jakost jalapov jama jambor jamborov jamica jamnica jamski jan jan. janezov janež janežev jann jantar jantarjev januar jar jarek jarem jarina jasen jasli jaslice jasniti jasno jasnorumen jasnost jasnosvitel jastreb jašek jata java_kava javalne javen javiti javljati javno javor jaz jazbec jazbina jaz_biti je. jecljaje jecljati ječa ječanje ječar ječati ječeč ječen ječmen ječmenov ječmenovka jed jedavec jedec jedek jedilen jedilo jedljiv jedrce jedrnat jedro jedrovit jedva jegulja jeguljast jej jek jeka jeklen jeklenec jeklenica jeklina jeklo jelen jelenov jelenovec jelenji jeli jeličen jelka jelovina jelovje jelša jelšev jelševje jelšje jeman jemati jemnasta jenki jenjati jerbas jerbašček jereb jerebica jerebičji jeremiada jeričin jerin jermanov jermen jeruzalemski jesen jeseni jeseniti jesenski jesenje jesih jesihov jesti jestvina ješče ješprenj jeti jetika jetnica jetnik jetniški jetra jetrenec jetrn jetrnjak jetrov jez jez. jeza jezdec jezdi jezdili jezditi jezen jezer jezernat jezero jezerski jezičast jeziček jezičen jezičnež jezičnik jezik jezikoslovec jezikosloven jezikov jeziti jezno jezuit jezusov jež ježa ježek ježev ježica ježičast jilov jod jodec jodovec joel. joger jogr. jogrski joh joj jojmene jok jokaje jokajoč jokanje jokati jonov jopič jos. jož. jožefov jožetov jožkov jud judinja juditin judov judovski judovsko jug jugoslovanski juha juhej
| Rudninoslovje (1867): | sijajnosti je treba paziti na njeno kakost (Art) i na jakost (Grad). Glede kakosti razločujemo 5 vrst sijajnosti: 1. Kovinsko (Metallglanz |
| Botanika (1875): | in razrasti. Od snovi deblove je naravno odvisna njegova trdnota, jakost, kakor tudi njegova zunanja in notranja podoba; njeni razločki se |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | povoj izmenični tok, ki ima večjo napetost, pa toliko manjšo jakost. Ta pripomoček se porablja pri prenašanju električne sile, da se |
| Kemija (1869): | Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole |
| Kemija (1869): | chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kaj je ta svejt bres lubeſne drugega, koker ena jama teh reſwojnekov polna groſovitnoſte, inu nausmilenja ? Moje serze je uſſe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | prezhuſamesh, vezhe ratam: zhe meni vezh perverſhesh, majnshe poſtanem. Ena jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grobu, ino ſhe huje ſe mu usháli. Grob je bila jama v' ſkalo, ino je ſ' kamnam saperta, Jesuſ rezhe: „Odvalíte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi gnoja prav poſlushi. Gnojiſhe je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnoja ſe ne dajo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bodo zamogle svinje blizo. Zadej se naredí precej globoka jama, de se cló nič gnojá ne razgubí, in de ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga ni živiga vidila. Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spodnje, ktero tudi posebej na drugo stran položim. Ko je jama skopana, denem rušine berž na dno, tode narobe, ter jih |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | je obzidana ali tako napravljena, da vode ne spuša. Taka jama mora biti na naj nižji strani gnojníšča, da se lahko |
| Maria Stuart (1861): | pogum. Mortimer. Previdnost vaša ni junaštvo, lord! Leicester. Vas mika jama kakor Babingtona? Mortimer. Vas ne Norfolkova velikodušnost. Leicester. Norfolk pripeljal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš |
| Mineralogija in geognozija (1871): | veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven ne |
| Maria Stuart (1861): | stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde |
| Rudninoslovje (1867): | prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba |
| Zoologija (1875): | popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj pa de ne ? Ali jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na |
| Biblia (1584): | eno Ouzo, inu, aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je |
| Biblia (1584): | vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil |
| Oče naš (1885): | kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je |
| Tiun - Lin (1891): | ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med |
| Tiun - Lin (1891): | je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po |
| Tiun - Lin (1891): | da so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. |
| Fabule ino pesmi (1836): | naj na glavi S’ rokami zhoha ſe. Le ſtopi v’ ján s’ kopazhi, Pokashi ſvojo mozh; Ah, tak ſe kaſhel vrazhi |
| Fabule ino pesmi (1836): | Ah, tak ſe kaſhel vrazhi? No me polije jozh. V’ ján s’ krampom ſe podám; S’ njim komaj dvakrat lopim, Is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se dalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | še na dobrih nogah derži, zakaj nje pervi lastnik Anton, Janezov oče, je veliko lét po ptujih krajih hodil, razne suknarske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v čem ti trije vrelci po večim pomagajo. Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſadu ne rodí, ſe poſeka, ino v' ogenj vershe. “ To Janesovo govorjenje je veliko poſluſhavzov omezhilo, v' kterih ſo ſe reſnizhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obéh veſelje nad Bogam, tolika ljubésen ene do druge. 4. Janesovo rojſtvo. Zaharija ino Elisabeta ſta reſ ſinú dobila, keteriga jima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender le v' proſhnjo dovolil. Kmal poſhlje rabeljna ſ' poveljem Janesovo glavo perneſti. Rabelj je ſhel, déne Janesa v' jezhi ob |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Janežev kruh. Šest celih jajc v loncu pol ure mešaj, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz jelenovih ušes in jezika. Kopun s solato. Kruhova torta. Janežev kruh. 176. Župa z rezanci in perutninno drobnjavo. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca |
| Kemija (1869): | na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515 |
| Ta male katechismus (1768): | svojemu ſhivlenju ſasluſhil dobru, ali hudu. Job. 19. Daniel. 12. Jann. 19. Kaj tedej ta ſadnè: Inu enu vezhnu ſhivlenje? |
| Ta male katechismus (1768): | greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje |
| Ta male katechismus (1768): | is svojo bres konza dobruto, inu modrustjo. B. stvarj 1. Jann. 5. Kaj pak ta druge artikel: Inu v' JEſusa Kristusa |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovde ima, inu taiste derſhy, ta je, katire mene lube. Jann. 14. S koga se pak lubeſn svojega bliſhnega doliuſame? Lubeſn |
| Kemija (1869): | Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez |
| Kemija (1869): | imenom bljevalna sreš (Brechweinstein) in se rabi v zdravilstvu. 13. Jantarova kislina, C8H4O6.2HO. Bernsteinsäure; Acidum succinicum; znak: Suc. Jantarova kislina nahaja |
| Kemija (1869): | Bernsteinsaure, jantarova kislina 468. Beryllium, berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól |
| Kemija (1869): | zdravilstvu. 13. Jantarova kislina, C8H4O6.2HO. Bernsteinsäure; Acidum succinicum; znak: Suc. Jantarova kislina nahaja se v jantaru, iz kterega se dá sublimovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kr. Tečaj XIV. List 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bi dobili oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5250, 6048. 37. 1/3 nekega dolga treba izplačati dne 15. januvarja, 1/4 dne 31. januvarja, 1/6 dne 28. februvarja in ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v.), ako treba povrniti nepotegnene 5% obresti od dne 1. januvarja naprej, in se računa 1/2 ‰ senzarije? 10. Nekdo proda na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti od dne 1. januvarja. ) 6. Nekdo proda dne 6. decembra 9 sreček iz leta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nekega dolga treba izplačati dne 15. januvarja, 1/4 dne 31. januvarja, 1/6 dne 28. februvarja in ostanek dne 31. marcija. Kedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe gorkota in hlad naglo ſpremenujeta, takrat ſe ſhkodljiva rôſa jariga in osimiga shita nar rajſhi prijemlje. Ob takim zhaſu ſe |
| Gozdovnik (1898): | je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim |
| Gozdovnik (1898): | nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili |
| Zoologija (1875): | prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se celo živih živali, napadajo perutnino, opitane svinje, bolno |
| Botanika (1875): | hiemale) rabi nam zatorej za likanje lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv |
| Biblia (1584): | hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu |
| Biblia (1584): | ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim |
| Viljem Tell (1862): | nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt ſim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovenec, de ste tistiga roda, kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XXV. Poglavje. Otiske po jarmu. Na zgornji strani vratu blizo koma, kjer jarm leži in |
| Viljem Tell (1862): | ko bili Očetje naši so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osimina vſelej vezh vershe , kakor jarina ravno tiſtiga plemena. Smed jarine ſe ſéje narpred ôveſ, pſheniza, ersh; sa temi: bób, grah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine pa v 5 ali 6 minutah takó zhiſto omlati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe sgodej ſéje jarino na rahlo in gorko semljo, ker ſhe simſka mokrina v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje ſe vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in niskih dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po posni; sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje popraševal. Med |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtorjenimi grehi, kmal oveſeljeno s' saupanjem v' boshje uſmiljenje, ino jaſen ino lep ſe mu dan vezhnoſti odpira. „Blagor krotkim, semljo |
| Genovefa (1841): | puſhavi viditi mogla, ji je bil pogled njéniga otrôka. Vſak jaſen dan ga je is votline pod lépo jaſno nebó nêſla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice |
| Oče naš (1885): | hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce |
| Ferdinand (1884): | ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meglé, ki proti poldnévu zginejo; zvečerna mavrica; velika rosa iz jasniga néba; bele meglice poleg vode na večér; zjutranje megle, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in poshlahtil. Blagor, de je ſedanji zhaſ marſikterimu jela luzh jaſniſhi ſvetiti! (Dalje ſledí. ) Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje |
| Divica Orleanska (1848): | nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo |
| Sveti večer (1866): | ljubeznivo smehlja in očesici se mu blisketate, kakor zvezdice na jasnem nebu. Zdaj se pa ozrite na divje obraščeni glavi osla |
| Fizika (1869): | mnogo vode v podobi pare, kar je v toplem in jasnem vremenu, poveča se zračni tlak še po razpenjavosti vodne pare |
| Oče naš (1854): | peljala. Tukaj je stala cerkvica ktere zvonjenje se je o jasnim vremenu dostikrat v francozki tabor slišalo in je v Ménartovim |
| Valenštajn (1866): | se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Maria Stuart (1861): | Duhové pogubljene V pomoč je moral klicati, da vam Je jasni um omračil. Svárjenja Prijatlic svojih niste poslušali, In mar vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | življenja. Naj reče kdo, da ni tako! To so lepi, jasni dnevi, polni cvetja, polni upanja in navdušenja, dnevi človeške pomladi |
| Valenštajn (1866): | let detinskih, nego V resnici, učiteljici životnej. Le čud skrivnostnih jasni svét na srce V radosti utopljeno govori, Odpira vekovité mu |
| Valenštajn (1866): | zarota plete pred Očesom tvojim, moč peklenska tvoje Menit ve jasni, svetli dan mračí — Ne smem molčati dalje, sneti vez Z |
| Valenštajn (1866): | seza, da bi strasti Krotil, ne smemo se zanašati; Le jasni zakon v mejah ga drži I sled globoko vtisnenih navad |
| Valenštajn (1866): | Vrli Butlar Butlar. Dolžnost sem storil, ker je knez mi jasni Velél. Ilo. Res, general major! Iz srca Vam srečo vošim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Ko zvezde se začno srebriti, Nebó in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi”, pregnale so mi bile trudnost. Na vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Luna. Zhe v jaſni nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri vezhjim ſpiſku hvaleshno poſlushili. — Goſp. P. M. „Ena v jaſni uri” je prav oſtroumna; tode sa Novize ni. — Goſp. C. |
| Tine in Jerica (1852): | dež izvira. Tudi sonce bo zopet zasijalo. Zmirej je več jasnih, kakor oblačnih dni. Dozdaj sva od Boga nezmerno več dobrot |
| Kemija (1869): | svetla podoba razkroji srebreni jodec na ploči, in sicer na jasnih mestih več, na temnejših v razmeri manj. Dosti je nekoliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Z Bogom draga moja! « govori z jasnim pogledom proti nebu. »Z Bogom! — jest vaju moram zapustiti. On |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali veruješ? ” „Verujem v Gospoda Jezusa Kristusa! ” odgovori s terdnim jasnim glasom in pade pred Boštjanom na kolena. Tudi Nikostrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo |
| Fizika (1869): | nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi |
| Fizika (1869): | od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem |
| Lohengrin (1898): | Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta |
| Genovefa (1841): | po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs |
| Genovefa (1841): | tako je nebó lepſhi od sêmlje. Kaj ſhe, naj lepſhi, naj jaſniſhi pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lojtro metati; zakaj koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jasel se mora pobrati, neke dni na zraku presušiti in potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlevih, iz kterih ne kidajo večkrat gnoja, kjer ne čedijo jasel in poslinjenega in oblatenega korita. Zadnjič pa moramo še opomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kosijo ; De 'mo skorej krave pasli, Nemarno kaj nesti v jasli; De 'mo skorej gor pod strehu Rivali seno pri smehu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okoli sebe; s kviško molečo glavo v steno ali v jasli sili, ali pa se v okrogu vertí. Vès spehan se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še le ukrotí. Vtika glavo v kak kot ali v jasli, se naslanja z životam na kakó steno, in stojí dremaje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konju rabiti. Posoda, iz ktere je leta konj pil, in jasli, iz kterih je jedel, se morajo z lugom dobro osnažiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drago od slame. Dvakrat na dan se kratka kerma v jasli potrese, in zvečer se seno ali slama za lojtro nabaše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogubi na tleh. Kratka in drobna kerma se kozam v jasli ali žleb poklada. Kerma, ktera je iz lojtre v jasli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | biti lojtra dva čevlja od tal in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma, ki skoz lojtro pada, pride, da se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jasli ali žleb poklada. Kerma, ktera je iz lojtre v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu |
| Sveti večer (1866): | Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno draždansko podobo. |
| Sveti večer (1866): | Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s |
| Sveti večer (1866): | večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da |
| Sveti večer (1866): | in palico. Njegove oči so bile neprenehoma vperte na zale jaslice in pazljivo je poslušal petje in brenkanje. Nihče ga ni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 1. Pestovališča (jaslice) so zavodi za deco, katera še ni izvršila tretjega leta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej ne morejo same vzrejati svojih otrok. Imenoval jih je jaslice, ker je tudi naš Odrešenik, največji prijatelj otrok in siromakov |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki |
| Maria Stuart (1861): | tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu |
| Fizika (1869): | navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fizika (1869): | pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno |
| Fizika (1869): | tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so se na različen način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstava, katera je predmet poželenju, samó takrat povzdigniti do popolne jasnosti, ako je dotični predmet v resnici pred nami. Vsako poželenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se privede ono, česar še nima; mrzost pa |
| Divica Orleanska (1848): | poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj |
| Zoologija (1875): | okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. |
