (1875): | njihovo rast in razvitev. Ni mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih pogojih rastlinskega življenja, če nismo najbolj na |
| Kemija (1869): | večo primerno težino. Zato smo ga v §. 43. brez pomisleka vtaknili med kovinske žveplece. Arzén se v prirodi nahaja nekaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 2. Vsako vzgojno sredstvo, drugače še tako dobro, je pomisleka vredno. Vsako sredstvo more, če takó nanese, postati nevarno. Iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati |
| Čas je zlato (1864): | delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu v' ſpanji perkashe rekozh: „Joshef, ſin Davidov! bres pomiſlika vsemi k' ſebi ſvojo sheno Marijo. Mati je ˛Sinú boshjiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | platna, kak vatel (prazh) trakov, pa ſhpiz ſkrivoma bres vſiga pomiſlika predati, ino ſi s'tem dnarjam poſebej dober grishlej kupiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekaj polomijo in poſmodé : nekaj taki, ki leſ kradejo, bres pomiſlika odneſó, kar komaj raſti jame. Sadnjizh ſe tudi per kurjavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri prihodnji skupščini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | mu je moč staviti svoje nasvete. Dr. Razlag našteva te pomislike ter pravi, da jih v imenu odsekovem danes objavlja, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | odločil za noben nasvèt, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje |
| Gozdovnik (1898): | neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi, na vsaki način. « Bilo je še |
| Divica Orleanska (1848): | Pri materi – Karol. De, kaj so mati rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati |
| Robinson mlajši (1849): | bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli. |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar sem zadnje mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v |
| Oče naš (1885): | je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil |
| Gozdovnik (1898): | za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta pregreha je velika, Var' se tiste, dokler si shiu, Smiſli, de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kir veſh , de moresh vmreti, Na dershi tu sa nezh. Smiſli ti dobru sdei Na tvoi perhodni Krei, De ti po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojo ſmert na smiſlio, dobre, inu ſrezhne ſmerti nimajo. Factus eſt ſudor ejus, ſicut |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludmy govore, inu doſtikrat ſi ſhe nove rezhy od drugih smiſlio. Poſtopazhi ſo opravlivi, nevoſhlivi, lâshnivi, inu v'vſéh rezhéh faleni |
| Zlata Vas (1848): | krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél |
| Robinson mlajši (1849): | da ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj |
| Robinson mlajši (1849): | vse na sveti! kaj le to more biti,“ si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere |
| Robinson mlajši (1849): | Morje je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino |
| Robinson mlajši (1849): | bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla |
| Ferdinand (1884): | besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš |
| Zeleni listi (1896): | preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | versti drugih narodov. Ko bi to, kar zgodovina očevidno priča, pomislila tista družba, ki se je v severnih krajih Amerike pod |
| Moč ljubezni (1865): | Živo ji je stopila njegova podoba pred oči. Prvikrat je pomislila bolj resno, kaj da bo zdaj njegova osoda, kakó zeló |
| Žalost in veselje (1870): | ravno tako tvoj gospod; mislila sta v miru živeti, a pomislila nista, da hudobnež nikdar nima pokoja, povsod ga spremlja božja |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | lahka, če je bode treba. « Grofica Zrinjska je morda zdaj pomislila, da je žena njenega »prijatelja« in zaveznika eden glavnih zadržkov |
| Marjetica (1877): | pozabil: "Ali pa veš Marjetica, kaj pomenja prstan, ali si pomislila dovolj te besede? ˝ "Pravil si mi nekedaj, in pomnila sem |
| Rokovnjači (1881): | strani! « »Pokličite jo semkaj! « ukaže Mulej. Mozolka je za trenutek pomislila, ali bi klicala hčer, ali ne. Pa takoj stopi na |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Branko večkrat izustil proti grajščaku. In če je še povrhu pomislila na tó, kako se je Branko obnašal zadnji čas proti |
| Vanda (1888): | hude bolečine. Srce ji je plâlo od bolečine, ko je pomislila, da je zdaj pretrgana zadnja véz, da je splaval po |
| Gojko Knafeljc (1899): | vam? Samo za hipec! « huškne Bratič proseče. Ivanka je nekoliko pomislila, in že ga je hotela odpraviti; toda njegove oči so |
| Oče naš (1854): | hvaležnosti je padel pred križem na koléna. Ker so Španioli pomislili, da bo kmalo umerl, so ga pustili nekaj časa moliti |
| Sveti večer (1866): | merjasci v gozdu; oni požirajo želod, pa ne da bi pomislili, kdo ga jim daje. ” — Gospodič se izgovarja, ter pravi, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nobeniga hipka po nanuznimu prejiditi nepuſtim: de vezhkrat na tebe smiſlim: de moje ſtarſhe, inu podvuzhenike v' vſeh rezhęh bogam. Moje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je moje ſerzę ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Goſpá. Al ręſs toku ſtraſhnu vùn vidim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo ſhe pravda vùn padla. Matizh. Na pravdo jeſt ne smiſlim , per moji duſhi! — Nęshka, ti gnadlivimu Goſpodu puſti vędit, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je moje ſerze ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Nęshka. Toko! sa to ſe sdej mene |
| Botanika (1875): | je s časom znatno manj biti v njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom |
| Botanika (1875): | V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi na ta naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | niſmo gor vseli ta nauk naſhiga Moiſtra Chriſtuſa, de na smiſlimo na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | retku pa mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' loviti. O koku mozhnu ſe mi boymo, kader smiſlimo, kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je ta Apoſtel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj pa mi delamo, kader smiſlimo de ta vezhni Syn Boshji, ta nar nadoshniſhi, ta nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo, s'kom dershimo? ali s'Chriſtuſam, ali s'tim ſveitam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji |
| Robinson mlajši (1849): | ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je |
| Stric Tomaž (1853): | povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú usmili! Le pomislite, kako bi vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj |
| Stric Tomaž (1853): | in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna |
| Valenštajn (1866): | nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo |
| Zoologija (1875): | Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi otrozi! ako je Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in |
| Robinson mlajši (1849): | počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles ni oben dan |
| Revček Andrejček (1891): | pa že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja |
| Valenštajn (1866): | možgane mu Razgreješ, da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval ne bo podpisom, Ko pride v gôstije. Grofinja. Ti skrb |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga bomo za vas , ali ste dovoljni? ” Pavliha ni dolgo pomišljeval ter reče: „Zakaj pa ne? že velja! ” Oberne tedaj prešička |
| Zlata Vas (1848): | léto obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en dan pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil |
| Sacrum promptuarium (1695): | po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine |
| Sacrum promptuarium (1695): | ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot |
| Genovefa (1841): | dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! « |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá |
| Zlatorog (1886): | Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji |
| Genovefa (1841): | ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s |
| Genovefa (1841): | dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha |
| Genovefa (1841): | is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kup vsetu. Je vezhkrat bol merslu, inu mokru, koker ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs |
| Astronomija (1869): | že poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v |
| Genovefa (1841): | in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga |
| Moč ljubezni (1865): | enako perečemu ognju, ki se prime drevesa, ter zaduši nježni pomladanski cvet. »Ti ne poznaš ljubezni, dragi moj, ako tako sodiš |
| Razne dela (1870): | Pomlad in jesen. Prispel je pomladanski čas, Ljubimca de objela bo, Povije zemlja v rožni kras |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ostane ponosno kot zmagovalka na svojem mestu; nje niso zmogli — pomladanski vetrovi. |
| Planšarica in pastir (1881): | Največje veselje je bilo za nas kmečke fantaline pomladanski čas, ko je šla goved in kar se še drugega |
| Pomladanski vetrovi (1881): | sebičnost" in po tem načelu dalje živeli. Te so užugali pomladanski vetrovi. " „Že zopet se ti vrivajo," pravi žena, „oni neopravičeni |
| Dóra (1885): | nje hudobni pogled bi utegnil otroku škodovati. Bil je krasen pomladanski dan sredi aprila. Eden onih dnij, ki se zdijo vzeti |
| Posavčeva češnja (1887): | nedostajalo kurjave, in odsekal je vejo ali vrh. Nekdaj v pomladanski noči pa je vihar podrl na zemljo staro deblo, in |
| Vanda (1888): | I. Bil je lep pomladanski dan, v nedeljo dopóludne. Solnce je prijazno sijalo in tudi |
| Mara Rendića (1897): | se je, da se obrača nje zdravje na bolje; toda pomladanski vetrovi so ugasili to luč. Nekega dne se je pomikal |
| Genovefa (1841): | nebó lepſhi od sêmlje. Kaj ſhe, naj lepſhi, naj jaſniſhi pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le puſhôbnai tamna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gnoj je semlji in ſadu jed ali ſhpisha. V jeſeni pomladanſki ſetvi gnojiti, bi bilo ravno to , kakor saſpanimu zhloveku po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite ga k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih |
| Vetrogončič (1860): | pa vzel zapisnik iz žepa, in začel je kovati pesem — pomladansko pesem. — Ni se dolgo s petjem ukvarjal, ko se mu |
| Bore mladost (1862): | v zatišji med stisnjenima gorama. Občudoval je z Rozaljko krasno pomladansko jutro. Od gorá je vrelo mnogo hudournikov v srebernih pasih |
| Slovenske večernice (1865): | na noge rahljá; kmali, kmali se bo odela s svojo pomladansko odejo; kmali se bo ovenčala kot krasno prerojena nevesta z |
| Antonio Gleđević (1873): | tebi hrastov brod Vozi! je slovanski rod. Jenko. Bilo je pomladansko jutro leta 1727. Sonce je vzhajalo v svojem krasu nad |
| Pomladanski vetrovi (1881): | je Binče prišel, toda lep ni bil, najmanj pa kakor pomladansko jutro. Rudeča, dvakrat prevelika suknja mu je segala skoro do |
| Dóra (1885): | zdijo vzeti iz nebes. Imel je svitlobo meseca junija in pomladansko krepost ob enem. Eden onih dnij, ko človek, bolj kakor |
| Postillion d'amour (1887): | j. veletok imenovan, rjave svoje vodé proti vshodu. S prvo pomladansko toploto se skalí in narasta skozi vse poletje, po dvanajst |
| Pegam in Lambergar (1891): | najljubši svoji sobici in z zlatom vezla širok svilen pas. Pomladansko je bilo vse okrog nje; sobica polna redkih cvetic, ki |
| Signor Giannino (1892): | naš muc tudi danes grel na visokem svojem mestu. Toplo pomladansko solnce mu je kaj ugajalo. V tem trenutku je bil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojiga sinčka ne žalili, so molčali. Zamaknjeni v lepoto lépiga pomladanjiga večéra, so še nekaj časa sedeli, potém pa k pokoju |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojih otrok požlahtnijo. Tako tudi tukaj vidimo, kako je lepota pomladanjiga večera Petroviga očeta vnela, in kako so se prizadevali, iz |
| Genovefa (1841): | in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar nebá? Oba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posebejo, kir mras slo ſhkodva dreveſizam , ktere ſe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe ſo pa pokrite jim ne bo tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim |
| Botanika (1875): | je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne |
| Botanika (1875): | se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu |
| Astronomija (1869): | in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 repatic |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ječmen in rež tako hitro, da od leta 1794 ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam obljubil, Abrahamu in njega saródu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja |
| Stric Tomaž (1853): | in ga tako dolgo šibati, da bo svoje žive dni pomnil. Njima se zdaj serce ohladi in z veseljem to storita |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tepel? « »Govori, kar hočeš, jaz ga bom namakal da bo pomnil, kedaj da sem ga. In tudi sploh je potreben šibe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da jih je nekdaj bilo veliko več, da so od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga |
| Genovefa (1841): | je ljudem take beſéde pravila, ktere ſo vſe ſvôje shivljênje pomnili. „Vi, ljubi dragi ljudjé !” je rêkla s krotkim milim glaſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sem že en cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in |
| Stelja in gnoj (1875): | Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence |
| Fizika (1869): | Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje |
| Ta male katechismus (1768): | per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko več merve memo nekdaj; so tedaj gotovo ne le pomnožene, ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta |
| Zlata Vas (1848): | ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de vſaka poprava le v dolgo terpezhim poboljſhanju semljé, v pomnoshenju in poshlahtnenju (vſake ſorte) pridelkov in torej tudi v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraj ali meſto gledati, na kterim leshí. Kmetu ſo k pomnoshenju rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od |
| Zoologija (1875): | žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola in se pomnožavajo z jajci. Na glavi opazujemo očesne pikice in pa neki |
| Zoologija (1875): | prav malo. Skoro vsi so užitni in so torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu. Mekužce |