| Zoologija (1875): | Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski |
| Zoologija (1875): | konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in se nahaja pogostoma na Španjskem in Turškem. *) Najnavadniši je |
| Zoologija (1875): | njega na 48000 črevljev cenjeno visočino. Tudi tako imenovani kraljevi jastreb (Sarcoramphus papa) živi v južni in srednji Ameriki, dolg je |
| Zoologija (1875): | V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg |
| Ferdinand (1884): | Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi očmi očeta ter reče: »Oj |
| Zlatorog (1886): | prostó Dol v vedno ožjem krogi? Oh divji ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi |
| Fabule ino pesmi (1836): | Is véje, no na ſtoli Terdno kluva v’ njo. En jaſtreb obletáva Borſhte, da bi rad ˛Si sajterko priprava Kajti ma |
| Fabule ino pesmi (1836): | k’ ptizheki. ˛Siniza v’ goſhi ſkrita Glaſno ſe ſmejí: »»˛Si jaſtreb ſe naſítil? — ˛Sedi dol no ſpí. Is moj’ga pérja |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Siniza ſe saſukne Trikrat na okrog. Sleti, no leſhnik sgrabi. Jaſtreb vidi jo: Na njeni ſmeh ne sabi. ˛Smert sdaj njena |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſi shelo, Kak ſi meti htél. «« Kres toti ſhpot ſiníze Jaſtreb ſe jesí: On rasprè perotnize, Hitro odleti. ˛Sínizhji ſhpot kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli urno sbrihtati, kaj de tó poméni. Miſlili ſo, velik jaſtrob je kako ovzo ali sajza, ali kaj taziga perneſel. Rozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne isgajnaj ; selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej ſe rad jaſtrob in dihur k hiſhi perkradeta; imej per kuretni ſkerbno okó |
| Sacrum promptuarium (1695): | povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj |
| Zoologija (1875): | vzdignejo v tako višavo, da jih oko komaj še opazi. Jastrebi so bojazljivi, leni in jako požrešni, ter se hranijo večidel |
| Zoologija (1875): | Jastrebi (Vulturini) imajo precej dolg, raven, na konci kljukasto zakrivljen kljun |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jamskim svetilom od doma ter koplje jamo navpik v zemljo, jašek imenovano, ali dela rovi vodoravno pod zemljo; oboje pa zveže |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Jamski medved, Höhlenbär. Jantar, Bernstein ali Succinit, 63. Jaspis, 33. Jašek, Schacht, 148. Jedavec, Flussspath, 36. Jetrenec, Lebererz, 60. Jez velikanov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po strmih lojtrah, ali ga pa po vrvi spusté v jašek. Rudniki so včasi neznano veliki, zakaj jaški so včasi 3000 |
| Zlatorog (1886): | Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan 10. julija, na up pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg Rio-kave po 168, 150 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Dal sem prodajalnici za prodajo na drobno: 100 kg Java-kave po 178, 420 kg Rio-kave po 164, 150 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | M. Pavliča v dan 10. avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave po 164, 875 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 350 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Prodajalnici sem dal za prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 kg Rio-kave po 164, 100 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. v gotovini ter mu prodal na up: 100 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 200 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47, 100 kg zabel. |
| Stelja in gnoj (1875): | hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to je bila žalostna vožnja! ” — Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | več biti podložne, da bodo tudi one hodile v vse javne in politiške pogovore, in da zanaprej ne bo več njih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | med té kristijane, in so si jih izbrali za kervave javne igre. Taka priložnost se je bližala zdaj. S preganjanjem nič |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zovejo prioritetne obligacije ali prioritete (prednice). Akcije, prioritete in javne zaklade (öffentliche Fonds) zovemo s skupnim imenom vrednostne papirje (Effecten |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem odru, naj se ne grozí, ako omikani ljudjé njega dejanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | za to, da se nepogojna pokorščina ukazuje postavi v vsem javnem življenji. Delala bode na to, da se vkorenini ustava ter |
| Viljem Tell (1862): | Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni klicarji. Usmiljeni bratje. Geslerjevi in Landenbergovi konjiki. Mnogo kmetov, valdstatskih |
| Valenštajn (1866): | Pri meni videl Kvestenberga si, Do zdaj poznaš njegov le javni posel, Prinesel sem je tudi tajen posel, Ki dan le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oseb ali od javnih organov, govorimo ali o zasebni ali javni vzgoji. Ker ta formalna razlika ne vpliva bistveno na notranjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo |
| Lohengrin (1898): | dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje |
| Fizika (1869): | omejena na manji prostor, učinek magnetične hude ure se pa javlja v velike daljave. Kakov pok ali grom se pa do |
| Botanika (1875): | poljedelstvo neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhlo prav dobro od rók. Poſebno je pa is béliga javorja toljko zhedne okróshnike alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko panjovja (ſhiorov alj porobov) verhov in korenin poſékaniga némſhkiga javorja ponidama sagnije, is katerih bi ſe lep marogaſt leſ sa |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | VI. PESM. S. IGNAZIUSA. Od Lubeſn Boshje. I. O Bug! jeſ te’ , kjer se ti popred Mene lubil, predn je she |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi ti njega s' temi poniſhnimi beſedami ſprimi: „O Goſpod, jeſ niſim vreden, de pod mojo ſtreho greſh, rezi le s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vami bil, vam ſhè tudi proſiti potreba ni bilo; sakaj jeſ ſim Ozheta sa vaſ proſil, ino vſiga potrebniga ſte dovolj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino vidila, ino to prizha, de pravi obljublen Meſija ſim jeſ. — Naj jih ravno veliko mene sa odreſhenika ne ſposna, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rad Jesuſu ſrozhil. „Potreba je, tak jim on rezhe, de jeſ neham, on pa sazhenja. Pojdita, tak vkaſhe dvéma ſvojih jogrov |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | obétali, vſi brumni kralji sheléli, ki ſim ga napovedal tudi jeſ, ali ſhe naj drugiga zhakamo? “ Dobro je posnal Janes Jesuſa |
| Življenja srečen pot (1837): | rekòzh: Moj Bog in moje vſe! Ti ſi moj, ino jeſ ſim tvoj. V' vſih rezhéh ſe tebi isrozhím; kar ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg |
| Biblia (1584): | vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke |
| Biblia (1584): | pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je |
| Biblia (1584): | inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo |
| Biblia (1584): | kakòr Tempel. De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te |
| Biblia (1584): | Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj |
| Biblia (1584): | kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi |
| Biblia (1584): | némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl |
| Biblia (1584): | bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te |
| Biblia (1584): | ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri je tudi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske |
| Tine in Jerica (1852): | Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en |
| Stric Tomaž (1853): | da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč |
| Sveti večer (1866): | slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje prizadevanje. ” „Kako do zlata priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš |
| Deborah (1883): | Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred |
| Tiun - Lin (1891): | zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to S. S. Troizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha † Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas noi usi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi |
| Pozhétki gramatike (1811): | od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi |
| Genovefa (1841): | in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe |
| Genovefa (1841): | rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in |
| Genovefa (1841): | shêjin, pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo |
| Genovefa (1841): | je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter rêzhe: „O hvala Bogú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad |
| Ta male katechismus (1768): | serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno |
| Ta male katechismus (1768): | pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlagati; ampak zdelo se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti gotovo ni všeč! — Ti si mi tako dober Oče, jest pa sim Ti bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nepokorin! — Toliko mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bi naše izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od |
| Čas je zlato (1864): | ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi |
| Divica Orleanska (1848): | rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi |
| Divica Orleanska (1848): | nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | on stist'ga piti, No rezhe : tu je moja kry , Kadiro jeſs preliti Ozhem sa vaſs , no vſe Ludy, To lubesen sposnaite |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan. 7. Vuzhmo se naſhe dolshnosti, De mi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſh vezhni Gospod. Sazheu Moyeſu srozhiti, Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Jeſs sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi |
| Biblia (1584): | ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi |
| Biblia (1584): | nej s'mano, ta je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny s' mano, tá je supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi |
| Deborah (1883): | so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš |
| Oče naš (1885): | krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. |
| Tiun - Lin (1891): | kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le |
| Gozdovnik (1898): | ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje |
| Zlatorog (1886): | led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati |
| Maria Stuart (1861): | Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako ljubi, ali pa še bolj, kakor če |
| Oče naš (1885): | Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove |
| Tiun - Lin (1891): | Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi |
| Gozdovnik (1898): | klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa |
| Revček Andrejček (1891): | od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri vaſs gori vsame, tá mene gori vsame, inu katęri mene gori vsame, tá tęga gori vsame, katęri je mene poſlal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsame ſvój krish, inu ne hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi |
| Divica Orleanska (1848): | ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro |
| Deborah (1883): | si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako |
| Ferdinand (1884): | skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene ſveſala, inu lesem v' mejſtu perpelala; ſdej more per men use zhiſtu, inu zhednu biti. Grem rada |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | in' ſrezhi vèſ namęnen, Ne k' leni mekushnoſti Je Stvarnik men' dal ta zhaſs. S' njegovih rok ſim jeſt dobil Shivlenje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je Stvarnik men' dal ta zhaſs. S' njegovih rok ſim jeſt dobil Shivlenje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je beſsęda vſaka. Nęshka. Konz ga bo , oblubim dé. Goſpá. Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmam! — Kaj mi je sa en ſtrah naredil ! oh Nęshka, men' ſe je hudo godilu! Nęshka. Vaſha Gnada, kè bi ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | di ti mena te moje shale skues tvoiga tegniela dobriga Duha shebrei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem |
| Genovefa (1841): | ſo ti ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta |
| Zlata Vas (1848): | tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali |
| Čas je zlato (1864): | všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu |
| Valenštajn (1866): | Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj |
| Zlatorog (1886): | triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom |
| Robinson mlajši (1849): | moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar |
| Robinson mlajši (1849): | otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je |
| Robinson mlajši (1849): | boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Kdor nej z meno, le-tá je zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se |
| Genovefa (1841): | otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ti povem! me nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst |
| Divica Orleanska (1848): | derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več |
| Zlata Vas (1850): | čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel |
| Čas je zlato (1864): | v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne |
| Ta male katechismus (1768): | te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje |
| Divica Orleanska (1848): | jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubi častitljivi opat“, reče Arto, „pa za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje |
| Roza Jelodvorska (1855): | so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. No, ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala |
| Zeleni listi (1896): | zopet domu, »zdaj vem, kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že |
| Gozdovnik (1898): | Z vami nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se |
| Gozdovnik (1898): | dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina |
| Biblia (1584): | na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo |
| Biblia (1584): | de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in |
| Genovefa (1841): | vidiva, de 'to nizh ni bilo, in de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Blagomir puščavnik (1853): | seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se |
| Oče naš (1885): | spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot |
| Zlatorog (1886): | Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih |
| Revček Andrejček (1891): | seže Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi mi dva ostala skupaj. « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni lepú |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo |
| Genovefa (1841): | jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z |
| Tine in Jerica (1852): | To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. — Jerica mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za |
| Viljem Tell (1862): | Gospod moj, Valter Firšt — Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali |
| Oče naš (1885): | njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in |
| Oče naš (1885): | vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek |
| Blagomir puščavnik (1853): | za vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak |
| Stric Tomaž (1853): | in mu reče : „Le okleni se me dobro, Ivan! da naju bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se |
| Blagomir puščavnik (1853): | zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ |
| Blagomir puščavnik (1853): | potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem |
| Revček Andrejček (1891): | videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le |
| Lohengrin (1898): | bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí |
| Robinson mlajši (1849): | Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi |
| Blagomir puščavnik (1853): | odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček |
| Stric Tomaž (1853): | nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na |
| Viljem Tell (1862): | Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se |
| Gozdovnik (1898): | Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa tudi mi do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vendar smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Gozdovnik (1898): | »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za to in kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen |
| Viljem Tell (1862): | radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil Nobèn trinog. Hedviga (objame ga). O |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem |
| Sveti večer (1866): | na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek. Kako bi to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo |
| Genovefa (1841): | bliso, kakor na teriſhu, in lé njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi |
| Genovefa (1841): | po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meni „ v Loblani'' i. t. d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez |
| Robinson mlajši (1849): | glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu |
| Robinson mlajši (1849): | umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſ po ſkuſhnji poterdim. „Gotovo je tako”! Novo pinjo, ktéro mije z. k. kmetijſka drushba is Vredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v |
| Oče naš (1885): | svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal, menda strahú sam ni vedel kaj; cesar se mu je |
| Blagomir puščavnik (1853): | morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Pozhétki gramatike (1811): | króshim, ſe potépam: rogne, garje, ſráb, doge, vajvd, geole, sapérza, jezha, mole, jés, cidre, leſnázhoviz, ſádjovo vino; bydre, belavùſhka, vivre, shivéti |
| Genovefa (1841): | poglavje. Genovefa v jézhi. Stolp, (turn) ki je bil hudodélnikam jézha, in ktériga je Ijudſtvo le ſtolp ubosih gréſhnikov imenovalo, je |
| Genovefa (1841): | obétal, pobóshni mosh ? Sa zvetézhimi vratmi me je ta tamna jézha prizhakovala. — „Pa vunder”, je dalje rêkla, „kér ſi me Ti |
| Genovefa (1841): | v tém ſtolpu je sdaj ôna ſarna saperta bila! Njena jézha je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vse zidovje gradov od zunaj obide in se plazi pri ječah, da bi morebiti jok in stok kakega jetnika slišal, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te |
| Genovefa (1841): | ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je |
| Genovefa (1841): | ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo |
| Roza Jelodvorska (1855): | sercu biti«. Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili |
| Biblia (1584): | dati. Inu on je tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti |
| Zlata Vas (1848): | vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno |
| Zlata Vas (1848): | molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati |
| Zlata Vas (1848): | županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vzamejo, in že so prišli tisti, ki so njo v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko |
| Viljem Tell (1862): | se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi |
| Viljem Tell (1862): | Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | spreviditi, da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O |
| Biblia (1584): | della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes |
| Ta male katechismus (1768): | blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn |
| Ta male katechismus (1768): | kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji |
| Genovefa (1841): | ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro |
| Roza Jelodvorska (1855): | ji po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati |
| Genovefa (1841): | od vêzhne jézhe ga reſhiti ni bilo v grôfovi môzhi. Jézhar, ki je Gola ljudém pokasovati imel, ni ſkoraj zéli dan |
| Genovefa (1841): | hudo véſt iméti in tako umréti. ” „Prav imâte! ” je rékel jezhar, ki je shelésne vrata saperl; in zhe hudôbno shivljênje na |
| Maria Stuart (1861): | Ki bi oznanil in ovadil rop. Marija. In Druri, Paulet, ječarja moja? O, raji dasta zadnjo kapljo kervi — Mortimer. Najperva padeta |
| Maria Stuart (1861): | in Menila sem, da mene je ves svét Zapustil — Môga ječarja bratranec Je moj prijatel, kterega imela Sem za najhujega sovražnika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ste tistiga roda, kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da ni lepo,« reče sama sebe svareča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od leta 1794 ne pomnijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in res zrel), in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in |
| Robinson mlajši (1849): | dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lahko pobere. Svezher otèpe klaſje ſ' zépzhikam, ino je pernèſla jezhmena polovízo dobre mére ſvoji taſhi domu. Tukaj ſta dva sgleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od nar lepſhi pſhenize; v 25 minutah ſo 40 ſnopov jezhmena in ravno toliko ovſa pa v 20 minutah vkraj ſpravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga jezhmena na poſebno dobro njivizo v ſejal. Sima je bila poſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo taziga ſemena, ktero rado poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev korenine globoko v tla sashene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle lepu spuzej, inu jih na taki kraj poſtavi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hitru na mleku posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | obé nosnici v njem , in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti |
| Botanika (1875): | druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. nam kaže škrob ječmenov, ržen, pšeničen in ovsen, kteri je v tem karakterističen, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſim oredjem vred v piſarnizi te drushbe dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vetrovi do konza. Spomladanska Şetov. Vſse dobru rata. Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v'ſejana biti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bres snęga, vender veliku vetra. Spomladanska Sętv. Je enu dobru jezhmenovu Lętu, ga veliku inu dobru rata, zhe ni ſuhu po |
| Kemija (1869): | chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo |
| Divica Orleanska (1848): | Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se |
| Robinson mlajši (1849): | nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in |
| Tine in Jerica (1852): | je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom |
| Zlatorog (1886): | gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo |
| Pripovedke za mladino (1887): | jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico |
| Kuharske Bukve (1799): | shlaht jędeh dobre. 42. Polivka, ali soſ, dobra per vſeh jedeh. Rasbęli ſroviga maſla v' kosi na sherjavzi, permęſhaj ribaniga kruha |
| Kuharske Bukve (1799): | sdaj bomo ſhe druge uzhili, katire ſo per vſake shlaht jędeh dobre. 42. Polivka, ali soſ, dobra per vſeh jedeh. Rasbęli |
| Robinson mlajši (1849): | tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega |
| Kuharske Bukve (1799): | na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa |
| Genovefa (1841): | obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Genovefa (1841): | in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo. ” „Kako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | njih drago; v manjih gostivnicah se dobi obed s 4 jedmi za 40 kop. — Obleka in obutva je tudi draga; v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in pije, kar mu diši. Ko si je trebuh z jedmi in pijačami napolnil, prosi kermarico ga odpraviti, ker mora zavoljo |
| Rudninoslovje (1867): | prosójen, krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0) skoro kot jédavec, i 3•8krat teži od vode. V zloženih zvrstéh posnemlje |
| Rudninoslovje (1867): | škrlat, razo ima rjavkasto-rdečo, poluprozóren je, krhak, trd skoro kot jédavec (tr. = 3•5 . . . . 4•0), a 5•8krat teži od |
| Rudninoslovje (1867): | je; krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0) skoro kot jédavec, i 3•8 krat teži od vode. Zložene vrste so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Jantar, Bernstein ali Succinit, 63. Jaspis, 33. Jašek, Schacht, 148. Jedavec, Flussspath, 36. Jetrenec, Lebererz, 60. Jez velikanov, Riesenweg, 79. Judenpech |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači |
| Kemija (1869): | Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl |
| Kemija (1869): | tekočina brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more, si prilasti |
| Kemija (1869): | ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben |
| Kemija (1869): | Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures |
| Pripovedke za mladino (1887): | Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Fizika (1869): | dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino |
| Kemija (1869): | Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri |
| Zoologija (1875): | podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en del |
| Zoologija (1875): | in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da ti resnico povem: veliko bolj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz |
| Zoologija (1875): | vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v |
| Zoologija (1875): | ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar |
| Zoologija (1875): | in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje |
| Roza Jelodvorska (1855): | pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki |
| Rudninoslovje (1867): | imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje |
| Rudninoslovje (1867): | tudi skozi i skozi, toda ohranijo svoj prvi kristalni lik. Jedrnata, tudi prstena, kot opeka rdeča zvrst se imenuje opékovec (Ziegelerz |
| Rudninoslovje (1867): | pravimo, da je jedrnata (dicht). Od enotérne rudnine se taka jedrnata samo v tem razločuje, da se enoterna dá klati, jedrnata |
| Rudninoslovje (1867): | zovemo predrobne (verschwindend klein), i takej rudnini pravimo, da je jedrnata (dicht). Od enotérne rudnine se taka jedrnata samo v tem |
| Rudninoslovje (1867): | jedrnata samo v tem razločuje, da se enoterna dá klati, jedrnata pa ne. Zložena rudnina se namreč ne dá nikoli klati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slovijo že davnej krog in krog. — Lepe farbe in dobriga jedra je bil rudeči tomošk (damast), ki ga je F. Juh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In zvésto deržale obljubljen namèn; Vam bomo dajale cvetlice in jedra. Nam z lica sijala resnica bo vedra. De vidil lahko |
| Kemija (1869): | otrobe. Kakor bolj ali manj natanko ločimo otrobe od močnatega jedra, dobimo moko razne beljave in hranivosti. Kakor je moka z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek zemljine skorije, koja je |
| Kuharske Bukve (1799): | 213. Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene |
| Kuharske Bukve (1799): | is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na tolikaj vode, de ſo na proſtori; tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne |
| Divica Orleanska (1848): | Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje |
| Robinson mlajši (1849): | obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila |
| Robinson mlajši (1849): | Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu |
| Robinson mlajši (1849): | v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so |
| Gozdovnik (1898): | spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma |
| Zoologija (1875): | za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne |
| Zoologija (1875): | Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri |
| Zoologija (1875): | hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to |
| Valenštajn (1866): | pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih |
| Ferdinand (1884): | okoli njega je bila zanj nekaj strašnega, bal se je jeka lastnih stopinj po temnih hodiščih. Hudo mu je bilo srcé |
| Viljem Tell (1862): | rog, Da krepko se razlega z gore v goro, Da jeka po pečinah se budí, Gorjance naglo v dole skliče! (Urnski |
| Fizika (1869): | biti po priliki saj 60 čevljev daleč, da pa slišimo jeko več izgovorjenih zlogov, mora pa stena biti 2, 3, 4 |
| Fizika (1869): | in zamogli ga bomo tedaj slišati. Da tedaj zamoremo slišati jeko enega zloga, mora stena, ki glas odbija, biti po priliki |
| Divica Orleanska (1848): | rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že |
| Divica Orleanska (1848): | čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak |
| Maria Stuart (1861): | Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti |
| Kemija (1869): | obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž njima. |
| Kemija (1869): | Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber |
| Fizika (1869): | je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na |
| Fizika (1869): | nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov |
| Revček Andrejček (1891): | pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. |
| Blagomir puščavnik (1853): | v okrogu, čakajo junaške igre. ” „Vitez Lavoslav mi pripaše sinje jekleno orožje, in mi med tim še marsikter moder poduk da |
| Blagomir puščavnik (1853): | jelenove kože posebno prilezejo. Okoli sebe ima usnjat opasnik z jekleno zaklepnico. Na glavi čem s zlatim trakom obšit klobuk, kterega |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bojoželjen sena belega, čverstega konjiča zaženem, in vahtim v desnici jekleno sulico. ” „Borbne trombe zadoné. Zdaj je šlo vse čez in |
| Rudninoslovje (1867): | rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se |
| Rudninoslovje (1867): | nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
| Kemija (1869): | chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem. |
| Kemija (1869): | surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod |
| Kemija (1869): | surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od Fridau |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škode opere. (Rjò iz nožev, škarij in druge železnine in jekline spraviti. ) Če ni rja prestara, jo odpraviš, če jo z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi. Evrota je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou kaker gakvo tabe nadie shes al sakenje bel obeno kuanje tabei na |
| Kemija (1869): | Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol |
| Kemija (1869): | Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. |
| Kemija (1869): | Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. |
| Kemija (1869): | smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene |
| Kemija (1869): | bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser |
| Divica Orleanska (1848): | ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni |
| Divica Orleanska (1848): | diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula |
| Divica Orleanska (1848): | bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim |
| Blagomir puščavnik (1853): | in skaklja naravnost v cesarsko poslopje. Ko v preddvornici z jeklom okovanima možema pove, da je perstan našel se nju temni |
| Rudninoslovje (1867): | šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i rudnina dá z jeklom tudi posamezne iskre; rudnina sedme stopinje se tudi z najtršo |
| Rudninoslovje (1867): | ost. Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá iskre; šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i |
| Rudninoslovje (1867): | tudi z najtršo pilo le težko dá obraziti, ali z jeklom dáje obilo isker. Rudnine v treh najviših stopinjah se dadé |
| Botanika (1875): | bambusovi imajo v sebi toliko množino kremenčeve kisline, da z jeklom kresani dajejo iskre. V stanicah ostric po robéh njihovih listov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desni, levi, konjka zmir Štric njega sledita tekaj. Zdaj plane jelen bel iz hostej Na čelu nosi roge goste. In hujši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zverne, To knežke vade ne oberne. «« Potuhne v stern se jelen plah, Zavetje upa varno lêt. In glej, pred grofa prostre |
| Sveti večer (1866): | ponosno se dvigajo te veličastne jele! In tu ste celo jelena narisali, ki pije pri studencu. Kako berhko stoji na šibkih |
| Zoologija (1875): | in pregrizne vratne žile. Na ta način oblada celo najmočnejšega jelena. Naša domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča |
| Genovefa (1841): | otoshnoſt preganjati. Ko ſo vitesi to vidili, ſo mnogokrat, sdaj jeléne in divje merjaſze, sdaj volkove in medvéde, ktérih je bilo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in okoli rastlo gosto grmovje, ali na enem kraji so jeleni predrli veliko vrzel in tod je šla Eliza k vodi |
| Sveti večer (1866): | Vidi se mu, kako lahko puha čez skale in germovja. Jeleni, ki je jaz risam, stojé tako pokvečeni, kakor da bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica. Meso s |
| Botanika (1875): | kakor jelenovo rogovje razraščene grive (Clavaria), izmed kterih imenujemo tu jelenovo gobo (Clavaria Botrytis), kozjo brado (Clavaria crispa), lesičje parkeljce (Clavaria |
| Botanika (1875): | gliv so pa vendar kožaste glive, med ktere spadajo kakor jelenovo rogovje razraščene grive (Clavaria), izmed kterih imenujemo tu jelenovo gobo |