| Zoologija (1875): | škržnimi vrečicami. Nekateri so zmožni izgubljene posamezne ude zopet nadomestiti. Pomnožavajo se z jajci, pri nekih so mladiči starim podobni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na |
| Botanika (1875): | čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar |
| Botanika (1875): | celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne morem več nič pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnožila. Glejte, bogata ino blagodarjena sim prišla k vam, ubogo ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne sme vpotrebovati , da bi za deržavne potrebe izdajo bankanot pomnožila, se mora tudi prihodnjič zvesto spolnovati; 3) ker je resnična |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone |
| Genovefa (1841): | pogréſhamo; naſhe ſhtevilo. ſe je ſhe s tém milim détetam pomnoshilo, kér Goſpod v vſim vezh ſtorí, kakor obljubi. Srézhen je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi bogastvo cele deržave bi se pomnožilo. Da bi pač visoka vlada to v prevdarek vzeti blagovolila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za koliko % se je tedaj nje prebivalstvo v tej dobi pomnožilo? 19. Kolik je iznesek nad sto od vsote 20. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3, dobim prav toliko, kakor če je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100, 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš |
| Oče naš (1885): | kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomek z x, ondaj je enačba ... To jednačbo s 100 pomnoživši, dobiš 100x = 46.46464646 ... Ako prvo jednačbo od druge odšteješ, dobiš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | posamičnih faktorjev. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga in logaritmi. Pomnoživši vse jednáčbe na levi drugo z drugo, dobimo enačba. Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco števila 10, divizor na |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa ſeboj, ino rezhejo à travers les ennemis, ſkos ſovrashnike. Pomnje sa narezhje. 1. Plus in davantage niſta vſe eno. Sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomni, de po navadi konzhuje drugo lize mnoshno s'z Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno |
| Pozhétki gramatike (1811): | bilo attentif bi bilo tréba, de bi bil bol pasil. Pomnje sa predlóge. 1. Ne sblódi autour s' à l' entour |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne |
| Divica Orleanska (1848): | višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre |
| Divica Orleanska (1848): | De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v novič k napadu. Švičanje, kteri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z |
| Sacrum promptuarium (1695): | je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni |
| Ta male katechismus (1768): | tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | flegar Bveg sin bodi moi besednik Bveg S. Dvh moja pomvezh: Bveg ozha bodi prad meno Bveg sin sameno S. Dvh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če |
| Robinson mlajši (1849): | prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse |
| Oče naš (1854): | so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na |
| Roza Jelodvorska (1855): | zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se je pri rešenji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi inu viernam dusham h' pomuezhi. I E JESUS U S M A MARIA I A |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo ſagvishani, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne pomuzhe S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSLEDNA POSTAVA. S. Thereſie od mogozhne pomuzhe S. Joſhefa per Bogú ſa njega andohtluve ſavetne otroke ozhitnu |
| Ta male katechismus (1768): | miloste; inu druge te duhovne, koker taiste potem ali k' pomuzhi te telesne, ali duhovne potrebe nashega bliſhnega shlishejo. Kolkajn je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narbel, katiri so bli tebi v' tvojeh mladeh lejtah k'pomuzhi; ſakaj tu je tvoja naprenehana dolſhnuſt, de ti ſa te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | druge pershone ſturile, katire so se skus moj svjet njegovi pomuzhi perporozhile, inu zhesdalle , de njeh je ſhe ſdej doſti, katire |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nizheſer na samoremo; Moli ta Goſpud, inu Stvarnik, bres katiriga pomuzhi bi obena ſtvar shiveti, inu obſtati na mogla, inu nozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | semla pokorna, inu nozhmo moliti mi, katiri bres Boshje vole, pomuzhi, inu gnade nizheſer na samoremo; Moli ta Goſpud, inu Stvarnik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obſtati na mogla, inu nozhmo moliti mi, koker debi negove pomuzhi napotrebuali. S' tiga pa pride, de ſmo mi tulkukret per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to Nedello pade szer she tudi ta obletenski prasnek suſebne pomuzhi S. Joshefa Shenena Divize Matere MARIE. Branje is 1. Moyſeſovih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei shprashi podrozhe pershle kariere so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu prei knemash v' |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti |
| Fizika (1869): | 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu |
| Fizika (1869): | teh stvari, na kterih te prikazni vidimo, ali s kterih pomočjo jih napravimo. |
| Zoologija (1875): | bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in |
| Sacrum promptuarium (1695): | letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim priſadu ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol |
| Roza Jelodvorska (1855): | premišljevati, ako bi ne mogel tudi z božjo pomočjo kakiga pomočka znajti, vam in očetu pomagati. Pojdite tedaj z Bogam, jest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | se te skušnje v premislek vzamejo! (Mravlje pregnati) ni boljega pomočka — pravi nek kmetijsk časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike |
| Ultra! (1867): | veste, da gospod Osterman skoraj odide. Zalka. Ljubi ata, druzega pomočka ne vem. To je bilo moje edino upanje. Ako Vilka |
| Astronomija (1869): | tako majhne, da navadno oko ne more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter |
| Oče naš (1885): | kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | píra), ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres odlóga puſhati in to je bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen |
| Oče naš (1854): | in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da |
| Oče naš (1885): | čim začeti jo, ker so mu Španjoli in Štefan dovolj pomočkov v roke dali. Ko se je iz stare koče, v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po tem, kaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Naprej! Vſako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči |
| Dragojila (1864): | Pa upaje, da mu bode Bog tudi iz te zadrege pomogel, spodbode konja pa zdirja ob peneči Bojani. — V Rasitstan dospevši |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | glas mi je pravil, da bo enkrat mojo hudobijo poravnati pomogel. Toda deklica ni mrtva, kakor mislite, ne, živi, ali nesreča |
| Gospa Amalija (1875): | odvezal sem ji ponija, držal ga za uzdo ter ji pomogel v sedlo … »Ali je Mati božja tudi tako lepa? « je |
| Rokovnjači (1881): | je le s svojimi študijami in svojim talentom tako visoko pomogel — tem bolj je po strani gledal soseda na Brdu, plebejskega |
| Iz sodnih aktov (1891): | fiziko, dobil sem od njega marsikater goldinar, ki mi je pomogel poleg zaslužka za privatno poučevanje in podpore roditeljev, da sem |
| Jara gospoda (1893): | pa se je venderle še ponudila gospodu Frančišku, da je pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha. Nesrečni poštar je namreč zdajci |
| Gospa s pristave (1894): | mu pomogla iz te stiske? « »Ni ga, da bi mu pomogel, kakor samo vi. Zato se obrača grof po meni do |
| Gospa s pristave (1894): | zapustili lep imetek, vendar to vse ne zadostuje, da bi pomogel svojemu prijatelju. « »Torej je sila neizmerno velika. « »Taka je, visokost |
| Lepi Tonček (1895): | se pa ni mudilo še prav nič. Tu ji je pomogel iz zadrege Tonček sam, ki je glasno zaklical: »Za danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le pomnožene, ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po |
| Robinson mlajši (1849): | na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob življenji ino smerti! “ Po teh besedah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skušnja je učna, da se vodi v tem obziru lahko pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko |
| Viljem Tell (1862): | Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda |
| Deborah (1883): | In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te misli iznebi |
| Robinson mlajši (1849): | kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj moramo iti. Večerja na nas čaka Ljubuška |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena Bueg † Ozha Bueg † sin Bueg S. † Duh Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nizh ne ſtoré; kòsla sakóljejo, Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé: „To ſuknjo le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hladiš in bolečine tolažiš, ako platneno cunjo v merzli vodi pomočiš, z žajfo dobre namažeš in na opeklino položiš. Kedar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | okoli lesene žlice rahlo cunjo ovežeš, jo v to vodo pomočiš in ž njo gobec rahlo otiplješ (pa ne dergneš). Grozno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in žegnana devica; naša gospá; naša srednica, naša besednica; naša pomočnica. S svojim Sinam nas spravi; svojimu Sinu nas perporoči; svojimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | da bi nadomestovale državo, ki ima v prvi vrsti dolžnost, pomočnica biti kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema. V nekaterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi |
| Robinson mlajši (1849): | Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o |
| Čas je zlato (1864): | roko, rekoč: »Kdo Vam je to razodel? Vi ste zares pomočnik v potrebi. Od tega bomo pozneje dalje govorili, zdaj hitro |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Od S. Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note: sate kateri so v jezbi alpa v' velzham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveti o Sveti Gospued Gospued S. Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai |
| Genovefa (1841): | Bóg je bogat. ” Tí ſi nesmóshen , pa Bog je vſigamógozhen pomozhnik! Tí me gotovo slo ljubiſh, pa Bóg têbe in mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shiti, pokasal. Drugi dan grem do njegoviga zhbelnaka, in neki pomozhnik pa pripravo s mano neſe. Kje pridſhi tehtamo panje, od |
| Robinson mlajši (1849): | se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridti; al nad tem zhaſtitluvem Svetnikam sem jeſt enega gmajn Pomozhnika neshla, koker de be othl Buh na ſnanje dati, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obſodili, de je ſmerti vreiden. Lubesnive duſhe! premiſlimo: tiſti nima pomozhnika na semli, katiri je ſamu tiſtu delou, inu dopouniu, kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateishiga sina nasha pomozhnika noi svelizharja kateri sbvegam ozhetam noi s' svetiem Duham shivi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proſili, gotovo vam bo dal. Ozheta bom proſil, ino drusiga pomozhnika ino poterdnika, ſvetiga Duha vam bo poſlal. Ta bo per |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | gosp. Ferd. Schmidt-a in kterega namen je: podpora bolnih kupčijskih pomočnikov. Sedanjemu odboru gré Čast in hvala, da je lepo vredil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | za računske preglednike izvoljeni. — Družba Silvestrova in pa družba rokodelskih pomočnikov ste napravili lepi božičnici, pri katerih je vladalo dobrodelno načelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | celó za to, da se enako voli še pri zborih pomočnikov, in to bo tem potrebneje in koristneje, ker je želeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj |
| Oče naš (1885): | dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim |
| Gozdovnik (1898): | z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal nekaj |
| Robinson mlajši (1849): | je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to |
| Deborah (1883): | tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prodati, in jih bo kupiz pomoril. Zhe bi jih ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe jih ſam nepomoriſh, prezej prodati, in jih bo kupiz pomoril. Zhe bi jih ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro , ko bi kdo *) nauk dal, kako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo odpadle; pa ſpodej kaj pogerni, de jih vjameſh in pomoriſh. 8. Nobena rezh pa goſenz bolj ne smanjſha in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moreſh. Svezher jih najdeſh po vertnih roshah, in jih lahko pomoriſh. Ponozhnih metuljev pa lahko poloviſh, zhe po nozhi v laterni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi plevélno seljſhe, ki le v mokroti rado raſte. 5. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina |
| Maria Stuart (1861): | moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de |
| Divica Orleanska (1848): | me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprégamo kakor sgor imenváni glagol tomber, to je, jim perdévamo pomoshni être v' sloshenih zhaſih. Tukaj damo ſame perve liza takiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni s' pomoshnim avoir, imeti; kakor je dors, ſpim, j'ai dormi, ſim ſpal |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad s' kakim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. Nekaj ſrednih glagolov ſe vpréga v' sloshènih zhaſih s' pomoshnim glagolam être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. |
| Pozhétki gramatike (1811): | naſhim ino Franzoskim. ) Kader je pa preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim imenvavnim, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | vsamem preteklo deleshje mangée, ga sdrushim v' ſpodóbnimu zhaſu s' pomoshnim glagolam être, in rezhem la souris est mangée: premenjam imenvavniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoje ſatje prenoſijo, ſizer bi ti poleg ſterdí od lakote pomerle. M. Notar. Popis obertniske razstave v Ljubljani. Ze večkrat smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naredila; ſpet je ptizham poloshiti posabila, de ſo ji glada pomerli, ako ſi ravno nalaſh ſtvarze rasshalila ni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | bi bil dal dete starišem, ko bi ne bili prenaglo pomrli, ter tako lakomnim sorodnikom pustili premoženja. Menil je, da je |
| Sosedov sin (1868): | Smrekarjevega Antona. Vsi drugi so mu bili v detinskih letih pomrli. Dal jo je bil dve leti v mestno šolo, da |
| Mahmud (1870): | pa zala deklica je bila takrat, stariši so jej bili pomrli in ostala je zapuščena sirota. Ako hočeš vedeti kaj več |
| Marjetica (1877): | čula v pravljici, da je poslušal rajsko tico, da so pomrli med tem trije človeški rodovi. Srakar se je domu grede |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | pa potem, ko so po nesreči prišli ob vae premoženje, pomrli, zapustivši mu še toliko, da je komaj komaj dovršil svoje |
| Šaljivi Slovenec (1884): | vstreči, ker najstarejši ljudje v naši vasi so uže vsi pomrli, kako bi jih toraj na pričo poklical! « Kteri bo iztožil |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Bog močnejši, naših starih bogovi so menda opešali ali celó pomrli, čemu bi torej mi pazili nánje, ako nas ne slišijo |
| Zádruga (1890): | bilo je tiho in mirno, kakor da so vsi ljudje pomrli. Niti iz gostilnic nisi čul navadnega vrišča, in če si |
| Lisjakova hči (1892): | to mu ostaja ravnatelj navadno dolžan. Da bi otroci ne pomrli od lakote, pomaga oče tukaj kot točaj, kadar utegne. « »Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele več pomerlo takih, ki so se žganju vdali, ko drugih, in sploh |
| Viljem Tell (1862): | na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d. |
| Robinson mlajši (1849): | od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile zvesto za svèt poprašane. — Tóde predolgo sim se morebiti pomudil per tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kér ſim ſe daneſ pre dolgo pri vovzhizhu in ſájovzu pomudil, bodem v prihodnimu liſtu rasloshil, kakó ſe imajo kmetovavzi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sosébno za táke, ki bolehajo. Večkrat bi se kdo rad pomudil per taki hiši, pa potreba ga sili, de odrine. Že |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | k' zhebęli tje. Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lejta, katire se v' lenobi naſajpoloſhil, ter se dvakrat tolkajn pomujej, de bosh tu, kar se ſgubil, inu ſapravel, ſupet noterpernesl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe bodo obernili. Ti pak zhuj , inu is uſſemi ſe pomujej. Sturi opravilu eniga Pridgarja, tvojo ſlushbo dapolni. Bodi tresne; Sakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | videl! Nad njegovo pomozhjo nasmesh ti zviblati, aku se le pomujash k'njemu uſſellej eno pravo andoht imeti. De ti tedej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti mene eno Mater te gnade, al ſatu se slabu pomujash, de be se te gnade k' dobremu ſanuzal. Ta ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo |
| Gozdovnik (1898): | li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti |
| Gozdovnik (1898): | sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski |
| Kemija (1869): | nahaja v starem vinu. Z nekterimi takimi sostavljenimi éteri se ponareja rúm in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo svojo robo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takov sicer tudi doseže svoj namen, a le takó, da ponareja, slepo poskuša in srečno najde posamne prednosti, ali pa, da |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na ocverti grah ali skuhaj kako moknato jed na nji. Ponarejena goveja župa drugačna. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in ledice. Malo dobre smetene to župo še perjetniši stori. Ponarejena goveja župa. Deni v dvapolišk in z vodo napolnjen pisker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ohrovtov štrukel. Jajca z gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu |
| Zoologija (1875): | se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | štiri stotake in mu dal desetakov za-nje, „toda dobrih, ne ponarejenih”, pristavil je hitro. Druzega ni vedel povedati. Po vsem tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zato prašam dalje: „Od kod ste dobili to škatljico samih ponarejenih desetakov, katera se je za dimnikom skrita našla? ” „Podtekniti se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | jamah prebivajo, s kterimi se ne more nobena druga dežela ponašati. Ravno jutri bo tri tedne, kar sem v kerški jami |
| Kelmorajn (1864): | je nakupil na ,tandelmarktu' dosti bukev, da se je mogel ponašati z ,bibliotheko', — v svinjsko kožo vezane ,Šarbohtarle‘ za kratek čas |
| Svetinova Metka (1868): | je bila prijazna z vsakim človekom, vendar ni se mogel ponašati nobeden, tudi najlepši in najbogatejši ne, da bi bil kdaj |
| Anton Janežič (1870): | mnogo več je odredila slavnih sinov, s kterimi se sme ponašati ker so jej delali čast v raznoterih stanovih. V Gorenčah |
| Ljubljanske slike (1879): | političen in diplomatičen že od nekdaj, se vendar ne more ponašati z dobrimi vspehi, pač pa mu svet očita veliko slabih |
| Ljubljanske slike (1879): | vsak toliko nemški zna, ko on, toraj nima s čem ponašati se. Tu velja le bolj za pota nesreče, kjer se |
| Beatin dnevnik (1887): | da bi svoje bolezni ne omenil, »z dobrimi deli se ponašati ne morem, ubogo moje življenje se nima meriti po njih |
| Iz arhiva (1890): | mlad. Národna pesem. Ako se že z lepoto ni mogel ponašati grad Kot, ponašal se je tem laže s svojo starostjo |
| Dve svatbi (1895): | Notranjskem. To so tri zvezde, s katerimi se ne more ponašati vsaka notranjska glava, te zvezde so se menda bliščale tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo |
| Robinson mlajši (1849): | je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm |
| Robinson mlajši (1849): | gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se |
| Valenštajn (1866): | drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se. |
| Gozdovnik (1898): | trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | IV. Naloge v ponavljanje. 1 . * a) 5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v ponavljanje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa |
| Stric Tomaž (1853): | je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega, da se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pa hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah je bila prošnja in obup |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz |
| Zoologija (1875): | njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo jim |
| Ferdinand (1884): | Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | redki cuker, zavri drugi dan cuker, perdeni nekoliko več cukra, ponavljaj to delo štiri dni, skuhaj zadnjikrat cuker do kratke niti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 lot solitarja, in jo živinčetu v gobec vlij; leto ponavljaj čez 2 uri. Kedar bolezin čez 1 uro terpi, je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo po okamninah spoznati |
| Genovefa (1841): | jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ |
| Zlata Vas (1848): | ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več |
| Cyclamen (1883): | pred gradom. Elza je vstala naglo iz naslonjače. »Torej pozabljeno! « ponavljala je za njim. »Da, saj tako mora biti. Ne bojte |
| Šaljivi Slovenec (1884): | nam ohrani sedanjega pašo. « Tako je pravila bosenska starka in ponavljala je to vsacemu, dokler je tudi paša zvedel. Dobro je |
| Arabela (1885): | tem pa zašepeče: »Tedaj v enem letu, Arabela? « »Čemu bi ponavljala? « odgovori deklica s svarjajočim glasom. «Črez leto dnij, ako še |
| Dóra (1885): | po kolenih prilezla do mojih nog in kakor brez uma ponavljala: Odpusti mi, Dora, odpusti mi! A umorila nisem jaz tvojega |
| Dóra (1885): | Uboga Gerca je obupovala nad menoj. Tako ne smeš nadaljevati, ponavljala mi je večkrat črez dan; pamet se ti utegne še |
| Domačija nad vse! (1889): | seboj, drugega nič. — Pri nas da bi bilo veselo življenje? « ponavljala je še enkrat Špela vsa razdražena. »Povem ti, Mica, da |
| Iz arhiva (1890): | so ji plále strasti. »In vendar bode moj, mora biti! « ponavljala si je tiho. Izletniki se še niso vrnili s hriba |
| Na krivih potih (1893): | črez ravan proti oni strani, odkoder so me bili dovedli. Ponavljala sem si takorekoč vsak dan v mislih pot, po kteri |
| Moja hoja na Triglav (1897): | stog poleg ceste. Tam je pri meni sedela in nauk ponavljala in me izpraševala, dokler ga nisem znal popolnoma. Rekla je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob |
| Fizika (1869): | od 15 + 15 + 30 = 60 čevljev. Ako ravno tako preiskovanje ponavljamo, izide, da se za vsako sledeče število sekund najde visina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | veščim srbščine in prijateljem lepoznanstva, in sedaj to pohvalo zopet ponavljamo. „Srpska Zora” prinaša: povesti, životopise, kulturno-zgodovinske, etnografične in topografične sestavke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v X. poglavju nasvetoval, in mazanje je treba tako dolgo ponavljati, dokler oteklina ne zgine popolnoma. Ako je ta nadkost zastarana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v gobec vlije. To ravnanje se mora več dni zaporedoma ponavljati da se živinčetu bolezin odpravi. Ako se mleko hrani v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | popolno, ker za trdno menim, da se nekatere resnice vedno ponavljati morajo, dokler se jih ne prepriča vsakdo, in dokler se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; ponavljati je bilo treba dvoje kosov, „Domovini” in (Zajc-ev) „V boj |
| Deborah (1883): | S čim vas je žena razžalila? Hočete v svojih vražah ponavljati ostudnosti, proklete uže v minolih stoletjih. Množica. Pobijte judinjo! Učitelj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v pondeljik pred in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno |
| Nemški valpet (1867): | Peter ali Pavel. In res je bilo nekoč zavrelo. Velikonočni ponedeljek sva bila z valptom in mojo deklico po navadi malo |
| Sosedov sin (1868): | druzega prinese najprvo trdno delavno roko, kdor se bode v ponedeljek drugače oblačil nego v nedeljo, tak pride pod mojo streho |
| Testament (1887): | iznebiti misli: kaj, ko bi vendar Tomaž bil pravi —? V ponedeljek po drugem oklicu je imel Topolščak zopet več gostov okrog |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | Ne morem se kazati drugačne, nego sem v resnici. V ponedeljek se Ana čisto nič ni dala prositi, rada je igrala |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | 9. malega travna leta 1885. Minili so velikonočni prazniki. V ponedeljek sem bila z materjo pri Črničevih. A jaz nisem bila |
| Jarem pregrehe (1895): | soprazniku so šli delat pismo; kdo, ni treba praviti. Tretji ponedeljek potem sta bili dve imenitni poroki v župniji. Krajčev Janez |
| Prve hiše (1896): | vse poberi, podobice tudi«, naročala mu je stara Grebenka ta ponedeljek, ko je napregal konja, ter mu dala ključ svoje sobice |
| Nirvana! (1897): | je bilo na njej le malo besed z violetno tinto: »Ponedeljek popoldne, kakor ponavadi. Gotovo! « Na drugi strani je stalo ime |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bilo v redu in dogovorjeno, da se drugi dan, v ponedeljek, snidemo na domu nam vsem znanega učitelja Grma v Srednji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega |
| Pripovedke za mladino (1887): | ker, če svojemu gospodu tega ne pove, se bo ta ponesrečil; če mu pa izda, mora svoje življenje žrtovati. Slednjič pa |
| Gozdovnik (1898): | spač in Fabij. Poslednji se namreč vkljub prenevarnega padca ni ponesrečil v vodi Salto de Agua. Padšemu v valove je le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode poneſe; sa njim naj greſta, kamor pojde v' hiſho, ino naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi povlezhe teshki plug? Kak' semljo zhem branati? Kdo mi poneſe kamnje 's nje? In ako kruh bo v hiſhi shé |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sem jih še vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Deni jo potem čedno v skledo in sok iz podolgaste ponve nanjo zli. Perdeni ali limon ali zelene polivke (poglej jo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | raztergana kita se noče zarasti. Ako je kost iz svoje ponve stopila, ošlataš zraven člena neko vzdignjenost, ktera se pri stopanju |
| Kuharske Bukve (1799): | ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Kuharske Bukve (1799): | obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli pade, ſe mu ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki je više od mesta, kjer se hoče kopati, mora ponikovati voda. 2) Ta voda pritekati mora pod zemljo do vodnjaka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo |
| Maria Stuart (1861): | je Slabosti moje zaničaval. Njo Sem mislila ponižati in bila Ponižana sem sama! |
| Lohengrin (1898): | enkrat dičil te je sjaj! Usode komaj se zavedam, Kakó ponižana si zdaj. — Ustáj! ne dalje me prositi! Sovraštvo vse odpuščam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe ne móre hoditi, kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz |
| Revček Andrejček (1891): | si ponosna na to, da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si neki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſi podobo eniga hlapza na ſe vsęl, ſam ſebe ponishal, inu noter do ſmerti tiga krisha ponishal; ampak ti ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsęl, ſam ſebe ponishal, inu noter do ſmerti tiga krisha ponishal; ampak ti ſi hotel ſhe ta Sakrament tvoje lubęsni noter |
| Maria Stuart (1861): | Stoji še terdno skala svete cerkve? Mortimer. Preblaženi se sam ponižal je, Podučil me v resnicah svete vere, Razpodil dvombe mojega |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je Tone — o Bog, tako daleč me ja ne bodeš ponižal in zavergel! — In nocojšno noč je bil ubogi dobri Pavle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati |
| Oče naš (1854): | sam bom boter. “ „Ali res? Ali vi sami se bodete ponižali, boter biti otroku ubozega korporala,“ je rekel Ménart ves zavzét |
| Oče naš (1885): | sam bom boter“. „Ali res? Ali Vi sami se bodete ponižali, boter biti otroku ubozega desetnika“, rekel je Ménart ves zavzet |
| Divica Orleanska (1848): | Pred nóge vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti. Na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat bo tudi tebi jęsik tękel, koker de bi ga |
| Zeleni listi (1896): | so ga radi zato, ker je bil tako priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de |
| Oče naš (1854): | serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot |
| Oče naš (1885): | srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; „ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Cor contritum, & humliatum non deſpicies. De ti te sgrivane, inu ponishne ſerze nasaversheſh. Mi h' tebi na semlo doli pademo, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | O Vezhni nebeſhki Ozha! mi k' tebi pohlevnu sdihujemo, naſhs ponishne proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani potrebi enu lepu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojo rokó: Naklepe prevsetnih podira, ˛S' ſédeshev premogozhne poſaja, Ino ponishne na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | treba v' miſel jemáti. — Jesuſ s' ubogimi v' duhu tudi ponishne lahko méni, take, kteri previdijo, de jim boljſhih daróv, modroſti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v |
| Tine in Jerica (1852): | sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Od tebe pa ſliſhim, de véſh vſe ſanje gladko raslagati. “ Ponishni Joshef je odgovoril: „Jàs nizh ſam is ſebe ne vém |
| Genovefa (1841): | pri mêni! Ti ſi vſim, ki ſo ſkaſaniga ſerza in ponishni, prav bliso! Vſako zhlovéſhko ſerze, ki terpí in po tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | 1) Ne pozdravljaj po tujem kopitu, na primer: Sluga! Sluga ponižni! Kušnem roko! — Slovenec tudi pametno misli: Kdor ni lačen, ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje serce mi ni dalo čakati, da se vpišem ko ponižni klijent (varovanec) vaše žlahtne hiše. “ „Naša biša,“ smehljaje odgovori ona |
| Zoologija (1875): | ukrotiti, bili so dosle brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzimi pobešenimi ušesi, s črnim križem na |
| Ta male katechismus (1768): | spoſnamo; ſatorej moremo mi, koker se spodohe ta ſakrament s' poniſhnem ſhivotam, inu dusho klezheje moliti, inu pozhatiti. ſakaj se ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa zhaſt Matere Boſhje per Bogu temu narvezhemu Gospudu is poniſhnem serzam ſahvallila, katire je mene s'to narvezhe susebnoſtjo obdaruval |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per vſim v' tvojo volo podpiſhemo. inu isrozhimo. Tudi tebe nar ponishniſhi proſſimo, debi ſe na nami nikar, koker mi ozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi oſtanemo, inu tebe nar ponishniſhi proſimo, de, kader boſh ti naſs v' naſhi ſmertni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O Gospued Jesu Kriſte! inu vsa mapozhni Bueg: jas taba ponishno prosim is grunt moiga Serza! inu skues tvojo grenko Martro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is poſode, is ktere moji ljudje pijejo. “ Ruta odgovorí lepo ponishno: „˛S' zhem saſlushim doſezhi tako miloſt per vaſ, jàs ptujka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „O tega pazh ne! hzher ponishno mateteri rezhe; le vaſho ime naj imajo, ki je tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novo leto 1844. Na noviga leta dan povsdigni ſvoje ſerze ponishno proti Bogu, perporozhi mu sa zelo leto vſe ſvoje perhodnje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſlyno sapluvali, inu taku grosovitnu s peſtmi tepli. Mi tebe ponishnu proſimo, na perpuſti, de bi nas naſhu hudu nagneine, naſha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naloshiti. Per timu pa tebe s' Kralam Davidam Pſal. 24. ponishnu proſ- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h' sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti zhes nas |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta potrebni deſh, inu to ſuho semlo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje gnade resglaſimo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti, Smaſni biti vſelei, No vſem dobru sheleti, K'dir |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | st'riu. 3. To prausetnost dei potreti Naſh'ga ſerza , no vſelej Ponishnu ſerze imeti, Inu tudi sa naprei Vſe surashit, no savrezh' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | koker en lubesnivi Ozha pred uſſem hudem obvaruval. Jeſt tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s' |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v |
| Maria Stuart (1861): | nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih — |
| Čas je zlato (1864): | kar prosiš? « ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje |
| Ta male katechismus (1768): | vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado |
| Divica Orleanska (1848): | Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti |
| Divica Orleanska (1848): | Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si se, zato ti on pomaga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poloſhil, katire be imelle tebe v' pouſdiguvanju tvojega serza motiti. Poniſhnoſt, inu ſaupanje , inu enu brumnu ſhivlenje so te narbulshe lujtre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro pomaganje. II. Poſt. Poniſhnoſt je k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokler jeſt otshem imeti, de se is useh mojeh sluſhabnekov poniſhnoſt svejty. Nigdar se nima tebi doſdevati, de be kaj bulshe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imel, ter se nad njim uſſe narajma, kar Svetnikam shlishe. Poniſhnoſt, zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni bliſu enakega inu v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludy pouſdignela, uſſe te narvezhe susebnoſte pak je ſmirej moja poniſhnoſt spremluvalla. Toku majhenu sem jeſt sama od sebe derſhalla, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bran poſtaviti, toku bosh v'viri to narvezhe pomuzh imel. Poniſhnoſt ene sploh kje virjejozhe dushe ſapody njega bersh v' wèjh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noter da dna padli, ampak derſhè se v'molitvi, inu poniſhnoſti, de dobru ſhivish v'zhiſtoſti. Varvej se, de ti v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skrivnuſt te vire nagruntaj ti veliku, temuzh virvej uſſe v'poniſhnoſti, ſakaj sama perproshena, katira se v'boſhji beſſedi grunta, nekol |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nimamo obene skerby na molitu, obene miſli na Boga, obene ponishnoſti v' molitvi. Saturei saſliſhimo, kai govory ſveti Duh od te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noſſiti vidimo? kie je ta leipi nauk, inu exempel te ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam je Chriſtus dau, inu pokasou |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsuſa Chriiluſa Goſpuda naſhtga, katiri bo tu telu naſ he ponishnoſti popravuv, de bo enaku njegovimu pre-ſvſſſimu teleſſu, po dijanju, s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe boshja previdnoſt poſluſhi, de naſs poſvezhuje, de naſs v' ponishnoſti, v'krotkoſti, v'lubęsni, inu v'poterplęnji vadi: take ſovrashnike |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei ponishnoſti storish? inu is pravo grivego frihtash? |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako je Moseſova sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine ſpolnila. ˛S kako zhaſtjo ino poboshnoſtjo je Marija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moje ljudſtvo is Egipta. “ Moseſ je is pokorſhine ino is ponishnoſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hotel na ſvetu ſhe sadnjo ljubesen ſkasati, ino vſim sgled ponishnoſti dati. V' vſih ſerza je Jesuſ vídil. Vſi ſo bili |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa hozhe |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dolgo ne odléshe, dokler jih ni vsel. Jakop je ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo popolnama potolashil Esava, ſvojiga brata, kteri ga popred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koli boshjiga kraljeſtva ne ſpejme kakor otrozi, s' ravno toliko ponishnoſtjo ino priproſtoſtjo, ne pojde va-nj. “ Potlej je Jesuſ otroke objemal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſhi ni mogel terpéti. Vidite, otrozi! ' ſovrashnike naj loshe ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo potolashimo. Jakop gré sdaj s' Esavam, ſvojim bratam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dolgo ne odleže, dokler jih ni vzel. Jakop je s ponižnostjo ino ljubeznijo popolnama potolažil Ezava, svojiga brata, kteri ga popred |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hiši ni mogel terpeti. Vidite, otroci! sovražnike naj lože s ponižnostjo ino ljubeznijo potolažimo. Jakop gre zdaj z Ezavam, svojim bratam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | velikosti njegovega duha ali premišljenosti in hrabrosti, združeni z največo ponižnostjo. Tudi bistri um Boštjanov je bil v Pankraciju kmalo zapazil |
| Blagomir puščavnik (1853): | počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarna tovarſhija h'pianzhveinu, h'sapelavainu, h'ponozhnimu vlazheinu, h'nadleshnoſti, inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezheh, per igrainu, per goſtvainu, per tovarſhy, per pleſſu , per ponozhnimu pohajeinu, per pogovarjeinu; douge pa minute per molitvi. Sa vſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni angleški cmok (puding). Eno unčo putra s štirimi jajci do |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stol nebeške milosti iz pobožnega serca— za spreobernjenje Fabíolino. IX. Ponočni shod. Daleč so se stegovala mogočna cesarska poslopja, pokrivala so |
| Astronomija (1869): | 302, 304, 322. Mrzli pas, kalte Zone, 281. N. Nachtbogen, ponočni lok, (oblok), 256. Načrtan, gezeichnet, 236. Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir |
| Astronomija (1869): | oblok, ki ga solnce ta dan preteče, veliko veči, nego ponočni oblok, toraj tudi dan veliko daljši od noči. 21. junija |
| Astronomija (1869): | Lok WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje |
| Astronomija (1869): | vidi, da je dnevni oblok OAW ravno tako dolg kot ponočni oblok WQO, da sta torej noč in dan enako dolga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala |
| Blagomir puščavnik (1853): | radostjo v prošnjo dovolita. — En drugikrat, ko se je jasno ponočno obnebje milijonov zvezdic lesketalo, pelja vitez svojega dečeka na dvorišče |
| Astronomija (1869): | dostikrat pridruži tudi mesec, — in te s svojo lučjo razganjajo ponočno temóto. — Lok WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom |
| Astronomija (1869): | mirjade zvezd kot bliščeče zvezdišče nad občudujočimi očmi. To neomejeno ponočno nebo je toraj polje, ki je vsacemu dostopno, kjer |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi |
| Zlata Vas (1848): | med ljudmí v vasi naredile, de si ni noben več ponoči blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil z vsakim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telegrafu pokličani, jih je na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje poganjal. — Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bil na hlaponi obtolkel. Ko je ob 12. uri po noči nazaj domú prišel, je rekel: Oj, to je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni |
| Viljem Tell (1862): | Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je |
| Deborah (1883): | pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala |
| Ferdinand (1884): | je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči mirú. Govoril je o njej, ne da bi vedel |
| Oče naš (1885): | do večera hišo varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji |
| Oče naš (1885): | mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perzhel, je Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni, v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa vendar srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je poštenjak, razume „maniro” in ve, da to, kar pojó ponočnjaki, se ne spodobi na očitnemu odru društva. Prav žal mi |
| Zoologija (1875): | 3. Ponočnjaki (Nocturna) se po dnevi skrivajo in letajo samo po noči |
| Gozdovnik (1898): | zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela |
| Čas je zlato (1864): | tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe |
| Razne dela (1870): | bor, Vodnik jim je Černomor. Možko spredej ta primaha, Brez ponosa, zdetja, straha, Ravne mere gré naprej, Blizo vrat je mestnih |
| Kobiljekar (1878): | bil v resnici. Ker ponos je prav, kolikor je prav! Ponosa preveč pa mislim jaz, da je greh in ostudna hudobija |
| Ljubljanske slike (1879): | gotova že zavoljo mame, kteri se potem obraz veselja in ponosa sveti. Tudi javno se pokaže v „koncertih“ in „besedah“ s |
| Roka in srce (1883): | s čutom, kteremu se je poznalo, da prihaja iz ranjenega ponosa. Vendar pak jo je tudi obšla misel, ali ni morda |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | se že ura, ko so imeli vzdignoti mrliča, da ga ponosa k pogrebu, ali Branka, Vidinega moža, še le ni bilo |
| Testament (1887): | ni poznal one skrajne sramežljivosti ali, recimo, onega tihega, skritega ponosa, ki označuje navadnega, najubožnejšega kmeta, ki ne bo zlepa prosil |
| Postillion d'amour (1887): | na parniku v Shangaj, sluga vesel, poln važnosti in nenavadnega ponosa, gospod z dolzim obrazom, poln tistega čuta, ki ga pozna |
| Usoda ka-li (1895): | Nekoliko krivde, oprostite, zadeva tudi vas, ker niste hoteli svojega ponosa toliko ukloniti, da bi se bili opravičili, ko ste slišali |
| Slučaji usode (1897): | ono opazko. Ti zakonski božji volki brez čuta, časti in ponosa so največ krivi, ako pri omoženih ženskah vedno bolj ginevata |
| Revček Andrejček (1891): | svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si smem to |
| Gozdovnik (1898): | Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je |
| Valenštajn (1866): | reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na |
| Revček Andrejček (1891): | peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod k tebi poniža, da |
| Revček Andrejček (1891): | mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka zdravila, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče |
| Stric Tomaž (1853): | vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je že veliko terpeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina |
| Zlatorog (1886): | se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi |
| Gozdovnik (1898): | Rdečereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza |
| Revček Andrejček (1891): | da, priden je že — in prav nič mu ni reči (ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino |
| Revček Andrejček (1891): | po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti |
| Gozdovnik (1898): | je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat |
| Valenštajn (1866): | V Altdorfi, ko je v učilnici drgnol klopi — Ne bodi ponošeno, kar bodem pravil — |
| Zeleni listi (1896): | kake potrebne knjige, takoj mu je pomagala s svojo hranilnico. Ponošeno obleko je darovala vso ubožnišim vaškim otrokom. Ako je torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno |
| Gozdovnik (1898): | Diaz. »Ne poznam živali, ki bi tako kričala. « Krik se ponovi. To je bil drugi krik Kučilov. »To je človek,« tolmači |