| Gozdovnik (1898): | Komanč, je bil od nog do glave ogernjen v strojeno jelenovo kožo, v Mehiki gamusa imenovano, ter nosil lehak a mnogotero |
| Kemija (1869): | žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid |
| Revček Andrejček (1891): | tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je |
| Biblia (1584): | jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu |
| Biblia (1584): | kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe |
| Biblia (1584): | eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi |
| Zlata Vas (1848): | Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj |
| Revček Andrejček (1891): | krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je |
| Valenštajn (1866): | saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog — Bog! jaz |
| Valenštajn (1866): | morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog |
| Gozdovnik (1898): | je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil |
| Gozdovnik (1898): | travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno. |
| Gozdovnik (1898): | more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. |
| Gozdovnik (1898): | bom videl, če bo čas, da izvedem svojo prvo namero. « »Je-li ta človek pri vas? « »Pri meni je. « »Kako se mu |
| Gozdovnik (1898): | bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev |
| Gozdovnik (1898): | vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil |
| Gozdovnik (1898): | in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se |
| Roza Jelodvorska (1855): | veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hoja, ki se v dobro gleštanih gojzdih od poredama sekane jelovine pridobí, — ako bi se za steljo spravljalo listje in mah |
| Stelja in gnoj (1875): | §. 16. Stelja iz smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje, dá pred obletenjem deblu veliko živečnosti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V. |
| Stelja in gnoj (1875): | toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je |
| Stelja in gnoj (1875): | enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje |
| Botanika (1875): | Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo torej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. |
| Genovefa (1841): | je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze |
| Tine in Jerica (1852): | segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je Martin slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih |
| Lohengrin (1898): | dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar |
| Botanika (1875): | za to, ker se je zemlja ohladila. Od kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi zhries mene dovsa dones inoi vsolei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | va k' so tvojega sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je |
| Genovefa (1841): | poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet |
| Astronomija (1869): | za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Sa tabo budit’, te’ iskat’, Skus tu v’ lubeſni gor’ jemat’ 2. S’jutrej ſgudej se bom podal V’ d’shello |
| Življenja srečen pot (1837): | pa ſlabi paſtirji v' blishne vinograde lasjo ſad ino grosdje jemat; na ptúje njive létajo repo ino podsemlize kôpat; derva bres |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova |
| Deborah (1883): | da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti |
| Gozdovnik (1898): | kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času |
| Kemija (1869): | se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s preobilno |
| Kemija (1869): | okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi |
| Botanika (1875): | razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v |
| Gozdovnik (1898): | »Mislim, ker je človek, ki nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kir nam ſami vſe te mlade punzhke pred noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil; ampak praviza te bo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędizo poſębej, inu da na miso, de jo s' shlizo jemlejo na kopuna, katiri ſe poſębej pezhen na ſklędi da na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več hrane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti |
| Fizika (1869): | napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. |
| Botanika (1875): | po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer |
| Botanika (1875): | rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 |
| Štiri poslednje reči (1831): | tukaj v' ptuji desheli od lakote, od vſiga hudiga konz jemljem. Ravno tako pogubljeniga kriſtjana v' peklu to grosno boli in |
| Štiri poslednje reči (1831): | priſhla, in sdej od velike shaloſti v' ptuji desheli konz jemljem. « 1. Makab. 6. O kriſtjan! ker vedno terdovraten v' ſvojih |
| Astronomija (1869): | edini pripomočki, da se doseže cilj. Ker v tacih računih jemljemo polomér zemeljski za stojalno črto, zato moramo njegovo velikost najprvo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | fizikalna znamenja in lice, da bi spoznali in določili mineral, jemljemo na pomoč kemiške moči. Mineralog pa dvojno prašanje stavi kemikarju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne zadostuje vselej, da določimo mineral, zato si na pomoč jemljemo še druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe prozh, Dei nam ti tvoi shegen sveti, Dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju ſerze nagne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nizh ne jemleſh, ti ne dęlaſh obenimu krivize; ti niſi ne en preſhüſhnik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſha vęjſt, kadar vam my od knvizhnih zhimshov pridgujemo? Ti jemleſh interęſs zhe lę enimu na en dan kaj poſódiſh, je |
| Valenštajn (1866): | pa zanašaš Na staro srečo se! Orožije V hudobno roko jemlješ, da napadeš Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto Ognjišče razvališ bogov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | starši zeló revni. Povej mi vendar odkritoserčno, kje pač denarje jemlješ, ki mi je vsaki dan prineseš? Povem ti po pravici |
| Kuharske Bukve (1799): | kader vrè, devaj po shlize pęne notri, inu ſpęt ven jemli; pa ſpęt dęvaj, inu jemli, dokler vſe verhi mlęka prekuhaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | pęne notri, inu ſpęt ven jemli; pa ſpęt dęvaj, inu jemli, dokler vſe verhi mlęka prekuhaſh. Potle rumenake v' vręlim mlęki |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, no na vekomej. (dvakrat. ) 2. Veseli vkup pojemo Iz |
| Maria Stuart (1861): | Naj te ne zmoti blago serce tvoje, Svobode si ne jemlji, stori serčno, Kar hoče neogíbljiva potreba. Ne moreš mila biti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Lepo te prosim, Nežica! nikar mojih besed za resnico ne jemlji; saj ti povem, da sem se šalila. Kaj tacega se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana sa tiem mosham gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte prejeli, saſtonj dajajte“. „Palizo in pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je nam ſtoriti? “ Janes je odgovoril zolnarjem: „Nikar vezh ne jemljite, kakor kar vam je poſtavljeniga. “ Vojakam pa je djal: „Nikomur |
| Revček Andrejček (1891): | odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim! |
| Gozdovnik (1898): | posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč |
| Ta male katechismus (1768): | kry toku prebernenu, de postanje tege kruha, inu vina popolnema jejna v' S. ſakramentu. Koku se spodobe ta S. ſakrament molit |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo dnovi vrozhi, nozhi hladne, je vezhital lępu polętje, vender jejna s' nepokojnimi vremęnami. Jeſén, inu Sima. Je ſuha inu lepa |
| Divica Orleanska (1848): | nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en Pręmonstratenſar inu Shkof v' Raceburgu sturil, de ni poprej jejnal prideguvati, dokler je bil dva naperjatla iſmyril. Inu niblu she |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa. Koker |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nájin pogovor zopet naprej pelála, ki sva ga uni dan jenjala. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V njeno čast, — in ona mati Ne bo Teb' bit' jenjala! — n. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki ti jo bom doli spustil. « Na to je prec jenjala jokati žena in iskati prevoze. Ker so bili oči od |
| Najdenček (1860): | Anžetu bo milostljiv. ” Kristina me je osnažila in ni pred jenjala prositi, kakor da mi je gospodinja boljšo odejo in blazino |
| Čas je zlato (1864): | jo dal? Naj le teče kri, naj, bo že sama jenjala. « Z glavo majaje vzame kraljevič svojo ruto iz žepa ter |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oče, ki me je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora |
| Slate jabelka (1844): | ſvojimu blishnjimu ne samiriti; v’ perpuſhenih rezheh ſvojimu blishnjimu rad jenjati, i. t. d., to ſo rezhí, ki jih vſak lahko |
| Slate jabelka (1844): | rezheh le po volji drugih ljudi ravnati in vſakimu prezej jenjati, de je ſam ſebi in drugim ſerzhni mir obranil. »Dober |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je šla sredi med ženami in je tudi imela velik jerbas na glavi. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poverneta zopet nazaj k svojej ubogej materi ter neutrudljivo delata jerbase in najlepše slamnike, in vso to blagó oddajeta tergovcu. Nekega |
| Oče naš (1885): | vse! “ Na to je mignil vojakom in postavili so težke jerbase pred Barbo na tla. „Barba,“ je rekel, „ti si o |
| Oče naš (1885): | delim! “ Barba je pogledovala s srčno hvaležnostjo zdaj častnika zdaj jerbase, polne vina in kruha. „Kako veliko plačilo za majhno dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila |
| Oče naš (1854): | svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju |
| Oče naš (1885): | svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | počasi bližej, vzame najmanjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku rokó in gre sama mirno in spodobno |
| Revček Andrejček (1891): | na desno proti vodnjaku. Na glavi nosi velik jerbas, v jerbasu pa mrtvo srno). Lej jo no, Jerico. Jerica (ki je |
| Oče naš (1854): | Barba je položila spavajoče déte v jerbasček. „Ménart,“ je rekla, pogledovaje zdaj svojega sinčka zdaj cekine, ki |
| Oče naš (1854): | otročička nazaj. Skerbno ga je v gorko, mehko kožuhovno v jerbasček položila na serce pritiskala in podojila in sladko zaajčkala. Ménart |
| Oče naš (1854): | kmalo blagoslovljen (žegnan) z njim! “ To govoreč pride do križa. Jerbasček s otrokom postavi pod križem na tla, kakor če bi |
| Oče naš (1854): | glavo djal, se v kožuh zavil, kterega je skerbno čez jerbasček z otrokom potegnil in je šel srečno na pot. Šel |
| Genovefa (1841): | v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati |
| Genovefa (1841): | je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k |
| Kuharske Bukve (1799): | ſoka od lemone, inu daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga |
| Kuharske Bukve (1799): | der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' zherni polivki |
| Kuharske Bukve (1799): | miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso, v' katiri ſi |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa, eno libro préſizhoviga ſtegna, eno polovizo kokóſhi, inu eniga jeręba na majhine koſze, pregrej vſe v' ſrovim maſli na sharjavzi |
| Kuharske Bukve (1799): | vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezaniga mozga perdjati, ker bi sicer budla presuha bila. Pečene jerebice. Olupljene, iztrebljene in dobro oprane s tankim špeham čedno natakni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene jerebice z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso s kumarami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de mora ogenj bolj živ biti in de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je |
| Kuharske Bukve (1799): | polivko ſkusi ſito v' eno drugo koso, rasręſhi ſozhno pezheno jerebizo na zheterti, deni jo v' to polivko kuhat, perdeni ſardęle |
| Kuharske Bukve (1799): | brinja, inu najn poliè. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. Pezi jerebizo na rashni tako, de bo mehka inu ſozhna. Poſębej deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine! ” Al pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | s takimi misli, jaz sem šel na potovanje razveseljevat se, jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z glavo in oziraj |
| Tine in Jerica (1852): | Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in mati sta od otrok |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela |
| Botanika (1875): | Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev |
| Gozdovnik (1898): | koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko |
| Gozdovnik (1898): | na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2 |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | doline! Dejte m’i k’tir’ga lubim. 4. Vi Jeruſalemske hzhyre! Jeſt vas mozhnu ſarotim, Zhe ſte mojga lub’ga |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſa njeh tolkajn ſmartran, * de zhlovek’ podobn ni! 9. O Jeruſalemske hzhyre! * kaj mi ozh’mo ſdej ſazhet’? * prezh je vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhno veſelje. “ Kar je Jesuſ na oljſki gori od rasdjanja Jerusalemſkiga meſta prerokoval, ſe je ſhtirdeſet let potlej vſe na tanko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhitno ſlushbo boshjo, kar mu je v' mòzhi. Kmal sraven Jerusalemſkiga meſta je bil lép hrib, lepáva, tako rekozh, zele deshèle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi je hodil, on ljubesnjivi prijatel ljudí. Per nékih vratih Jerusalemſkiga meſta ſo bile toplize; v' jesero ſe je voda nabirala |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nagnenje v' tajiſtim saterl, greſhne navade isgnal, kakor je v' Jerusalemſki tempel ſhel, ino neſpodobne barantavze is tajiſtiga ravno denéſhni den |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hodila brumen Joshef in Marija o navadnih prasnikih v' edin Jerusalemſki tempel Boga zheſtit ino hvalit. Tudi gré Jesuſ, ravno dvanajſt |
| Slate jabelka (1844): | majhni. « Pravi ſ. Bernard. Farisej, ki je bil priſhel v’ Jerusalemſki tempelj molit, je veliko sunanjih dobrih del opravljal, in je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rekozh: „„Ali nizh ne veſh, kaj shaliga ſe je v' Jerusalemſkim meſti v' teh dneh sgodilo? "" „Kaj takiga? " vpraſha on. „„Niſi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je rojen isvelizhar ſvetá; she ſta ˛Simeon ino Ana po Jerusalemſkim tempeljni rasglaſila bila, de je malo déte Jesuſ obljublen odreſhenik |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ v' ſredi veſelja ino zheſhenja milo rasjokal, vgledati pregréſhno Jerusalemſko meſto, viditi toliko terdovratnih greſhnikov shaloſten konez: ravno tako tudi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtopite k' ſodbi. “ ˛Straſhna je bila ſodba, katera je terdovratno Jerusalemſko meſto ino zelo Judovſko kraljéſtvo sadéla; tudi pravizhni ſo morli |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſte tajiſte hzheri nebeſhkiga ˛Siona, vaſhe ſerze je tajiſto ſkrivno Jerusalemſko meſto, v' katero je v' teh ſvetih velikonozhnih dnéh Jesuſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | terplenje v' isvelizhanje, krivizhnim pa v' pogublenje ſpreobernilo. Alj to Jerusalemſko rasdjanje je bila le podoba ſhe ſtraſhnéjiga ſodniga dné, kateriga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kakor je priſhel nekoliko dni pred ſvojim bridkim terplenjam v' Jerusalemſko meſto, po deneſhnim ſv. evangelji. I. Kralji in poglavarji ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hitro svedó, de on prav po kraljévo sa Meſija v' Jerusalemſko poglavitno meſto ozhitno pride, je vſe na nogah. Vſe od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva Jerusalemſko meſto v' ſvojo obláſt: pride pa tudi v' naſhe ſerze |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Perva je ſkuſhnjavzu ſpodletéla; pa njemu ſhe ni sadosti. V' Jerusalemſko ſveto méſto Jesuſa peljá, na verh gladke ſtrehe viſokiga tempelna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel; zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo |
| Genovefa (1841): | in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Mathia ſlanzhnu ſeme ſejati, na tako semlo, katęra je v' Jeſsen s'kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhlovęka, inu te shivine gorku, to ſe od Spomladi do Jeſsen godi Aku pa Sonze po ſtrani ſijalu bode, toku bode |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku tudi snaſh od tih drugih 3. talov, od Poleta, Jeſsen, inu Sime ſoditi. Aku je Poletu ſila mokru, bode malu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pada, pomeni per ſhivini bolęsni. Kader grabzi prezh beshijo, inu Jeſsen ſiole. inu roshe zhes navado zvedo, bolęsni med ludmi pomęni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kateri Settvi ſkodijejo. Rib. Po Lętu jih bode malu, v' Jeſsęn ſe gmirajo. Bolęsni. To Lętu ſe teſhku arznujejo, inu tę |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | povodne shivadi, koker raz, inu zhebelle bodo ſlabe. Aku je Jeſsen lępa, inu gorka, bode sa naprej shitu ratalu, aku pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadje in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro |
| Čas je zlato (1864): | novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in ker ni kralj lova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſhku arznujejo, inu tę bodo vezhital Spomlad, inu h' konzu Jeſsęni. To Lętu ſe tudi med shivino rada kuga sazhne. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | memu, bode ſuhu vreine noter do Adventa. Sima. Po lepi jeſseni pride na enkrat Sima prezej v'Grudni, inu ſneshí vednu |
| Divica Orleanska (1848): | Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih |
| Zoologija (1875): | v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi |
| Genovefa (1841): | in pod milim nébam, bliso veliziga gôjsda ſo bili. Jaſna jeſénſka nozh je bila. Nebó je bilo polno svésd. Méſez je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred ſ. Mihélam in 14 dni po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Lublanſkè pov'dò; Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi, u |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ravno že skopnel, na pašo goni, de ona slabe jesenske in od mraza, slane ali snega prevzete in zmerznjene ostanjke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno |
| Astronomija (1869): | v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav, kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti. V— i. Jesenski perdelki. Iz Šoštanja. Podzemljie (krompirja) smo to léto obilno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé |
| Blagomir puščavnik (1853): | si je namenil. Urno jo maha naprej. — Bil je pervi jesenski dan. Deževalo je strašno. — Nebo je s černimi oblaki |
| Blagomir puščavnik (1853): | obišče. Oba jokata preserčno, ko se od nju poslovi. — Tretji jesenski dan je Milko na pot napravljen. Zgodaj zjutraj stopi s |
| Blagomir puščavnik (1853): | položi. ” — VIII. BLAGA DRUŽINA V ŠVAJCARSKEM GORJI. Bil je hladen jesenski dan; solnce se je že nizko nagibalo — ko Bogomila in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neizrečeno lepi, koder je jezdil: vse je stalo v največi jesenski krasoti in obilnosti; ali za vse to veličastvo božje se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | božje se je malo zmenil naš jezdec. Bolj ko lepi jesenski vinogradi in bistri potočiči, bolj ko čisto, modro nebo |
| Astronomija (1869): | zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. |
| Blagomir puščavnik (1853): | venec sim mu spletla, zdihuje, o kako je vel, iz jesenskih cvetlic je nabran; usahnile so ž njim !” — Nato se oberne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se po posebnih, še ne dosti znanih vremenskih pomladanskih ali jesenskih uímah začne pri posamnih živinčetih ali pa napade, ko bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | je dan na dan tuhtal, kako bi se maševal. Neko jesensko, megleno jutro privre z divjim tropom nad Gorjanske posestva, in |
| Astronomija (1869): | septembra pride solnce zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedil; imel boſh sdravo drévje, in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sélniku, krompir in turſhizo okopavati, njive v drugo praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali 16 |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres tega, de be k' temu vina potrebuval, ſmirej dobr jeseh imel. Komer je is bokalami ſalyvati prevezh: ta ſalyvaj te |
| Kratkozhasne uganke (1788): | delati. Poloſhi svoje krone 24. ur dolgu v' en hud jeseh. Ribaj njeh potem is eno is zhiſlem skralubjam, ali kremor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima toliko dnarjov, ko žaba perja. 28. Ta je na jesih stopil. 29. Tod' je tako ravno, ko po svéti. 30. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s popram začini in v posebni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zopet pohladil; če je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo živini dajati. Za to je dobra voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tople vode nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale jeseha ponuzal, tok spet 2 ali 3. bokale is verzha odlij |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bokalov derſhy, is hudem jeseham, ne zel da verba. Kader jeseha potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana potica. Meso z jesihovim hrenam. Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | loki. 163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave |
| Zlatorog (1886): | treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k |
| Biblia (1584): | pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en |
| Biblia (1584): | inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi |
| Genovefa (1841): | natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim |
| Robinson mlajši (1849): | jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel. Stanislav. Ne? Oča. Kako pak da ne! kajti toistokrat od |
| Tine in Jerica (1852): | vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter je goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ondi je bil on try dny, ter ni vidl, ne jędl, ne pyl. Je bil pak en Joger v'Damashku s' |
| Robinson mlajši (1849): | gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka |
| Genovefa (1841): | s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselí, če tebi veselje napravim, kakor pa če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru |
| Biblia (1584): | inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu |
| Biblia (1584): | bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je |
| Biblia (1584): | preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó |
| Zoologija (1875): | jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter |
| Zoologija (1875): | da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih |
| Zlatorog (1886): | gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih |
| Genovefa (1841): | je rékel: „Aj, ali té sverine tudi slato in ſrebro jejo? ” Ko je ogenj hudo sazhel goréti, je vnovizh veſ sapanjen |
| Sacrum promptuarium (1695): | c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja |
| Genovefa (1841): | od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj drusiga ne jéj, bres de bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo povest |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'moimu spominu Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu pite Moju meſu, no kry, No Lubesen zhastite Mojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je tu ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham |
| Ta male katechismus (1768): | VIII. Uſemite, ter jejte, tu moje Telú: * katiru poglejte, ſa nas bo ſdanu. O |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ga je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemite, inu jęjte: letu je moje telu, katiru bo sa vaſs danu: Letu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpó vshę glava boly. Pojte pak k' shupanu, pleſsajte tam, jęjte , inu pite na mojo brado, kolker le vam polubi. Jęrza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa Esav pride s' lòva, ino rezhe : „Vſtanite, ozhe ! ino jejte/' Is^k veſ oſtermi, jno rezhe: „Kdo ſi pa ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Esav ſim, vaſh perveniz. ˛Storil ſim, kakor ſte mi rèkli. Jejte, ino pa oblagoſlovíte me. “ Isak rezhe: „Zhakaj, blishe ſtopi, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruh na koſze, inoo ga da apoſteljnam rekozh: „Vsemite, ino jejte; to je moje teló, ki bo sa vaſ dano. To |
| Robinson mlajši (1849): | poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo |
| Tine in Jerica (1852): | prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija, hočejo še danes jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko pomagam |
| Tine in Jerica (1852): | ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče |
| Biblia (1584): | jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per naſ ſmo dali dvema takó; ali eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sva danes res prav zato prišla k vam, da tukaj jeva, pa zdaj še ne. Imava v tem delu mesta še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati. Telezhje meſsu, piſheta ſo dobre |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more piti, poprej prekúhati, pohladiti inu piti: ſlatke ſpishe, ali jeſtine, inu na teſhé Virant jeſti — je sravu. OPRAVILA MALIGA TRAVNA |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vezh: ino ravno tajiſta drushina, ki ſi je prevsetno per jeſtvini ino pijazhi sbérala, mora pogoſto ſtaroſt neſlano jeſti; ravno tiſti |
| Življenja srečen pot (1837): | sapravliva rasvada v' shiveshi. Nove ſhkodlive ſhege ino potrate v' jeſtvini ino pijazhi ſo nar huji novize, ki ſi jih ljudjé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zdi, ako jih kdo v tujem jeziku pozdravi; njim to ješče dopada, tudi sami med seboj se radi pozdravljaju tujim jezikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mlin. Oba me pogledata začudjeno i on reče: Toga imena ješče nisem slišal svoje žive dní. Jaz. Ne vem, kako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dní. Jaz. Ne vem, kako bi se ta mlin mogel ješče imenovati; morebiti: Satanov mlin? . . . . ali morebiti: Vragov mlin? . . . . Vsi trije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu dolnju Štajersku, kde popred ješče nisem hodil i su mi povedali po nemečko, da ta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | grah pretlači skozi sito, potem kuhaj na vodi drobni ulmski ješprenj. Zdaj pa razbeli en drobljanc sroviga masla; v njim zarumeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo in pusti deset ali petnajst minut kuhati. Jajčin ješprenj. Zmešaj dobro v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni malo muskatoviga cveta in pusti le, malo povreti. Cesarjev ješprenj. Raztepi dobro šest celih jajc v maselčnim piskru in napolni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in |
| Kuharske Bukve (1799): | al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo |
| Blagomir puščavnik (1853): | naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej |
| Zeleni listi (1896): | Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako hitro, da so jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | sadje poberajo, in če ga pod drevjem ne dobe, ga jamejo z drevja tergati ali klatiti. Tega tatinski otročaji ne zamolčé |
| Astronomija (1869): | stopinje skoro brez vseh umetnih pripomočkov. Komaj je solnce zašlo, jamejo zvezde bliščati se na bolj in bolj temnem prostoru, in |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | pustiti med tem časom popolnoma pri miru. Kakor hitro so jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem |
| Genovefa (1841): | kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde |
| Genovefa (1841): | je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo |
| Robinson mlajši (1849): | prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina |
| Genovefa (1841): | ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile |
| Genovefa (1841): | bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji |
| Genovefa (1841): | kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Le od dveh ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo |
| Gozdovnik (1898): | vznemirjen, ali pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še |
| Genovefa (1841): | priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih |
| Zlata Vas (1848): | Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že takrat vidilo, de ne bo dolgo živil. Pljučna sušica (jetika) mu je življenje končala, ravno sedaj, ko se je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj |
| Robinson mlajši (1849): | okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Brezoroženi jetniki, ki so jih bili Hunci pred sabo prignali, niso v |
| Oče naš (1854): | Stotnik Španiolov, isti, kteri ga je vjél, je stal med jetniki z bistrimi očmi in bosim mêčem. Grozno je Francoze preklinjal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | taka. Ko bi med petdesetimi jetniki le en kristijan bil, stavim, da ga izmed vseh spoznam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred preganjavci v tihem zavetji živeti morali, da se preskerbé jetniki in odkupijo trupla mučencev. Izvolili so tudi za vsak okraj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo gotovo. ” „Zakaj bi pa kristijanje bolji bili, ko drugi jetniki? ” radovedno popraša Fabíola. „Zakaj? ” spregovori sladko se smehljaje Fulvij, „tega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Jetnike — da in ne, vendar ravnajte ž njimi kot z jetniki. Pravo za pravo sta póroka, ki sta prišla prostovoljno v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove |
| Sacrum promptuarium (1695): | Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam |
| Sveti večer (1866): | dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | ali morete ime nesrečnega viteza imenovati? ” ”Jaz se za imena jetnikov malo pečam, sim vesel, da jih imenovati ne znam. In |
| Blagomir puščavnik (1853): | ”Je Ii veliko jetnikov v vašem gradu? ” bara Milko. ”Da , pač! odgovori čuvaj, vzemite |
| Blagomir puščavnik (1853): | prevozka. Prazni pogovori s čuvajem so mu že predolgočasni. Od jetnikov popraševati se ne upa, kakor snoč, ker se boji, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopa med živino in vé pravo najti. Zagledavši pervega oglednika jetnikov ga pokliče in mu reče: „Rabirij! jaz sem prišel na |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tovariš pred kraljičinim namestnikom in ladijinim poveljnikom. „Ali ste pripeljali jetnikov, gospod namestnik? “ reče poveljnik po prvem pozdravu. „Jetnike — da in |
| Viljem Tell (1862): | imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke |
| Kemija (1869): | Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff |
| Zoologija (1875): | pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s peso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi gosjimi jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3. Pljučni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri vnetih jetrih je jezik bel, blato je suho in rumeno, scavnica temnorujava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krave takrat grenko mleko dajo, kedar imajo kako bolezin na jetrih, zlasti takrat, kedar imajo zlatenco, od ktere mleko rumeno in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg Cl; jetrenec imenujejo v Idriji nahajajočo se zmes iz cinobra, premoga in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Succinit, 63. Jaspis, 33. Jašek, Schacht, 148. Jedavec, Flussspath, 36. Jetrenec, Lebererz, 60. Jez velikanov, Riesenweg, 79. Judenpech, Judova smola, 64. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti dobro prevreti in precedi skozi sito na opečene žemlje. Jeterna župa. Vzemi na en funt jeter, ktere se na rezine |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka. 18. Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz šalotne čebule. Laški rezanci z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z moko potresi, na maslu ocri in na župo deni. Jeterna župa drugačna. Deni en funt na drobno zrezanih jeter in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtincami tako terdo, de se cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni mlinci. Napravi jih kakor cmoke; samo testo deni v s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterni cmoki drugačni. Med en funt dobro osterganih in olupljenih govejih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni |
| Botanika (1875): | se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu, kar je Buh tebi k' pridu odlozhil. Slobnuſt inu jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali |
| Zoologija (1875): | kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne vejo in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo ! Jez. Ni samo lepo, je tudi koristno. De ti po domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po potu, zakaj so se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bere naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pruti Jeſusa obudena. 40 IX. S. Bernarda: od sladkega Imena JEſ. 42 X- V’ katiri ena dusha, po exempelne te predne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo |
| Zlata Vas (1848): | Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate |
| Oče naš (1885): | ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot |
| Zeleni listi (1896): | jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo več |
| Ta male katechismus (1768): | ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu, serditost, najovòlla, inu uſſe hudu nagnenje, ali terpezhnoste te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega sovrashtva, koker te pregrehe, katira je ena grofovitna hudobnoſt. Jeſa je bila od mene deîezh prezh: lubeſne nisem druge imella |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje. 1 Jeſa ni mene nekol premojstrila , temuzh uſſeller , inu prutiuſſem sem jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim |
| Zlata Vas (1848): | pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha |
| Valenštajn (1866): | usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | daroval se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Stari hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo |
| Tiun - Lin (1891): | Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil |
| Ta male katechismus (1768): | kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le vy sa tiſte Chriſtuſa h'enimu kervavimu ofru vaſhi jesi kuph? sakai ſe sdei tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo sbali tebe reſshaliti, tebe h' jesi, inu nar pravizhniſhi shtraifengi zhes nas sbuditi. Ti pa, o |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa tega zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je pak raven, de ſim jeſt blisu bil; v' ti jęsi bi bli mene — Baron. Sakaj pak niſi po ſhtęngah doli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhtime saſliſhal? Kadar bó Criſtus h' gręſhnikam v' ſvoji pravizhni jesi govoril, kadar bo on k' ſlednimu rękal: Daj rajtingo, inu |
| Genovefa (1841): | de pri vſih ſvôjih lépih laſtnôſtih ſvôjiga nagnjenja k nagli jésî, k zhutljivoſti in ſumljivoſti (Eiſersucht) bersdati ne more. „In le |
| Genovefa (1841): | ſerzhno sahvalim. ” „Gola, ubósiga, oſlépljêniga nôrza, ne umôri v ſvôji jési. Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtím. Ali ſliſhiſh? Proſim te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posherla! ” Molzhé gre naſh dragi mosh v kuhinjo, sgrabi v jesi nedolshno mazhko, in pravi; „Şatan zherni! sdaj bom vidil kam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh Marije : „,Savrézhi v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti sháli te |
| Zeleni listi (1896): | je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek |
| Genovefa (1841): | je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen |
| Zlata Vas (1848): | omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda |
| Oče naš (1885): | svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nu ofertni, Ti oherni, inu poſhreshni, K’tir’ nazhiſt’ ſhivę, Jeſo, serd derſhę. Inu prave pokure na ſt’rę, 4. Ti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | shl. 4. S’ tak’shno silo so ſazhelli Nad menoj jeſo ſlyvat’: S’ tak’ shnem serdam so napelli Vso mozh ſa |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſtanovitno ſaveſo, * de ozhem ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto jeſo * vselej zhes njega imet’. 28. Tebe Bug! vezhna lepota! * s |
| Ferdinand (1884): | grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero |
| Gozdovnik (1898): | tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil. |
| Gozdovnik (1898): | jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z |
| Gozdovnik (1898): | udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je |
| Gozdovnik (1898): | platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele |
| Gozdovnik (1898): | umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril |
| Valenštajn (1866): | prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se |
| Gozdovnik (1898): | zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je |
| Valenštajn (1866): | kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj |
| Gozdovnik (1898): | skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča |
| Gozdovnik (1898): | trpele. V senci tega lesovja ustavila se je druga četa jezdecev. Ali tudi ni ne vozovnih ogradeb, ne tovornih živali. A |
| Gozdovnik (1898): | na-sé vlekla vso njih pozornost. Četa je sestajala iz dveh jezdecev in jedne tovorne živine. Jeden mož je bil opravljen ves |
| Gozdovnik (1898): | nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne |
| Življenja srečen pot (1837): | gotovo ſhe o pravim zhaſi domá. “ Goſpodar jesen naglo napréj jesdari; pa glej, ko bliso graſhine pride, vidi ſvojo zhedo veſelo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in poglavarji ſo ſvoje dni v' mirnih zhaſih le oſelze jesdarili, kedar ſo ſe hotli ljudſtvu v' ſvojim velizhaſtvi pokasati: ta |
| Genovefa (1841): | in od velike derhali ſlushabnikov ſpremljen na lov. Vſi ſo jesdarili in ſhe mnoshiza ljudí s obtovorjenimi konji, mesgi, in Iovſkimi |
| Genovefa (1841): | teshavam braniti in ſvôjim nogam ne prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pesnikov, kteremu ne stopa kurji pot na čêlo, kadar Pegaza jezdari, ampak brez vsega truda in brez vsega napenjanja mu pesmi |
| Bore mladost (1862): | vendar le deržal; saj ga nisem še nikdar razžalil. " Rekši, jezdari z Gregorjem proti vasi, pa ko prideta pred most, čujeta |
| Razne dela (1870): | Bertran. Kraljica stara tudi, Izabó, Prevzetna parska kneginja v jeklinim Jezdari oblačilu po lezišu, Z besedami strupenim jezo zbada In serd |
| Grajski pisár (1889): | loških biričev in hudičev je res preveč! Glej ga, tu jezdari zopet eden! Pravijo, ko nova vera pride v moč, da |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. (saupije per okno. ) Raven tukej gnadlivi Goſpod po verti jèsdarijo. Jaka tudi; inu eden , dva, terję , ſhtirjé pèſę. Goſpá. Raven |
| Genovefa (1841): | groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj pa sa njim jesdarilo. Ko ſo ſe tako po zhaſi med ljudmí dalje premikovali |
| Genovefa (1841): | vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo |
| Genovefa (1841): | Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daljnih krajev, ino ſo ga ſpremili. Med njimi je Jesuſ jésdil. ˛Sveto veſelje navdá vſe. Eni rasgrinjajo ſvoje oblazhila pred njim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervesano, ino per njej shebé, ki ga ſhe nihzhe ni jésdil. Odveshita, ino perpeljita mi ga. Zhe vaji vpraſhajo, zhimú de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govorilo, in od mene ſprizhevanje dajalo! “ Ino je molzhé daljej jésdil. Hvala ſe je na déſni ino na lévi raslegala. Tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino ko je to govoril, je milo jokal. Tako je jésdil v' Jerusalem. Vſe v' meſtu je bilo po konzu. Vſi |
| Žalost in veselje (1870): | gozdu pa se razkropé na razne kraje. Aleš je sam jezdaril najpervi ter se precej oddalil od svojih tovaršev; bil je |
| Vesela vožnja (1889): | kàj prislužil, ker ni imel nič zdravniške prakse. « »Kaj še, jezdaril je; le poglejte ga; na kónji je moral biti nebeška |
| Grajski pisár (1889): | bi jaz stal za tistim jesenom, ko bo gospod Jošt jezdaril mimo! « Hišni gospodar Primož Dobničan je sedel takrat v nizki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Ali si bil kdaj na konju, Matija? « »Samostanske konje sem jezdaril dostikrat po pašniku. A na sedlu še nisem sedel! « Grajščak |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | zjutraj odideva zgodaj proti Štefanji gori. Poskrbi vse, da boš jezdaril tudi ti. Vranec, ki si ga včeraj ukrotil, je tvoja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za daljo pot. Kraji so bili neizrečeno lepi, koder je jezdil: vse je stalo v največi jesenski krasoti in obilnosti; ali |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne za njim. V ravnini, v temi je bil varen. Jezdil je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa vpregaš ali jezdariš, moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne pritiska na |
| Genovefa (1841): | prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno, ráne |
| Genovefa (1841): | sapovédoval. Dva njegovih, konjnikov ſta mogla urno domú po noſílo jesdariti, in napovédat, de bi vſe na njeni prihod pripravilo; drugim |
| Čas je zlato (1864): | mi dopadeš, bi hotel še kaj iz tebe druzega narediti. Jezditi si se naučil, če te veselí, te bom še učil |
| Gozdovnik (1898): | ga porušil. »Kteri pes more mučiti Sokoljeoko? Učil bo Apače jezditi tjakaj v deželo duhov! « Potez in trije urezi, pa je |
| Slate jabelka (1844): | in je prevezh navesan na ſvojo laſtno zhaſt, je grosno jesin in vpije in ſi ne da pokoja, kadar kdo kako |
| Slate jabelka (1844): | ki je sravin bil, rekel: Leta goſpod je bil sadoſti jesin, ga ni bilo treha ſhe bolj jesiti. Ko bi mu |
| Slate jabelka (1844): | beſedah ſtorí; ſtariſhi pa je nagle jese, in kadar je jesin, ſe ſposabi; in jesa je ſovrashniza dobriga ſveta, in pokonzhá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim |
| Deborah (1883): | jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro |
| Deborah (1883): | dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride. |
| Revček Andrejček (1891): | ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes |
| Revček Andrejček (1891): | jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti |
| Zeleni listi (1896): | za to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe na |
| Genovefa (1841): | je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in |
| Tine in Jerica (1852): | Liza (začudena), Tako? tega se še manjka (jezna). Pa le počakita! Smole. O ko bi raji nič povedala |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se prepirati, nazadnje celó pretepati, in obá prideta kervava in jezna domú. Pri zdravniku se dečka zopet sestaneta. Ko jima zdravnik |
| Deborah (1883): | Lehkoverni Mladenič, hodi! Pusti me v samoti! Ruben (nežno). Si jezna, ker v ljubezen imam vero? Deborah. V ljubezen imaš vero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | jezar takih motozov v verv spleto: lehko terdijo, de verv jezar centov vleče. Opomniti moramo, de sukanje motoze slabi, ker razne |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | stegnjeniga razloči naše oko z pomočjo povikšavne očnice več kakor jezar miljonov zlatih deličkov; v kaplici stariga jesiha miglja brezštevilna truma |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | se ne stergajo. Ako per motozu poldrugi cent potrebujejo, in jezar takih motozov v verv spleto: lehko terdijo, de verv jezar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | veči. Od kod bi se kruha dobilo za toliko sto jezar ljudi? Bog jim je do zdaj tako prečudno pomagal; tudi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Izraelce z velikimi čudeži iz Egipta izpeljal. Šestkrat sto jezar mož jih je bilo brez žen in otrok. Uuden oblak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spisa, ki bi priméren spoznán bil, bi se móglo več jezerov (tavžent) zvezkov natisniti in v vse slavjanske fare, kjer se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlado obličje Zjutrej ogIed'valo, K' je zakrito z čverstim ledam Jezérov zerkalo ? Kaj glavé u zrak molete, Vi snežnični stópi, Kriti |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | do B vzdignila. Iz tega zastopimo vzrok vodometov, studencev, visokih jezerov. Na Triglavu postavim dežuje, alj se sneg topi, in voda |
| Iz življenja učenca (1854): | prišla i ko bi čez sedem gora i čez sedem jezerov ga slediti mogel. " "Saj imaš prav, reče. Dragi, zmeraj sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara |
| Genovefa (1841): | ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in |
| Blagomir puščavnik (1853): | in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z |
| Viljem Tell (1862): | odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero, kedar voda kipí. Preden pa ſam va-njo pridem, me she |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni |
| Gozdovnik (1898): | plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena |
| Gozdovnik (1898): | nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s |
| Zlatorog (1886): | Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi Galilej- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po |
| Blagomir puščavnik (1853): | je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na je zeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem vedela, da so tvoje |
| Oče naš (1885): | na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih |
| Gozdovnik (1898): | se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane |
| Zoologija (1875): | vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu |
| Viljem Tell (1862): | djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom |
| Botanika (1875): | tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj, Da brez dnarja in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | revers ? Shush. Sdej govori, jesizhnek ! Matizh. Kè bi jeſt en jesizhnek bil, koker pravijo , bi nar pervizh rękel, de letá podpiſs |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sam ſebi nizh! Shush. (na ſtran. ) Ima pazh prov. Baron. Jęsizhnek ! — Le ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k. Matizhku. ) al ſposnaſh ti tvoj revers ? Shush. Sdej govori, jesizhnek ! Matizh. Kè bi jeſt en jesizhnek bil, koker pravijo , bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi jsaka inv te vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino |
| Genovefa (1841): | naſhe snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tega močica dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en |
| Ta male katechismus (1768): | nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa lubu imeti, inu dobre duy viditi, ta sdershi ſvoj jeſik od hudiga , inu ſvoje uſta , de golfie nagovorę. Vogni ſe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſgvony. Drugazhi. On ſmirej uſta odperte derſhy: v' uſtah njemu jeſik visy. Sam od sebe nigdar nazherhne; le po sili njegov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim |
| Zlata Vas (1848): | tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí; Vzeti |
| Ferdinand (1884): | rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobrudelnemu dijanju pomagati, sem saj pomuzh skaſalla skus dijanje lubeſnivega jeſika. 2. Taiſte je k' strashenju teh ludy , katire se ojstr |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſte v'njegove uſheſſa poloshuv: ter je vonplunil, inu njegoviga jeſika dataknil: inu ke je gori pogledal v' nebeſſa, je sdihnil |
| Kratkozhasne uganke (1788): | perva nima serza: Ta 2. nima kryvy: ta 3. nima jeſika ta 4. svoje mladizhe dojy: ta 5. nima ſhovza: ta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vedèsh. Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da |
| Kratkozhasne uganke (1788): | biſtre pogled njemu nezh nasluſhejo? Kurje ozhesa. Jeſt govorim bres jeſika; bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | govorijo: tiſtokrat molzhi, terpi ino poboljſhaj ſe, de boſh ljudém jesike savesal. ˛Skos krég, tajenje ino oponaſhanje bi ſhe le ſovrashnike |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vishar ſvojih podloshnih, ino vidiſh, de le tebi ſkos krivizhne jesike ſkruni imenitnoſt tvojiga ſtanú, de ne boſh mogel bres poſhtenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bi ſe ga hudoben jesik ne lotil. „Hudobni bruſijo ſvoje jesike kakor kazha, modroſov ſtrup je pod njih shnabli. " (Pſ. 139 |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ozhitni zhudeshi godili. Obláſt zhes hudizhe bote imeli, ino nove jesike saſtopno govorili; naj vaſ strupna kazha pikne, ali ſe vam |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe vuzhi, bodi moder, shivi poſhteno, ino boſh ſovrashnikam lehko jesike savésal, kakor ſta nar imenitnej vuzhenika ˛Slovenzov ſtorila. ˛Sv. Zirilj |
| Zlata Vas (1848): | vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo. |
| Gozdovnik (1898): | pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhudeſhov: enimu prerokuvanje, enimu reslozhenje teh duhov : enimu uſſe ſorte jeſiki , enimu reslaguvanje teh beſſedy. Tu pak uſſe dęlla taiſti ſami |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo na nebu, na semli, inu pod semlo, inu uſſi jeſiki bi imeli ſposnati, de Goſpud JESUS Chriſtus je v'zhaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi |
| Tiun - Lin (1891): | je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše Novice bere. Se najde sicer novin zadosti v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudi, kteri so v tem že kaj več v drugih jezikih brali, temuč samo za take, kteri tega niso priložnosti iméli |