| Ta male katechismus (1768): | kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu se tu S. uſhivanje ponovy. Kaj je tedej S. Reshne Telú? Je en ſakrament tega |
| Ta male katechismus (1768): | enakuvolne shege Katholshke Zirkve. Kaj prida perneſſe tu zheshenje? Tu ponovy per nas ta svete spomin te presvete Divize, koker tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſhih, Vſim, ki naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil |
| Genovefa (1841): | je bres povelja ſvôje rozhize povsdignil in beſéde ſvôje matere ponovil: „Ljubi Bog! Têbi bôdi hvala! ” In vſi trijé ſo ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tem še ni bilo konca; 30. dec. se je oginj ponovil, in pogoreli so ob Moldovi sopet 3 mlini; komaj so |
| Sveti večer (1866): | bil pred nekoliko dni v knežji grad, da bi tu ponovil nekaj starih podob. Pri tej priložnosti je narisal to ali |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gledal je le v Irca, ki se je očividno zatajeval; ponovil je mirno: „Bile so moje čete“, — in pristavil skoro porogljivo |
| Genovefa (1841): | in kuſheval. In „Bog te oblagodari, ljubo , ſladko déte! ” je ponovila ſtara mati, ki je ſantka is ozhétovih rok v ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | porovnala. Na to je modra goſpoſka savoljo paſhnje dane sapovedi ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa |
| Gozdovnik (1898): | stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sgol ſlaboſt, inu pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov, od ponovlenih oblub ſe pobólſhati, inu od nesvęſtobe! Samęrkajte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nasaj paſti nimate. Samęrkajte letó dobru vy na vaſhih tolikukrat ponovlenih gręhih ſladku ſpiózhi gręſhniki! Vaſs letó am grę, vam ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov, od ponovlenih oblub ſe pobólſhati, inu od nesvęſtobe! Samęrkajte pak sravèn, inu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede |
| Pastirski list (1852): | duševno preporodi. Ravno te, kda bregi ino doline se u ponovljenoj krasoti prikažujejo, sveti cerkva veliki svetek u spomin Gospodovoga od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pa to opomenuti. Nedavno sem vidil v jednoj slovenskoj krasno ponovljenoj cerkvi v Koruškoj i jeden cirilski nadpis, namreč: verh oltarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga |
| Ferdinand (1884): | o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj |
| Ferdinand (1884): | poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih |
| Divica Orleanska (1848): | teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred |
| Ferdinand (1884): | brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je le vedel in znal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil, da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ako nama toliko nočete dati, bova se pa kam drugam ponudila. “ „I zakaj pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte |
| Oče naš (1885): | daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa to príjel, kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev |
| Divica Orleanska (1848): | Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moji moči, v prid našiga cesarstva storiti, tedaj se tudi ponudim v svoji fabriki vso tisto pripravo in orodje si napraviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga |
| Divica Orleanska (1848): | išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu |
| Divica Orleanska (1848): | me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí |
| Zoologija (1875): | daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá kapital po 3 1/2 % prav tiste obresti? 6. A ponuja za neko hišo 8850 gl. v gotovini, B pa 9000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki je pred nekimi tedni 16 gold. slabiga denarja veljala, ponujajo sedaj po 8 gld. — Dokler ne pride nova postava za |
| Tine in Jerica (1852): | Dragi oče, jaz ne vem, mati mi zmirej Smoletovo Ančiko ponujajo. Menim, de kaj taciga še ni za me. ” Oče. Kako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki prebira, mi |
| Tiun - Lin (1891): | je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in ji z rok zernica zobal, ki mu jih je ponujala. Še zapreti ni bilo hišice več treba, ker je golobčik |
| Gozdovnik (1898): | pristave, v kteri se je vsakemu potniku rado in voljno ponujala gostoljubnost, morali so biti posebni razlogi, da sta lovca rajši |
| Gozdovnik (1898): | v puščavo, s pustolovstvom bogato. Zdaj mu koča ničesar ni ponujala, kar bi ga mikalo, zadrževalo. Stopil je venkaj, na plano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobre. — Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni |
| Tiun - Lin (1891): | svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote |
| Robinson mlajši (1849): | pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo |
| Kuharske Bukve (1799): | auſtrig, sadnizh deni notri, kar ſe od kopuna v' pezhno ponvo natezhe. Ta polivka ſe na sherjavzi v' kosi smirej męſha |
| Kuharske Bukve (1799): | en s' moko potręſen pert. Dení maſla v' eno veliko ponvo ali koso, ga sbęli, pokladaj krofe notri okoli obernene; pa |
| Kuharske Bukve (1799): | na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle ſę oſhohtajo, v' pezhno ponvo denejo; katira pod razo ſtoji, de ſe v' njo natęka |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo pezhi, pezkęnko ali prato imęti; deni meſo v' pezhno ponvo na trinogi nad sherjavzo; kader ſe sazhne dobro pezhi, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | rumeni, jih oberni; al potle, kader jih oberneſh, nepokrì vezh ponvo; kader jih ven pobęraſh, jih dęvaj v' eno toplo koso |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ravno tako zvetni ohravt poſębej. Potle deni v' eno ponvo enkolko ſroviga maſla, sashári enmalo moke notri, gori nalì |
| Kuharske Bukve (1799): | do; poſębej vſami v' eno ponvo ſhtir rumenake, na nje déni enmalo gorke polivavke, smęſhaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino savrezhi jih tudi ne morem. ” Dene sdaj rake v' ponvo, jih s' vodoj nalije, na ogenj poſtavi, ſoli ino kumne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | more, ſpet v' kuhinjo leti. Alj kedar s' enoj rokoj ponvo is ognja odſtavi, s' drugoj pa pokrivavko odkrije, na veſ |
| Zoologija (1875): | kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poprašan drob je prerokval zgubljeno vojsko. Če je pa goljuſni póp še zmirej kaj dvomil, če ga sopuh gorkiga droba k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pozhaſi voda perliva in sopet meſha, tako de ſe ljupilo (pop) naredi, ki ſe potlej podganam naſtavi. — r. (Prav dober klej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska |
| Valenštajn (1866): | lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | časih mogli prerokvati. Belo obleko in zlat venec so nosili pópi, k razlaganju ptičjiga letánja odločeni. Umili so prav dobro ptiče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v vražah obojniga ljudstva so našli zadnjič še drugi pópi svoj vſakdanji kruh v tem, de so iz letanja ptičev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veči časti ima, komur se približati ne sme. Tudi ti pópi so bili večidel najemniki, in so ravno takó zvito prerokvali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila dana nova postava, preden se ni imenitni orakelj zaslišal. Pópi, kteri so per tih vražnih vedežih služili, so urno vidili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po hladni vodi hrepení; ravno tako, kdor ſhe ni veſ popazhen, smiraj modrejſhi, boljſhi ino svelizhan biti ſhelí. Ino to duſhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de, in ſhe vezhi, ko vſaka druga : je mlad ſadesh popazhen, kakſhno bo drevo is njega ? je zhlovek she ko otrok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | obraze delalí, oni so iména zapisevali; zató so dostikrat takó popačene, de so skoraj vso pervo in pravo podobo zgubile. Kdo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Risan, Omiš, Raša, Gruz. Kdo bi uganil, de ponarejene in popačene nemške iména Feichting, Zarz, Malgern, Foerlach, Lohitsch, Rohitsch so slovensko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme, ali iz popačene klaje; včasi se tudi nalezejo. Pri teletih se pa napravijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ovcah, kakor pri drug živini v čutnicah iskati, ki so popačene in nježne. Leta bolezin je ali prirojena, ali po kakih |
| Zlata Vas (1850): | in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sošila, ni rjuha ampak vreča (žakelj). ” Ptujci ali od ptujcov popačeni Slovani so od Azije stare obraze delalí, oni so iména |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni drugega kakor kost in koža. Vzrok te bolezni je popačeni želodčni sok, ki prekuhuje in prebavlja hrano, ktero živina povživa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pa tudi vodó polishe po grabnu. Ljudſtvo, to viditi, popada na obras, ino krizhalo je: „Elijev Goſpod je pravi Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | resh, ti bojo dobre oſtale. — Is ſadja, ki ſamo doli popáda, dálaj jáſih ali pa shganje. — Dober kerſhanſki goſpodar, mora tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | volk ſèm ter tjè notranje in svunanje dela shivinſkiga trupla popada in takó mnogoverſtne bolesni pri shivini vsro- |
| Robinson mlajši (1849): | nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do Joshefa. Pa Joshefa ne posnajo, ino s' veliko zhaſtjo popadajo pred-nj na obras. Joshef jih je bersh ſposnal, ſe ſpomni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verníli ſe k' Joshefu, Juda od ſpred. Pred-nj na kolena popadajo vſi, Josbef jim rezhe: „Sakaj ſte tako naredili? “ Juda odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje popadajo in ſe tako pomoré. To ſe da sjutraj in ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih prime |
| Gozdovnik (1898): | par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem je Kanadčan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudí obvaroval stekline po tem zdravilu. Bog daj, da bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | večkrat po detelji koliko dobijo. Tem je treba imenovane gamilčne poparine, kteri se dva lota glauberjove soli prideneta, vsake dve uri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dva lota solitarja. Za eno dristljo odvzemi pol maselca te poparine in ji prideni en lot lanenega olja. Dristlje se dajejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Eniga jutra ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugi kruh. Vſse sribane Jabuke bodo v' morterge s'kropam poparjene, intu potem s'drosham, al qvaſsam, inu en malu moke |
| Kuharske Bukve (1799): | delnov olupi v' kropi poparjene, jih poſuſhi, inu shgi kakor kafè; oboje ſtolzi drobna vſako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torej cmoki preterdi bili, deni še malo kropa v testo. Poparjeni gresovi cmoki drugačni. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prezej glavo Janesa kerſtnika. “ Herod ſe uſtraſhi, ino shaloſt ga opade. Pa savoljo perſege ino savoljo goſtóv je vender le v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat sagleda Zaharija na deſni ſtrani altarja angelja. ˛Strah ga opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne uſtraſhi ſe, Zaharija! Uſliſhana |
| Sacrum promptuarium (1695): | kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z Evrotom |
| Gozdovnik (1898): | prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer |
| Biblia (1584): | Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu je djal k'njemu: ò ti maloverni, sakaj ſi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi |
| Robinson mlajši (1849): | zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu ſo ga popadli. Kader ſo pak vidili ti, katiri ſo okuli njega bli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku |
| Botanika (1875): | ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do dvéh pavzov od semlje viſoko, tako ſizer, de dva popka na ſtébli oſtáneta; istrébi jim vſe mladike , ki bi bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od dveh pavzov daljſhiga ſtebla is semlje, zhe ravno nobéniga popka, ali ozhéſa na njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí |
| Botanika (1875): | plodnico in pride zadnjič skoz kličnico v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v plodnici. Tam notri pride v |
| Botanika (1875): | menda se obojni kapljini zmešate. s čim je oplodjenje semenskega popka dokončano. Zdaj koj se začnó delati nove stanice tam na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se bila slana |
| Zoologija (1875): | tudi kakor take opisovale. Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je |
| Botanika (1875): | in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta |
| Botanika (1875): | na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi |
| Botanika (1875): | od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le eden |
| Botanika (1875): | vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal, v |
| Robinson mlajši (1849): | Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | delati, kakor kar me po smerti gotovo v večno življenje popelje! — Tebi, o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V |
| Divica Orleanska (1848): | Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa |
| Divica Orleanska (1848): | in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo |
| Valenštajn (1866): | vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob |
| Revček Andrejček (1891): | malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo v hišo. ) Andrejček (podpira Franico |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Gotovo laže jo v sovražni tabor Popelješ, nego k Špancu. Valenštajn. Slišal vendar Bi rad, kaj ima |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | dobre volje, da nam hočeš veselja pripraviti. Kam nas pa popelješ? « Odgovoril ji je: »Z vami grem, bogate strice onstran gore |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa |
| Botanika (1875): | nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi |
| Botanika (1875): | ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dišico (timijanam), čebulo, lorberjevim perjem, nekterimi dišečimi žbicami in celim popram, vodo in jesiham, potem ga iz soparce vzemi, polivko odcedi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s popram začini in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obloži, z jesiham in dobrim oljem poli, s solijo in popram potresi in na mizo daj. Cvetni ohrovt (kavlifior). Cvetenje celo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih unim rečem in napravi vse z jesiham, oljem, nekoliko popram in solijo. Sardeljina solata. Potem ko so sardelje eno uro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mesnimi kosi, ki se morajo z nekoliko stolčenim belim popram potresiti. Govedina po angleško, drugači. Napravi mesne kose, kakor je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomoči jih v razpušenim srovim maslu, potresi jih z belim popram in moko ter jih na roši speci. Potlej jih deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Merzla govedina. Lep in debel kos govejiga mesa dobro s popram potresi in navleci s špeham, kteri je kot mezinc debelo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v gorko mleko deni in z nekoliko belim, drobno stolčenim popram potresi; pusti jih tako en ali dva dni, med tem |
| Gozdovnik (1898): | nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | viditi naš Vodnik na Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje |
| Botanika (1875): | Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na |
| Fizika (1869): | raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj natankega popisa, ker je njuna naloga našim najsilnijim potrebam tako bližna, da |
| Botanika (1875): | grahor (Orobus), itd. povsod divje rastó. 219 Tudi na koncu popisa rastlin z večlistim vencem moramo našteti še celo vrsto rastlin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za |
| Botanika (1875): | da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji |
| Botanika (1875): | ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | učenika Hlubeka vès nauk od reje sviloprejk razložen in natanko popisan, ki gaje po dr. Bleiweis-u c. k. krajnska kmetijska družba |
| Jerica (1859): | ker vse v vasi natanko zapisuje; celo srenjski bik je popisan v dvojih bukvah, da se kaka zmešnjava ne vrine. Zato |
| Razne dela (1870): | voljen, Veliko truda bil bi majki hranil. Don Cezar. Prevzetniši popisan bil si mi. Don Manvel. Preklimba je visocih, de ušes |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | in dobim tu časnik v roko, v katerem je bil popisan umor vdove in da se je morilec najbrže v Ameriko |
| Ljubljanske slike (1879): | ta špekulacija posreči, postane trgovec, kakor je bil že prej popisan. Primeri pa se tudi, da je pot takega novega trgovca |
| Ljubljanske slike (1879): | zapiranja, kar doleteva druge gostilničarje celo pogosto. — Tako bi bil popisan gostilničar po vseh svojih razlikah, le nekaj še ostane, kar |
| Ljubljanske slike (1879): | zleti pravi metulj, kakoršen bodi tu v obče nekoliko natančneje popisan. Jezični doktor živi ob dolgih računih, ki se imenujejo „ekspenzari |
| Najmlajši mojster (1896): | tudi to treba izročiti? « popraša pikro vdova in pomolí duhovniku popisan list. Ta prime bel list, prečita in hudomušno pristavi: »To |
| Kotanjska elita (1898): | se mu šibila. Tedaj pa je zagledal na mizi droben, popisan listič; vzel ga je v roke. Strmečemu vanj, so mu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali |
| Fizika (1869): | ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je |
| Kuharske Bukve (1799): | popiſanïga ſękanja, katęro ſe je v' kosi ohladilo, okol kupzov pomashi |
| Kuharske Bukve (1799): | piſheta v' ſklędi políti. Sa ta sôſ deni en malo popiſaniga rakoviga putra v' koso na sherjavzo, notri déni naſterganiga hrina |
| Fizika (1869): | kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v teh svetih krinjavah vedno z lučjo hoditi. Ta ravno popisani kraj skupaj se zdaj imenuje sveti hram (tempelj) ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti |
| Stric Tomaž (1853): | ljubezen predstavlja, drugi nad nenavadnimi dogodki, ki so tako živo popisani; vse bo pa gotovo v serce zabolelo, brati ali slišati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | umorjenca L. (iz tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov) je bil sijajen. — Popisani dogodek je naše mesto strašno presunil. Jaz mislim, da bi |
| Fizika (1869): | nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhene, jih deni na ſklędo, poli j s' tim sdaj popiſanim soſam, inu daj na miso. 23. Goveje meſo v' svalkih |
| Kuharske Bukve (1799): | drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo veſ pokrít; deni okoli obod, poſtavi nad |
| Stric Tomaž (1853): | bilo. Ime mu je bilo Kasi; njeno življenje pride pozneje popisano. Bila je Kasi že več let |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe med rebra ne vbode. Ta kraj, kir na sgorej popiſano visho ſe ſkus kotovni ogel v' trebuh vbode, ſe imenuje |
| Kuharske Bukve (1799): | eno unzho preſejaniga zukra, to dvoje permęſhaj pozhaſi v' sgoraj popiſano kuhanje; |
| Kuharske Bukve (1799): | na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi pozhaſi. 141. Peſna torta. Narpręd |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Oh, Micka, ko bi mogel najti besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine svojega srca, kako noč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal, kakor je bila res in pristavil, da je vsega tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte! |
| Botanika (1875): | več knjig, v kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | celo mesto obhajalo, je bilo takó veliko, de ga ni popisati. Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kjer je bila krasna gostija napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim |
| Robinson mlajši (1849): | zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem |
| Oče naš (1885): | svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz zhiſte ſrezhe nam odpre v' naſhim laſtnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | greſhila ſta Adam in Eva, Na kríshi operó kerví potóki, Popíſhe nama ſtráh ſódniga dnéva; Vſe zhúdeshe, ki vere ſo poróki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe obdeluje, de bo verlo raſtlo in obilno ſadú prineſlo. Popiſovanja in osnanila, ki ſo ſe mi nar boljſhi sdele , ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega opravíla ſim she v marſiktérih bukvah prebiral, tóde nobeno popiſovanje mi ni bilo tako vſhezh, ko tiſto, ki ſim ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojim goſpodam tri leta dolgo po ſvétu popotoval in njegovo popiſovanje deshel, ſheg in navad mnogih narodov je tolikſhno, de hi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno pazljivimu biti: ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naprositi, da pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja dajali od rojenih in mertvih po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bojo izvedenja dajali od rojenih in mertvih po poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | liste za ptujce. Predlog, da naj se g. fajmošter k popisovanju povabijo, kakor ta, da naj si župan zastran ptujcov natanjčne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oklizhe: „Vſi podloshni po vſih deshelah Rimſkiga zeſarſtva morajo k' popiſovanju. Vſak naj gre v' meſto ſvoje rodovine, de ſe da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſe polno je bilo she ljudi, kteri ſo priſhli k' popiſovanju. Joshef iſhe sa-ſe ino sa devizo, ſvojo sheno, kake hiſhe |
| Robinson mlajši (1849): | podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da |
| Astronomija (1869): | in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na |
| Botanika (1875): | le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Namenil je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naš Gospod živel, učil in umerl; poslušajte tedaj , kaj popotnik popisuje: „Naš mornarski vodja nam je v Jeruzalem popotvati dovoljil, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zlati Oče Naš, in čudil se bodeš, kako pesničko se popisuje v nji Kristusovo terplenje. Pobaraj po molitvi, ki se pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se pravi: zlata češena Marija, v kteri se dramatično (dramatisch) popisuje; kakó je bila devica Marija v nebo vzeta. Popitaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zderžati, da bi ne opomnil še ene reči. Kadar se popisuje ustavljenje Goriške nadškofije, se večidel na poslednje Oglejske patriarhe veliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dostavek. Slajnica ali lizanje. Lete bolezni Rohlves ne popisuje, torej pristavim potrebni poduk iz Novic, leto 1855, list 17. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogi. (Buglähmung.) Znamnja te hromote so: Kedar se konj prestopa, popisuje z hromasto nogo neki zvunajni krog, in jo manj visoko |
| Botanika (1875): | o njihovem delovanji, in B. na posebno botaniko (rastlinopis), ktera popisuje posamne rastlinske vrsti, njihova posebna znamenja, njihovo razdelitev, njihovo razširjanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu 25. poſtavi. O |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se popisujejo? Jaz bi bila morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišel je tedaj iz šole. Med tem ko ga tako popisujemo, objel je že svojo mater in se potem vsedel k |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa imajo marsikaj posebnega, kar je treba omeniti, predno jih popisujemo. Njih deli so ali kristalinsko med seboj zvezani, ali jih |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Ti mi popisuješ Očeta svojega srcé. Takó V njegovem drobu je, v hinavskih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ž njegovim lastnim bratom? ” „O Miriam, Miriam! kar mi ti popisuješ, to je preveličastno, da bi kak človek kaj tacega storil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | začne vse od kraja perpovedvati. 10. Kdor preveč pije, malo popije. |
| Kemija (1869): | tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje |
| Zoologija (1875): | v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene ſtlazhesh, inu, deslih je kisela, tok njo is ſheluſhejam popyesh. Le moje mesu per tebi nezh navela. Ena Limona, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | luba ſhival ſna; al predn se oſſhivy, njo ſhe ti popyesh, ali pojęsh. Enu jajze. Moje mesú je ked mlęku węlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi te muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker ste za vino dali, vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vipavca” se je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva |
| Stric Tomaž (1853): | me zavolj tega, Bog naj Vas blagoslovi in Vam obilno poplača za vse dobro, kar ste mi storili. “ Končavši pismice, ga |
| Ultra! (1867): | mano! Tukaj mora biti; primite ga! Gospod vam gotovo dobro poplača. Ljudmila. Moj Bog, kaj pomenja to vpitje? I kaj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da se kaka terjatev (dolg) ali deloma ali po polnem poplača. Tudi prepisujejo se tu postavki drugače nego iz dnevnika. Dohodki |
| Lohengrin (1898): | priborila, Krepost je tvoja le! Zdaj vse, ki si prebila, Poplača se gorjé! Ah, Bog me je udaril, Bog mi je |
| Divica Orleanska (1848): | Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobra ženica, ji reče, zato vas bom pa tudi lepo poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' |
| Valenštajn (1866): | odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet upnike njegove. Valenštajn. Kaj pa Kolalto pravi? Ali sta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga milo próſi rekozh: „Poterpi s' menoj, vſe ti bom poplazhal. “ On pa ni hotel, temuzh je ſhel, ino ga vershe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel, ino ga vershe v' jezho, dokler dolgá ne bo poplazhal. Goſpod své vſe to, poſhlje prezej po-pj, ino mu rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasſerdil, ino ga da trinogam, dokler ne bo vſiga dolga poplazhal. „Ravno tako“, pravi Jesuſ, „bo tudi moj nebeſhki Ozhe vſakterimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtrat ſam tako rediſhe naredil ; trud ſe mu bo obilno poplazhal. Mojſter ˛Skása. (Na dalje. ) Ako ſe po meſtih mojſtri ˛Skáse |
| Zlata Vas (1848): | kako se je njih premoženje množilo. Vas ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so |
| Oče naš (1854): | premoženje ravno še tako veliko, da je mogoče vse dolgove poplačati. Za otroke mu je komaj še par sto frankov ostalo |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali zdaj vidim, de mi ni mogoče te po vrednosti poplačati, ker ni še mojiga gospoda doma, in jez v tem |
| Viljem Tell (1862): | se od mene ločil, pustil Mi težki dolg, ki ga poplačati Ne morem! O, povejte! ali ga Nevolja na-me v smrti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | svoje imovine tembolj, ker so bili zdaj v stani, bogato poplačati zveste jim prijatelje v sili: starega Šimna, njegovo ženo in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrtnika terjati. Semkaj spadajo menični in drugi dolgovi, katere ima poplačati (pasivni dolgovi). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtegnilo premalo biti, tako bi ſe deleshnikam vſe tó léto poplazhati ne moglo, kar jim gré, sató dobé le savarvano piſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | karkoli jo paſhna shivina na polju ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne |
| Stric Tomaž (1853): | si potem nekoliko oddahne, se zahvali in reče: „Bog ti poplati, draga gospodična! “ „Ne imenujte me gospodično, vsaj sim le revna |
| Valenštajn (1866): | denes Zavezal si očeta srečnega, Ta dolg ti Fridolanec sam poplati. Maks. Knez moj! Plačilo dal si jako naglo. Sramujem se |
| Valenštajn (1866): | pisem, ktera naglo odpre. ) Grofinja (Maksu). Da vam je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno |
| Valenštajn (1866): | odpre. ) Grofinja (Maksu). Da vam je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno je Šurjaku mojemu |
| Valenštajn (1866): | vprego, da mi trud Poplatiš. Res je, da mi trud poplatiš. Le trud i služba bila je, ne milost, Kakor sem |
| Valenštajn (1866): | Konjušnje pripeljati si velel Prekrasno lovsko vprego, da mi trud Poplatiš. Res je, da mi trud poplatiš. Le trud i služba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in |
| Robinson mlajši (1849): | bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik |
| Genovefa (1841): | kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in še več druzih reči. Tudi v pondeljik pred in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano pripeljala; zdaj bomo pa povedali, kar seje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | so se ustavili v Sigetu pri grofu Sétsju, zopet celo popoludne so jahali naprej na severo-vzhod na potu proti Dunaju ter |
| Cvet in sad (1877): | to strašno čudno, da sta obe en dan, obe eno popóludne umrli: najbogatejša in najubožnejša ženska v fari? Res je to |
| Marjetica (1877): | ga prehvaliti. Prav iz srca ga je bila vesela. -- Isto popoludne pravi Srakar Marjetici: "Če hočeš ti pa uredim kolovrat? Zima |
| Marjetica (1877): | IV. Drugo popoludne je Marjetica kar v eni sapi prihitela raz pogorja domu |
| In vendar —! (1878): | A sedaj poslušaj! To že veš, kako neusmiljeno sem tisto popoludne ravnal z Angeliko. Drugo jutro pa sem sedel v svoji |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | se dobro še dan denašnji. Lani sem se sprehajal neko popoludne po Loški Vasi; pastirji so gnali ravno na pašo. Na |
| Prvi sneg (1886): | bežali pod streho ter si v živahnem pogovoru kratili nedeljsko popoludne. Nekateri so prišli tudi z ženami in otroki, katerim je |
| Prvi sneg (1886): | ga pozdravi: »Servus, Vilko! kje si pa danes tičal vse popoludne? « »Počakaj malo, da Te seznanim z novim prijateljem svojim,« odgovori |
| Dva adjunkta (1888): | bil z veseljem sprejet in družba je bila za ves popóludne spárjena: gospod Rus, najstarejši izmed gospodov, z gospó Skáletovo, sodni |
| Marjetica (1877): | vredna, dasi si ni svesta zakaj. Tako sedi Marjetica jesenskega popoludne v gozdu na mahovju in žalo misli jo obspo. Nad |
| In vendar —! (1878): | se, kaj hoče pri meni? Mordà je prišel zaradi včerajšnjega popoludne, da maščuje razžaljeno mu ljubico? Dvoboj? Ali prijazni mu obraz |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se jako razveselim priličnega dopusta. A varal sem se. Že popóludne prejmem povelje, da mi je prevzeti nadzorstvo rezervistov I. batalijona |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | njegovi senci obširna »miza kamnata, na štiri vogle rezana«. Necega popoludne sedi mala družba pod tem kostanjem, vmes tudi ženin Tanki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za |
| Zlata Vas (1848): | si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišli bodo, ako Bog dá, in nam ohrani našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli |
| Gozdovnik (1898): | so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa Ozhe Frater„nus Terlip domazh kaplan v krajnſkim jesiku. „Po poldne ob treh ſo bile vezhernize, ob ſhtirih „je bila |
| Zlata Vas (1848): | iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | grozna tihota se kmalu v strašen vihar spremeni. Ob eni po poldne se vali vojska Karlova v podobi velikega polobroča, kterega |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pa se sovražnik naglo verne. Ugledal je bil ob dveh po poldne velikanske tri rajde naših, ki so se bližale Aspernu |
| Zlato pa sir (1860): | še slaba od ravno prestane bolezni. Počivala sem drugi dan po poldne na veliki cesti; malelo mi je, noge me več |
| Slovenske večernice (1865): | oznanovala krasno zarjo. In res, leta 312 se prikaže Konštantinu po poldne na nebu leskeč križ z gorečimi čerkami: »V tem |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | Jaz sem bil navzočen 1871. leta; bilo je neko soboto popoludne, ko so šla Levišča doli. Dve leti ni jezero usahnilo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | zvedele in se pošteno maščevale. Čakale so ga neko nedeljo popoludne, ko je mislil iti k Zajčevi Polonici. Všk! zaskočile so |
| Izza mladih let (1882): | in jaz ž njim. Pri zajuterku že smo sklenili, da popoludne odrinemo na Pasuralm, in to se je tudi zgodilo. Veit |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | v Ljubljani navada, da so se vsak sejmski dan sešli popóludne na trgu, jim je bilo li treba kàj nakupovati ali |
| Prvi sneg (1886): | in obžalovala, da ne more tudi Ema iti ž njimi. Popoludne se je pripeljal Mirko z dvoprežno kočijo, a imel je |
| Prvi sneg (1886): | Že od ranega jutra je od severa pihala mrzla sapa, popoludne pa, ko so se v P...i mestni ljudje ravno razšli |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Dospeli pa smo v obližje vasí šele okoli 1. ure popóludne. Dolglod leží na pobočji hriba ob obeh stranéh ceste, katera |
| Vanda (1888): | zopet sniti z Bronislavom. Nič ji ni odleglo, ko je popóludne šla k Smaragdi; še huje ji je bilo, ko jo |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | ker bi rad imel kaj gorkega in tečnega, predno grém popoludne na Trbiž, pa ne vém, ali mi je bo »stara |
| Marjetica (1877): | pri domu. Praprot in zelenje za nasteljo sem oskrbel vže po poludne. " In šla je Marjetica pa vesela je bila. Pot |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera |
| Zoologija (1875): | Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali |
| Zeleni listi (1896): | ona med vsemi živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode |
| Genovefa (1841): | seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to storiti prosim. J. Podrebernicki. Skušnja učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri |
| Fizika (1869): | od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo |
| Fizika (1869): | očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti |
| Zoologija (1875): | te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh |
| Zoologija (1875): | Tako na pr. so nekateri imeli polže in školjke za popolniše živali nego žuželke, drugi zopet so bili protivnega mnenja. V |
| Roza Jelodvorska (1855): | to še ni zadosti; ampak moramo si tudi prizadevati vedno popolniši v te ljubezni postati. « |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | jih preživi Oče, ki je v nebesih! Ali vi niste popolniši kakor one? Pesnica, ki jo ta kanarček žvižga, sega mi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že |
| Kemija (1869): | že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva |
| Zoologija (1875): | in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je |
| Lohengrin (1898): | za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje |
| Rudninoslovje (1867): | Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat |
| Botanika (1875): | njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih |
| Pripovedke za mladino (1887): | da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bil Abraham dober ino prijazen človek, ino tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se, da hiša donaša 450 gold. čistih dohodkov, toraj skoro popolnih 5% od kupila. Je li to mrtev kapital? „Ako sedaj |
| Botanika (1875): | deblo, ampak ploščnati in ki se listi imenujejo. Za razvitje popolnih listov je potrebna svetloba in zrak, zato pa na podzemeljskih |
| Botanika (1875): | zrak, zato pa na podzemeljskih delih rastline nikdar ne najdemo popolnih listov. Zunanja podoba pa nikakor ni dovoljna za razločbo lista |
| Botanika (1875): | kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove |
| Ta male katechismus (1768): | be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti |
| Zoologija (1875): | iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so |
| Zoologija (1875): | bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga |
| Lohengrin (1898): | pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari |
| Zoologija (1875): | da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno |
| Fizika (1869): | in o pravici, in ki se pokažejo mnogo poprej in popolnije razvite, kakor znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je |
| Botanika (1875): | jako približano popolnijim rastlinam. Praproti imajo tudi cevne povezke, kakor popolnije rastline. Skorej vse se odlikujejo z velikimi listi, s tako |
| Zoologija (1875): | vpisane med močelke. Ali vendar je očitno, da so mnogo popolniše organizovani. Njihovo telo tiči v dobršno trdni koži, ali vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in |
| Gozdovnik (1898): | odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prosi takó milo, serčno in takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v |
| Ultra! (1867): | treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar hoče drugi, — če |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | seboj v nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo |
| Kuharske Bukve (1799): | prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v' vodo. Sholze dęlaj tako: sa bęlo |
| Kuharske Bukve (1799): | odtozhi, kar je zhiſtiga, tako dęlaj inu odtakaj, dokler bo popolnim zhiſt. Potle deni v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga |
| Kuharske Bukve (1799): | inu enmalo shupe od njega, de ſe v' kosi popolnim isvrè. 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni |
| Kuharske Bukve (1799): | nedevaj, kjer je popred ena kiſloba bila, ako niſi poſodo popolnim s' pranjam oſládil. Karkol gniti sazhnè, ſe pokashe ſkusi ſmrad |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhęſt shliz vina, tudi ſoli kar je prav; sgnedi teſto popolnim, ga svalaj, inu tako je dober sa paſtęto. 63. Maſleno |
| Kuharske Bukve (1799): | ingverja, mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim savrò. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vinski cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega ni storiti, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije |
| Fizika (1869): | s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je nekoliko vode |
| Zoologija (1875): | le drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame |
| Zoologija (1875): | drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še govorimo v §. 40. Pri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebi nikar savupat, ampak ſebe zeliga v' to volo Boshjo popounima zhes dati; kyr tiſti, katiri ſe v' to volo Boshjo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker negou vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudiga pergodilu, katiri ſe s'otrozhym savupeinam v'negovo volo popounima zhes da. Non quod ego voh, ſed quod tu. Nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teshku sdeti, debi ſe per vſim v' to volo Boshio popounima zhes dali, kyr negove ozhetne lubesni pruti nam sashihrani dergazhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je oblubiu ſam Chriſtus Joan. 16. de bode vaſhu veſelie popounima. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardahit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odreveny, ti pozhutki sgrosijo, inu ta mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo sglihat, je ena takſhna zhednoſt, katiro na bomo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hvalit, inu hibit namoremo, dodeli nam gnadlivu, de bomo tebe popounima hvalili, inu lubili v' Nebeſſah. Amen. De Chriſti Triſtitia. Od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo volo, inu shelie popounima zhes dau. Inu leta je ta pravi pot vſe ſvetuſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko in tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je teh del narbulshe perpomorenje. X. Poſt. Pokorshena je te popolnemaſte dapolnenje. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogmirale svojo svitlobo, ter so k'ti narvezhe viſſokuſti te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod mojeme nogame |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imellu Bogu dapaſti, inu tedej virjemi, de se verh te popolnemaſti dasegl. Zhe tebe uwoshtvu tare: zhe tebi boleſn teſhave della |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe dobru dapernesl? samo to pot so Svetniki imelli k' popolnemaſti pridti, inu ti se podſtopesh premishluvanje sveteh rezhy vonspuſtiti? Uſſake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čaka še veliko dela. Ker pa še dovolj manjka do popolnomosti, se je treba s serčnostjo lotiti in ne obupati, gotovo |
| Robinson mlajši (1849): | imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz |
| Kemija (1869): | pridelajo po 100 funtov. Tu imamo najbolji dokaz, do kake popolnosti se more fabrikacija dognati in kako z rastočo porabo kake |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je v tej dobi zavisen pred vsem od pomnožitve in popolnosti nazorov; delovanje domišljije se pokazuje sosebno v igri. To vzgojno |
| Blagomir puščavnik (1853): | izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | škoduje vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki bi take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki |
| Divica Orleanska (1848): | Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si |
| Divica Orleanska (1848): | orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori |
| Deborah (1883): | In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce |
| Deborah (1883): | odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko |
| Deborah (1883): | Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljubi napravilo, ſe takó le pripoveduje: Ni ga imel naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano |
| Blagomir puščavnik (1853): | veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in |
| Blagomir puščavnik (1853): | prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika |
| Blagomir puščavnik (1853): | je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del professore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so |
| Zeleni listi (1896): | je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in |
| Roza Jelodvorska (1855): | pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna |
| Najdenček (1860): | keršanska ljubezin svoj naj lepši tempelj postavila. Avguštinarji imajo skerb, popotnike, kterih je vsako leto 15 do 20 taužent, prenočevati in |
| Najdenček (1860): | ki vedno narašajo, drevje lomi, mostove podera, hiie posipa in popotnike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | modroſti in dobrotljivoſti boshje opominjati hotel, ali pa, de bi popotnikam hladen kraj sa pozhivati in shlahtne prigriſke pripravil; morebiti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gromenje. ” O hudi uri po morji peláje se, zapové barkar popótnikam svoje barke, de naj vsak svoje nar težji breme v |
| Oče naš (1854): | od nju odvračal, ktere je tisti derzni, brezpostavni čas tolikrat popotnikom naklonil. Srečno sta prišla v svojo domačijo in nista mogla |
| Fizika (1869): | vidijo take zračne podobe (prividki) po egiptovskih puščavah, in vzbujajo popotnikom najbritkeje omame, ker ti mislijo, da vidijo pred sabo okrepčalne |
| Blagomir puščavnik (1853): | nič ne barate, imate vendar zadosti; zakaj vi imate zahvalo popotnikov, moje spoštovanje in božji blagoslov. Čez nekaj let, ko je |
| Fizika (1869): | izpolnjeni pogoji, ki imajo za nasledek imenitno zrcalovanje predmetov, od popotnikov fata morgana (mirage) imenovano, in mnogokrat popisano kakor prikazen čarovne |
| Botanika (1875): | vsakega leta toliko kinovega lubja izvozi, je vsled opazovanja sedanjih popotnikov prazen strah. Ti popotniki vedó tudi pripovedovati o poskušnjah, narejenih |
| Blagomir puščavnik (1853): | oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse je k sebi vtaknil, da bi mu ne |
| Maria Stuart (1861): | nocoj storimo. Prejeli sveto rešuje smo teló Na pragu zadnjega popotovanja. Marija. O, kako groze polno pripravljanje! Mortimer. Nocojšno noč popnemo |
| Ferdinand (1884): | Kupec ga je jemal sè seboj na popotovanja po raznih deželah Evrope. Prišel je Ferdinand ž njim tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom proti koncu svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ker se je Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pot podajo, domovinske liste dajati, ki so pa le za popotovanje po deželah našiga cesarstva veljavne; če gré kdo v ptuje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | opečene žemlje in perdeni odbrane šipavnice in vratove. Župa za popotovanje. |
| Sveti večer (1866): | denar o svojem času velike obresti vračal. Kar bo tako popotovanje stalo, je gotovo več, ko more navadni človek potrositi. Pa |
| Ultra! (1867): | že včeraj prišli. Oče so nekaj oboleli in morali smo popotovanje odložiti do denes. Je li Vilko že prišel? Ljudmila. Ni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je zatiral, bolnikom polajšaval je njihov žalostni položaj, umirajočim pa popotovanje na uni svet. S tem obiskavanjem bolnikov se je pa |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vse, kar mi je treba, da srečno dovršim svoje zemeljsko popotovanje. Imam tebe, ki si pot, resnica in življenje. Ti si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtar, in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček |
| Sveti večer (1866): | že sto in sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 2. Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Od cesarice se že spet govori, da bi utegnila kam popotovati, ker politika cesarjeva, zlasti do sv. očeta papeža, jo tako |
| Sveti večer (1866): | Tone pri meni učiti, tega se je naučil. Sedaj mora popotovati, videti mora Italijo. Res je, stroškov bode veliko; pa trud |
| Astronomija (1869): | njo hoditi, in okoli nje tekaje ž njo okrog, solnca popotovati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | na Črno goro, ali pa s Črne gore v Albanijo, — popotovati v čolnu, ki bi ga vodili moški, ker takoj bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | O boji, kar ti barbari trdé, ne bilo bi varno popotovati iz Albanije na Črno goro, ali pa s Črne gore |
| Ferdinand (1884): | le povedano, da je tuj gospod španjski grand, ki želi popotovati po Češkem. Oskrbnik naj njega in njegovega spremljevavca prijazno sprejme |
| Pozhétki gramatike (1811): | en Italie, na Laſkimu biti. Voyager en allemagne. Po Nemſkimu popótvati. De. Sortir de la ville, is méſta iti. Venir de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj popotnik popisuje: „Naš mornarski vodja nam je v Jeruzalem popotvati dovoljil, in tedaj nam pri mestu Jope (Jafi) na suho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obdelovaje živí, in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri le popotvaš; ~ znebi se še clo za neke hipe svojiga telesa, in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jutra je spet tekai notra al bosh popotriebi nuzou ta druje je ana rinzhza kader bosh to rinzhzo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje, noi ga nuzei popotriebi inu bodi ponishen noi po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi usmilan pruet sazhomi uresnizi potrebnoui |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam vnélo ? Od kodi je |
| Zlata Vas (1850): | ni nar večji korist; še za boljši vem. « Če ga poprašajo, jim odgovori: »Ako je do Svečnice ne vganete, vam bom |
| Sveti večer (1866): | gredó z detetom v naročji k njemu in ga prijazno poprašajo: „Od kod si, ljubi fantič, kako ti je ime, kdo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njihova Mina vſa vſa pobóljſhala. „Kako je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaže svoje serce, usmiljeno, blago serce! Ko si me poprej poprašala, če sužnje ne ljubim, čudila sem se tvojim besedam, zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | žalost lotila njenega serca to je zapazila Miriam ter jo poprašala po vzroku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | grem skoz „Klagenfurt, Bleiburg, Gonowitz v Windisehfeistritz i tam da poprašam po vinogradu. Kako se ti kraji po slovensko imenuju, to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | da „Gonowitz” su Konjice, sem gredé zbaral. V Slovenskoj Bistrici poprašam za vinograd i mi poveju, pa sopet po nemečko, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | polje, zatim skoz gojzd k mlinu „Teufelsmühl” i tam da poprašam, kde je vinograd Rittersberg. Tako sem storil. Hodim i hodim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost povedal, de več ne vém |
| Zlata Vas (1850): | postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in jasen je bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko |
| Oče naš (1885): | ni šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal |
| Stric Tomaž (1853): | nikakor od žalostnih novic prekaniti dala, marveč je skrivej skerbno popraševala, dokler da ni prišla peklenski goljufii na sled. Tudi se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Romarja sta popraševala, kaka je okolica in če ni grad „Sokolovo” v bližini |
| Stric Tomaž (1853): | sedanji dobi niso toliko pozornosti obudile, po nobenih niso toliko popraševali, ter jih prebirali, kakor tako zvane: „bajta strica Tomaža, ali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Šimen je na to silil. Srečno so dospeli v Švico. Popraševali so povsod po gospéj, a nikjer ni bilo sluha o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Loblani'' i. t. d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti |
| Zlata Vas (1848): | ni imel nič zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli še le popraševati. Nekteri že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno mer teka po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo práv? Ljubi kmetje! v ſvojim shivlenju toliko od kmetovſkih poprav govoriti ſliſhite, de bi ſe ſkoraj zhuditi mogli, kako de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinoréja v Ipavi in ob meji Goriſhke komiſije veliko koriſtnih poprav pridobila. Le en glaſ gre od njega, de ſe v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu le noče v glavo! Nekteri imajo |
| Fizika (1869): | Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav |
| Fizika (1869): | V to služi poprava (korrekcija, Pod. 85.). Spirala, ki jo držé kleščice C, gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſti, ki ſe v tej rézhi nar bolj, snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi reč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 25 let starši. Tako se ta reč dobro porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1843, sto in sédemdesét tavžent, sedem sto in ena duš. Popravek. V opombi k spisu „Pohlevno uprašanje” poprejšniga lista prosimo, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti. Popravek. V 49. lista namesto „Boj pri sv. Miklavžu na Doberni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | niso predrage, ker veljajo 3 fl. 50 kr. ? Prosimo odgovora. — (Popravek. ) „Slovenec” veljá za četrt leta 1 fl. 70 kr., ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega leta na 451. strani v 18. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraju sgodilo, v kteriga blishni dolini shlahtna vinſka terta raſte Popravik. V liſtu 13. numere pod ſtavkam: 4. Murvne meje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi jo ſam oſkerbi, Deſravno ſe tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. 16 v opombi na pervi ſtrani nameſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako je ta le reſnizhna in ſpodobno rasglaſena. De je popravik Premzov goſp. vrednika prav vshivo raskazhil, nam je shal, ker |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj |
| Robinson mlajši (1849): | kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga lepó obernili po poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na |
| Robinson mlajši (1849): | sklopil, ino za se ni nič več vedel. Če je popravici vmerel, ali je le v medlobah bil, še se ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet dobro naredi: Iztopíte ga še enkrat, potém ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in počiva v Pečicah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v listu 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 v Florenc |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke |
| Biblia (1584): | njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi bila takova |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de sdaj ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kahlá, in takó se je gorkota za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu ſaderſhanje popravla, inu stury, de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe drugu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poloshy. ) Gospá. Pak ręſs; moji laſsję ſo toku ſkùſhtráni. Nęshka. (popravla. ) Nizh ne dę, ga bodo ſhe loshé kręgali. Gospá. (samiſhlena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glej — zvetlize, ktére je ſvoje rejenke imenovala, ſo ſe sopet popravile, ter ſo lepſhi ino lepſhi perhajale. Pa tudi Mariza ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetov ſkerbijo in shelijo, de bi kmetijſtva ſe poboljſhale ali popravile, in de bi sadershki in pomote od njih ſe posgubile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi |
| Zlata Vas (1848): | i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči pomagati, de so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa |
| Robinson mlajši (1849): | tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem pripravljen |
| Oče naš (1885): | zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje je zdaj lahko odgovoriti“, reče Bertrand, „ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſo drugo kmetijſko in delavno robo, popravi kar je sa popravit, de ne boſh, ko delo pride, polomnjeno v roke jemál |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne |
| Divica Orleanska (1848): | o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to |
| Zlata Vas (1848): | in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti in popraviti. Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj |
| Zlata Vas (1850): | delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti. Oj, kako veliko dobriga bi zamogli Oni storiti; ko bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pride ? Od tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker |
| Zlata Vas (1848): | veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse prenareja in popravlja. In res je bilo čudno viditi, kako so se ljudjé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina |
| Občno vzgojeslovje (1887): | reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk |
| Nemški valpet (1867): | in razgovarjala sva se, kolikor je ravno on govoriti mogel. Popravljal sem mu besede, katere je napačno stavil, in nazadnje sva |
| Anton Janežič (1870): | podajal poduk še nevajenim peresom; temeljiti poznatelj slovenskega jezika je popravljal z učiteljsko ljubeznijo pomanjkljivosti se manj izurjenih pisateljev. « Poslušaj bralec |
| Mlada leta (1875): | ko je premikal krive svoje ude po peščenih stezah, ter popravljal drage bruseljske špice na tenkih prsih, ali pa šumotal z |
| Ljubljanske slike (1879): | gostilničarje, fijakarje, brivce, rokovičarje in tudi še z marsikakim goldinarjem popravljal prevročo ljubezen, se čuti starega, toraj misli postaviti se na |
| Moj sin! (1880): | ljubi dan. Poleti pa je nabiral borovnice, kril slamnate strehe, popravljal in vezal lonce, prodajal sol od hiše do hiše ter |
| Vanda (1888): | zlepljena čopka molela do očij. Zdaj si je s prsti popravljal čopka, zdaj je iz žepa vzel lično ščetko in si |
| Naši vaščanje (1891): | celó ni. Jéz je odnesla voda, ker ga ni nihče popravljal, takisto korita; celó kolesa so izgubila spodnja platišča in lopatice |
| Stari dolg (1897): | si ni mogel tolmačiti starčeve zadrege. »Minulo je vse — minulo«, popravljal je mož in tlačil v žep spis in izkušal skrivati |
| Vinjete (1899): | in da je mislil o drugih stvaréh. Kadar si je popravljal nanosnik, prikazalo se je dvoje motnih, kakor z meglo zastrtih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi pri naſ ſaj té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Oh neſrezhna ſlaba glava. Ki posabi rada! Ne samudi jo popravljat', Dokler je ſhe mlada. Vſe, kar zhlovek ſam posabi, Mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Per kmetiji potrebno orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec! si že po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 v Florenc na Laško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in |
| Botanika (1875): | trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese |
| Botanika (1875): | pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila. |
| Zoologija (1875): | ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | koli proſsila od njega. 8. Ona pak, kęr je bila popręd od ſvoje matere podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere besede so pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi mi ne bomo nikoli vidili |
| Roza Jelodvorska (1855): | te kaki vitez k sebi ne vzame, ki so bili popred moji prijatli. Ja, ako bi morala veliko let pri njemu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na sveit, Je on sazheu iskati, Kar je blo sgubleno popreit, Tu nasai perpelati. On je na krishu sa naſs umeru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | krishu sa naſs umeru, De nam je Nebeſe odperu. 3. Popreit pa ta vezhir je biu On s'jogri h'Misi |
| Robinson mlajši (1849): | položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se je božja previdnost tude |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali |
| Biblia (1584): | Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti |
| Fizika (1869): | mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in |
| Gozdovnik (1898): | ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca |
| Ferdinand (1884): | dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog |
| Ferdinand (1884): | ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker |
| Ferdinand (1884): | zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih. |
| Ferdinand (1884): | Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je sicer dopadalo. Tudi |
| Ferdinand (1884): | notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega, ker sta bivala v krasnem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den je sastoin |