| Stric Tomaž (1853): | ljudstvo razširjene. Tako se že tudi dobé v mnogo slovanskih jezikih. Eni se čudijo nad zares lepo povestjo, ki nam pravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | stoje imena vesi, krajev, tergov i mest, napišu v dveh jezikih, to je, po nemečko i po slovensko. Kako je to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Ali su te table napisane nekde na Slovenskem v obeh jezikih ? *) (Konec sl.) Ozir po svetu. Černogorski zakonik. Omenile so „Novice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Gorici 29. dec. = Gorica šteje vse polno časopisov v 3 jezikih izhajočih, a vendar mi Slovenci še enega pogrešamo. Imé zaželenemu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Katoliški molitvenik za bolnike v desetih jezikih za vporabo dušnim pastirjem zlasti v bolnišnicah, kakor tudi vsem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'njemu? moji otrozhizhi! nalubimo le s'beſedo, ne s'jesikam , ampak v' djanju , inu s'reſnizo. Evangelium S. Lukesha na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kugo obdana, inu ima shę kakshne bunke, imash prezej pod jesikam pushati, inu te mitelne nuzat. 1. Ta srava more od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe tvoje ſoſęde, vſe perſhone zęle fare s'tvojim malopridnim jesikam pregajshlalà, inu opravlala? Hvali ſe Ię, de ſi tvojo hzhęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadershanje drugih ludy oſhpęgati, vſe ſkusi tadlati, inu s'tvojim jesikam pregajshlati? Kęr ſe ti v' vſe tę andle męſhaſh, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod. Pečen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri žemlje v mleku namočene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s solato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s ptički. Meso s školjično polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ta pred spovdnikam * se zhiſtu spovej, * kar vezh, vse s’ jeſikam * ’mu nesi naprej, ſtrah, ’nu sramoſhlivoſt * premagej serzhnu, * gnado, inu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | grevenge, inu naprejuſetja. Bug jeſt virijem, * um podverſhem, * tud’ s’ jeſikam sprizhujem. 1. Virijem troinega v’ Pershoni * vender enega v’ naturi |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | greshil, ſmisle, * de se zhiſt’ spovesh; * kaj se tud’ s’ jeſikam * govoril hudu, * de bosh pred spovdnikam povędal ſveſtu. 8. Ja |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tam Kjer bodo ſmiram, Tok’ klelli s’ serzam, ’nu s’ jeſikam. 12. Kjer bo zag’vanje, grimaſt, ’nu jok, Ogn, mras |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Rez’ tedej, ’nu skleni s’ mano * is serzam, ’nu s’ jeſikam: o moj Bug! jeſt ſt’rim ſdej s’tabo * pred |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | klizali Is vsem ſavupanjam, Vsellej te b’mo zhaſtili S’ jeſikam, ’nu s’ serzam. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Svejt golfivzam, ’nu leſhnikam Da zel veliko oblaſt; Perpuſty hudem jeſikam, De jemlo poshtenem zhaſt. Noznem ’ga nezh vezh poshlushati, Ja |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 16. Sdej she enkrat skup’ rezimo Is uſtmy, ’nu s’jeſikam, Vezh is serzam, koker s’ shtimo: O JEſus! dej gnado |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž njo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | svijate okoli naſs ; ſam męd, ſama dobrota vam je na jesiki — inu tiſtikrat — naſs nar bòl pizhite ! — Bogi moshję! vſi rogę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s'miram, ſhentani svijazh! — Ni ene reſnizhne beſsęde na njegovim jęsiki. Goſpá. Pak ſi tudi zhuden, lubi moj; ti ozheſh, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hiſhahſe to preſvętu imę Jęsus, katęru bi imęli otrozi na jesiki imęti, kakôr hitru shlabudrati sazhnó, ſkoraj nikoli ne ſliſhi. Ja |
| Kuharske Bukve (1799): | vę zhaſt vaſhi kúhini, de jo bote v' laſtnim ſlovenſkim jesiki saſtopíle, govorile, inu ohranile. Ako niſim morebit vſe prav po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | knjiga pa veliki in mali katekizem so samo v slovenskem jezici spisane; druge knjige pa, namreč abecednik, obé berili in slovnica |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovstvu. Če narod zakonov, ukazov in odpisov želi v tujem jezici, te želje sploh niso nravne, ampak nezdrave, obujene. Če narodu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Tudi je ukazano, da se morajo počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ker se mora sicer učiti enakih stvari ali v tujem jezici, ki ga ne umeje; zavzeti se je, kako se more |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | govori, to se umeje samo ob sebi; v kterem druzem jezici bi se pa moglo govoriti s trdimi Slovenci? Pa tudi |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | naj bi se zapisniki prisegam narejali po mogočosti v slovanskem jezici, da, po mogočosti, moja gospôda! Ali to ni mogoče, moja |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in tako v njem vadijo otroke, da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi nauče nemščine, kolikor je mogoče. ” To |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | le težko, le po velicih ovinkih pomaga. Vaja v nemškem jezici je torej vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom pa ne, kajti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | črk, in mora potlej do 27. strani samo v nemškem jezici slovkati, pismenkovati (buhštabirati), potem pa in v abecedniku in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Herman — ali ni to eno? Kdo bo poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je res, da je v učilnici prva in najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne da podučevati niti krščanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh straní |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al lepú te proſsim, lubi moj moſh , nikar ſe ne jęsi. Baron. Tok ni Nęshka? Goſpa. Pak tudi obeden, kdur bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhaka, de bi pokuſila, kako ji bo draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ni na tem, naj grem ali ne. Ali to me jezi, da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega |
| Slate jabelka (1844): | Kadar je ſliſhal rasshaljive beſede ali kako ozhitanje, ſe ni jesil, ſe ni pertoshil in tudi ne sgovarjal, ampak je poterpeshljivo |
| Slate jabelka (1844): | njega delati. Ali on ſe ni le savolj tega nizh jesil, ampak je obſtal in jih je mirno poſluſhal; in po |
| Slate jabelka (1844): | ſhe jeſt hude beſede dajal, bi ſe bil ſhe bolj jesil, sato ſim le s’ lepo s’ njim ravnal. — V shivljenji |
| Slate jabelka (1844): | opravljan od ſvojih ſovrashnikov, pa ſe ni savolj tega nikoli jesil, tudi ni shaloſtin poſtal, in ſe ni odgovarjal in pravizhil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| Čas je zlato (1864): | kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval |
| Ferdinand (1884): | mi ga prinese sam. « Peter ni znal, bi se li jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. |
| Zlata Vas (1850): | povedala, de bi osterméli. « — Tako je rekla in naglo omolknila, jezilo jo je, de je v svoji jezi povédala, kar je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nam pijače; žeja nam ne pusti spati”. Kerčmarja je to jezilo in rekel je: „To je že vaša navada, de noč |
| Fabule ino pesmi (1836): | k’ njem’ hiti; Da pride, tak ga pita: »»Sakaj ſe jésiſh, no merzhíſh? Sabſtonj ti mamiko kriviſh:«« Dol v’ grabo gré |
| Življenja srečen pot (1837): | vglédati, poglavarja ſtraſhno rasſerdi; ſv. Lavrenz pa pravi: „Sakaj ſe jesiſh? Slato ino ſrebro, ki ga toljko posheljujeſh, je le ſlaba |
| Slate jabelka (1844): | ſtorili. »Varuj ſe, de nejevoljin ne poſtaneſh in ſe ne jesiſh savolj pregreſhkov ſvojiga blishnjiga; sakaj to bi bila neúmnoſt, ko |
| Robinson mlajši (1849): | s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča |
| Revček Andrejček (1891): | Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik |
| Ferdinand (1884): | na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri krvaveče rane; saj so |
| Ferdinand (1884): | z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke |
| Oče naš (1885): | ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu |
| Revček Andrejček (1891): | In pa še veseli moramo biti, da imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo |
| Revček Andrejček (1891): | ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran |
| Življenja srečen pot (1837): | pervi tovarſhi imenítniga reda (ordna) tovarſhije Jesuſove, ki ſe jim Jesuiti pravi. ˛Slavni, vuzheni ino ſveti moshjé ſo Jesuiti bili, mladenzhev |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe jim Jesuiti pravi. ˛Slavni, vuzheni ino ſveti moshjé ſo Jesuiti bili, mladenzhev poſebni prijateli in vuzheniki, kakor njih duhovni ozbe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom, dičijo lepa malarija in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 17. Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kteri je zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Zhlov’k bo v’ tvoji lubeſni vſhgan. 12. O lubeſn JEſusova! Sa resnizo zhes vse sladka, Vezh k’ tavſhentkrat se slaishe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | szagat’ b’ mogl, ke b’na bla Martra, ’nu smert JEſusova, K’tira k’ tebi ſa me’ vpye, ’Nu meni ſt |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nu meso S’nashem mesam, inu kryvjo. 28. O lubeſn JEſusova! K’du tebe tukej gruntat’ ſna? JEſus! kok’ tukej lubesh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | te jędy; Al meni ſmanka besedy. 24. Od te jędy JEſusove Bodo dushe ſamaknene, K’tir’ vezh pokuse, vezh ſhelly, S |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | te lubeſne unema sebe, inu druge v’ premiselko te lubeſne JEſusove pruti nam, katero nam skaſhe v’ ſvojmo zhlo- veſhkimo poſtajenjo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 5. Kaj b’ pak od te ſadne martre Vrednu ſrekl JEſusove? Kader le mislem, oſtermim, Ozhem govorit’ se ſgubim. 6. JEſus |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Tal V’ katirem dusha, sebe, inu druge obudi k’ lubeſne JEſusove ſavol njegove dobrute, ſhlahtnuſte, usokuſte inu vender ſravn zhudne, poniſhnoſte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia |
| Ta male katechismus (1768): | PETRA KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè |
| Ta male katechismus (1768): | Amen. MOLITVA K' S. Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gerde ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Juda per Jesuſovim opominjevanji terdovraten, ravno taziga terdovratniga ſerza je ſhe marſikdo per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim vnebohodu, bínkuſhtno nedeljo, ſo bili s' veliko uzhenzi v' neki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę , katiru je zheſs uſſe imę: de bi ſe v'JEsuſovimu imęnu uſſe kollena perpoguvalle, teh , katiri ſo na nebu, na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt tebi povęm , dones boſh ti ſmanoj v Paradiſhu. Per JEsuſovimu krishu pak je ſtala njegova Mate, inu njegove Matere Seſtra |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je |
| Genovefa (1841): | v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví |
| Sveti večer (1866): | let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' vſim boshji volji ne vklone. — Taka je tudi s' Jesuſovimi uzhenzi per njegovim odhodi bila, ki bi bili radi njega |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Tomash, ki je bil pervo veſelje sahodil, kér ga med Jesuſovimi uzhenzi ni bilo. V. 24—25. Uzhenzi, od prevelikiga veſelja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino ſhe tiſti dan jih je okoli tri tavshent vero Jesuſovo na-ſe vselo, ino ſo ſe dali kerſtiti. Tí ſo bili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal: „Pokoro ſtoríte, ino ſlehern ſe daj kerſtiti v' ime Jesuſovo, v' odpuſhenje grehov; potlej boſte tudi ví prejeli ſvetiga Duha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel k' Pilatu, ino ga Jesuſovo telo próſi. Pilat je dovolil v' njegovo proſhnjo. K' Joshefu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſo v' Jesuſa vérovale, s' drasimi diſhavami k' grobu; Jesuſovo telo bi rade bolje vmasílie. Shaloſtne pravijo po poti: „Kdo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo proſhnjo. K' Joshefu ſe perdrushi tudi Nikodem piſmouk. Preden Jesuſovo telo ſ' krisha ſnameta, mu je ſhe vojakov eden ſtran |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' grob, kar je prasen; le perti, ki je bilo Jesuſovo telo va-nje savito, ſo lepó poravnáni ondi leshali. Ino glej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 38. Jesuſovo naj imenitniſhi prerokovanje. Goſpod Jesuſ je ſoſebno sadnji teden pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perſi terka, ino ſe molzhé raside. Proti vezheru je bilo Jesuſovo teló pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Shtefan, pervi muzhéniz. Veliko jih je ſhe bilo, ki ſo Jesuſovo miloſt sanizhevali, ino ponujano svelizhanje v' ſvoji neveri od ſebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Odlozh’me’od svejta! ſtur me’svetega! O Svetu Reshnu JEſusovu Telu! Shpiſhej mene! bod’ m’i k’ iſvelizhanju! 2. Preſhlahtna |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Le v’ tem’iſtem mi ishimo Vse nashe potroshtanje. Serze JEſusovu itdr. 6. V’ temu serzu vselej ſnaide Se ves trosht |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | uwoshtvu, Dolgu bolan leſhish; Spomni se le pogoſtu Na Imę JEſusovu, T’bo poſtallu perjetnu, Kar je blu ſupernu, 4. Skushnave |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | serzam, koker s’ shtimo: O JEſus! dej gnado nam! Serze JEſusovu itdr. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mo gremagale. Zhe le b’mo prov ſnal klizati Na JEſusovu Imę. 6. Bodi tedej zheshenu Imę JEſusovu! V’ smerti, inu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | reſodet’: Vsemu grehu se odpovedat’: Ponovit’ noben’ga spet. Serze JEſusovu itdr. 11. De b’ oppran’ na naſhi veſti Skus njega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | prov spoſnati. S’ k’tir’mi smo shallil’ njega. Serze JEſusovu itdr. 10. Po jęm se prov s’ serza ſgrevat’, Spovedniku |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | b’mo mogli vse ſapuſtiti, De nas takrat naſapuſty. Serze JEſusovu itdr. 14. De takrat pod ſtreho pride Nash’ga slabega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zel’ga svejta Shaze naiskonzhnu premaga. 33. Ta shaz: serze JEſusovu, Ran’ moje serze tok’ mozhnu, Da, ke namorem k’ njemu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali |
| Čas je zlato (1864): | s to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane |
| Zoologija (1875): | belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa |
| Zoologija (1875): | Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom |
| Zoologija (1875): | se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letas malo češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena je 6 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski |
| Botanika (1875): | so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih |
| Kemija (1869): | Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium |
| Kemija (1869): | tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Kemija (1869): | škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Kemija (1869): | nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen |
| Kemija (1869): | imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. |
| Kemija (1869): | Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium |
| Kemija (1869): | 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana |
| Kemija (1869): | Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec |
| Kemija (1869): | Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber |
| Kemija (1869): | 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur |
| Kemija (1869): | srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin |
| Kemija (1869): | 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec |
| Kemija (1869): | Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni |
| Kemija (1869): | nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na |
| Kemija (1869): | 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra |
| Kemija (1869): | Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. |
| Kemija (1869): | Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | trepetáje obernit v' dolino Josafat, v' dolino ozhitne ſodbe boshje. (Joel. 3,2 — 12.) ˛She ne bojo ſodniga dola naſtopili, shé nove |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes |
| Biblia (1584): | le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu. |
| Biblia (1584): | vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk |
| Biblia (1584): | ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje Iogre, inu je djal: Pole, Letu je moja Mati inu moji |
| Biblia (1584): | pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym |
| Biblia (1584): | X. CAP. INu on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte |
| Biblia (1584): | priſhàl v'to ſtran tiga Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 49. Inu on je ſvojo rokó ſtęgnil zhes ſvoje Jógre inu je rękàl: Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 32. Jęsus pak je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. |
| Biblia (1584): | sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli |
| Biblia (1584): | nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe |
| Biblia (1584): | je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu |
| Biblia (1584): | puſtil, inu je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti |
| Biblia (1584): | inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu |
| Biblia (1584): | Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti |
| Biblia (1584): | INu Iogri ſo k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k' |
| Biblia (1584): | ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu |
| Biblia (1584): | ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh s' eniga zhloveka sheno, ni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je pak vęzhęr ſturil, ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo |
| Biblia (1584): | tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus |
| Biblia (1584): | je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati |
| Biblia (1584): | inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo |
| Biblia (1584): | temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe |
| Biblia (1584): | Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti |
| Biblia (1584): | je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus Chriſtus. 21. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe sa mano priti, tá sataji ſam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali ſi ti tá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr |
| Ta male katechismus (1768): | nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu , ke je kruh reslomuv. Na Velikanozhni Tork. Branje is Jogerskiga dijanja na 13. Poſt. V' Taiſteh dneh: je Pavl goriuſtov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | proſſio. Na veliki Prasnik Chriſtuſoviga v' nebu hojenja. Branje is Jogerskiga dijanja na 1. Poſt. Tu pervu govorjenje ſim jeſt ſzer |
| Sacrum promptuarium (1695): | ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti |
| Blagomir puščavnik (1853): | je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je prilegla, sin Abrahamov? ” ga vpraša Pavliha |
| Revček Andrejček (1891): | nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol v uniformi |
| Revček Andrejček (1891): | valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni! še deset jih ni bilo. Vsi so bili hudobni, in |
| Zlata Vas (1848): | Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za ušesi praskal |
| Zlata Vas (1848): | mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe |
| Stric Tomaž (1853): | letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre |
| Zlatorog (1886): | dobro in lehkó, »Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha |
| Zlatorog (1886): | Krog usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst |
| Genovefa (1841): | vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj |
| Blagomir puščavnik (1853): | me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje |
| Ferdinand (1884): | svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo |
| Divica Orleanska (1848): | (Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O |
| Blagomir puščavnik (1853): | njena hči; Neža ji še enkrat roko poda, in ji jokâje reče: ”Ne bom Vas več draga gospa! nikdar več na |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ne smem povedati! « »Daj mi nazaj moje dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in |
| Sveti večer (1866): | objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše |
| Roza Jelodvorska (1855): | v kratkim oče ali mati umerli, de tako milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli, oče |
| Sveti večer (1866): | Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in |
| Valenštajn (1866): | se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
| Genovefa (1841): | ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil: „O |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik |
| Biblia (1584): | od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli |
| Biblia (1584): | delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih sób. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Deborah (1883): | mu naproti. ) Jožef (jo objame). Ubogo srce! Deborah (od veselja joče). Ubogo ni, ti luč si mojej duši, Živenje drago, sladka |
| Deborah (1883): | vodo ž njo! Lovre. Stojte! Župnik. Slušajte mene! Ana (se joče). Prijatelji! Moj Bog! Stara Liza. Množica. V vodo jo vrzite |
| Deborah (1883): | sveta nebesa! Učitelj. Zdaj lehko upije, zanikarnik, zdaj se lehko joče in po tleh valja in kliče: »oče«, zdaj mu lehko |
| Zlatorog (1886): | Mati Barba ž njó mu lice gládi, Kot otroku, kadar joče v jadi. »Kaj li bodo solze ti v očéh? »Čud |
| Pripovedke za mladino (1887): | se razjoče sestrica nad zakletim bratcem, pa tudi srnica se joče in čipi tako otožno poleg nje na tleh. Slednjič pravi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo |
| Blagomir puščavnik (1853): | stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje svojo zmoto. „O da bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda |
| Stric Tomaž (1853): | veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer |
| Zlatorog (1886): | lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez |
| Genovefa (1841): | ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem |
| Roza Jelodvorska (1855): | pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | viſ i,* vęs ranen, kryvav, bled, mertv visy. Oh! ſdej jokajmo! * plakajmo! * naſt’ rimo vezh greha, * ke on ſt'ry vmret’ Boga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sgubiti, ali ſe lozhiti od ſvojih ljubih na semlji. Ne jokajmo ſe sa poſvetnim, nehajmo shalovati sa mertvimi: Jesuſ je shel |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | imejmo vſmilenje s' revnimi, poduzhimo nevedne, poſvarimo greſhnike, tolashimo shaloſtne, jokajmo s' jokajozhimi ſe, veſelimo ſe s' veſelimi, kakor naſ Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne |
| Blagomir puščavnik (1853): | To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je bil tako lep, in res zrel), in zdaj jokajo in tarnajo, kaj bo? da se Bogu smili! Ves naš |
| Blagomir puščavnik (1853): | od nju dveh mu je bila čez vse grenka. „Ne jokajta se, jima reče milo, jaz sim Boga prosil, on me |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | otroka še hujše jokata. Pa tudi mati jima reče: „Ne jokajta! Tam v boljšej deželi se zopet vidimo. “ Naposled pride čolnič |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalemſke hzhere! nikar ne jokajte nad menoj; ſebe le ino ſvoje otroke objokujte. “ Okoli devete |
| Genovefa (1841): | kdo od hudobnih ljudí? ali vaſ hozhe umoriti? Ne jokajte ſe! ” je rékel in k materi je ſkôzhil. „Nizh vam |
| Genovefa (1841): | savolj téga ſilno shaljevali; On jim je pa rékel: „Ne jokajte ſe in mirniga ſerzá bodite! Gléjte, gôri, kjér moj ôzhe |
| Genovefa (1841): | Sdi ſe mi, kakor de hi hôtel rezhi : Mati ne jokajte ſe in bodite veſéli! — Ti ſi réſ réven, pa Bóg |
| Genovefa (1841): | jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf |
| Genovefa (1841): | bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino |
| Genovefa (1841): | je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel |
| Zlata Vas (1848): | prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin |
| Robinson mlajši (1849): | pak je bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po vsem, na kar se je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na biu h' pokuri podau, bi ſe na biu milu jokou. Taku hitru pa, ko je na nega pogledou, taku nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni |
| Sacrum promptuarium (1695): | je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa- |
| Genovefa (1841): | pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale |
| Tine in Jerica (1852): | smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je |
| Tine in Jerica (1852): | jaz z Vami iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato vas bom pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala, ko te breskve tukaj vidim. O de bi le še |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno |
| Sveti večer (1866): | mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali |
| Genovefa (1841): | vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga |
| Genovefa (1841): | vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le |
| Gozdovnik (1898): | z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez |
| Gozdovnik (1898): | to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | dete, v kratkim oče ali mati umerli, de tako milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' grob. Ino glej, dva angelja jo ogovorita: „Shena! kaj jokaſh? ” Sdihne ino rezhe: „Oh, mojiga Goſpoda ſo vseli, pa ne |
| Genovefa (1841): | prevelíko in mi ubógi ljudje bí mógli obupati! — Ali ſe jokaſh; ljubo déte? Nesaméri, de te tako v ſerze bôdem. Glêj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomila z v krasno nebo vpertimi očmi. Veselja se jokata. Blagomir stoji zraven nju, roke nanje položivši ju blagoslovi. Vsi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga poslednjega blagoslova prosit. Tudi Nikolaja in Rezo obišče. Oba jokata preserčno, ko se od nju poslovi. — Tretji jesenski dan je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čolnič zopet poverne, da odpelje mater, se otroka še hujše jokata. Pa tudi mati jima reče: „Ne jokajta! Tam v boljšej |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko |
| Genovefa (1841): | môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi |
| Biblia (1584): | odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak |
| Biblia (1584): | inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza od |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gospé svoje spoštovanje skazal, je imel dans svoj sivi praznični jópič in škerlátasti podléklic na sebi, in lép, zelen klobúk s |
| Čas je zlato (1864): | štor! Pa ne, de bi si bil kaj podoblekel. Alo jopič doli! « »Ne, ne stric,« odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj |
| Čas je zlato (1864): | doli! « »Ne, ne stric,« odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer |
| Zlatorog (1886): | Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape |
| Mineralogija in geognozija (1871): | težak. (Glej „Rad jugoslavenske akademije, Knj. VIII. 1869. l., sestavek Jos. Torbarja. ”) Splošna misel o njih je ta, da taki kosi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Kakor vsaki dan, bili smo Slovenci tudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo je bilo, ko sem prišel na brod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vodnake francozke sorte (artesische Brunnen *) vertati, ki jih je baron Jož. Ditrichova fabrika iz Teržiča v razstavo dala, so bili sreberne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | saj se za to rabo tudi bolj ličnih ne potrebuje. — Jož. Kaspermajer iz Adriaha na Štajerskim, je dal na mašinah lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | spominek. Gospod Jan. Kurnik. kaplan v Armežu . 1 fl. — kr. „ Jož. Ferenč, kaplan pri St. Ivanu 1 „— „ „ Anton Braćić, podžupnik v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Vsled ustave od 15. nov. 1865, podpisane od dr. Vogrina, Jož. Jedličke, dr. Ulage in dr. Serneca, pozvani so 1) vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | in dr. Suppan za kuratorje, — gospodje: L. Bürger, Prim. Hudovernig, Jož. Lukmann, A. Mühleisen, pl. Redange, dr. pl. Schrey, Ig. Seemann |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 23. Joshefova ſreberna kupa. Joshef dene ſvoje brate, de bi ſe od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od Joshefa ſe uzhite ſvoje ſtarſhe ljubiti. 26. Jakopova ino Joshefova ſmert. Jakop je ſto ſedem ino ſhtirdeſet lét doshivel. Kedar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jézhi . . . . . 32 22. Benjamin gré v' Egipt . . . . . 34 23. Joshefova ſreberna kupa . . . . . 36 |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poboshen. — Pa tudi od hudobnih otrók, poſtavim, od Kajna, Kama, Joshefovih bratov, Opnia, Pinesa, Abſolona, boſte v' njih brali. Njih shivljenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nam kruha ali shita, de vſaj lakote ne umerjemo. “ Deſet Joshefovih bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona |
| Zeleni listi (1896): | še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se |
| Zeleni listi (1896): | se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko |
| Deborah (1883): | vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh |
| Deborah (1883): | za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | somenj nar bolj čudno zdélo, je, de smo le malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo |
| Deborah (1883): | sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč |
| Deborah (1883): | ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica! |
| Deborah (1883): | Jezus, Marija! Francek! Morebiti ga ima uže judinja! Vsi. Iščite judinje! Imeti jo hočemo! Kde je judinja? (Hrup. ) Župnik (stopi v |
| Deborah (1883): | pa je z Jožefom? Krojač. Njemu uže mine ljubezen do judinje! Učitelj (posluša pri vratih). Tam sedí, bled, kakor mrlič. Verujem |
| Deborah (1883): | Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' |
| Deborah (1883): | zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Flussspath, 36. Jetrenec, Lebererz, 60. Jez velikanov, Riesenweg, 79. Judenpech, Judova smola, 64. Juraformation, Jurska tvorba, 122. Jurska tvorba, Juraformation, 122. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da nisem kriv tega ropa, in ne vem, kako je judova vreča v mojo malho prišla. « »Prepričan si, « govoril je sodnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo Judovo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtus rojen biti. Ony pak ſo njemu povędali: v' Bethlehemu Judovſke deſhelle; sakaj toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ampak on je en vojſhak tę vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony Meſsiasa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtopi; sa njim pa gre velika derhal vojakov ino hlapzov Judovſke duhóvſhine s' baklami, mezhmi ino ſúlizami. Juda je pred derhálijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Rimljani, ki ſo bili tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke deshele polaſtili. Deshélniga oblaſtnika ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | božje naključje je, da ta spominek razdjanega Jeruzalema in razkropljenega judovskega ljudstva stojí tu pred cesarjevo palačo. Judovski národ je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | dobro znani diktator francoski Leon Gambetta. — Umrli bil je rodu judovskega iz Genove; oče njegov bil je mali kupec v Cahors-u |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judovo ali Judovſko, ino je bilo dòſti manjſhi. Véliko méſto Judovſkiga kraljeſtva je bil Jerusalem; ˛Samarija pa Israelſkiga. Hude vojſke ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mólite; mí pa vémo, ker vémo, de je Odreſhenik is Judovſkiga rodu. Pride zhaſ, ino sdaj je she, ko bodo pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi Judovſkimu kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel. Zhaſ je dotekel, ko je bila kraljéva paliza odvseta Judovſkimu narodu, ino ko je imel priti Odreſhenik ſvetá, po kterim |
| Sacrum promptuarium (1695): | katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel |
| Deborah (1883): | blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi vikſhimi v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl? JEsus je odgovoruv: Govoriſh li ti ſam od ſebe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Jesuſa oberne, ino ga vpraſha: „Tí ſi tedaj kralj Judovſki? “ Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudſtvo, prepoveduje zeſarju davek dajati, ino pravi, de je kralj Judovſki. “ Pilat ſe v' Jesuſa oberne, ino ga vpraſha: „Tí ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | té kraljeſtvi ſkorej vedno iméle med ſeboj. Kralji, naj bodo Judovſki ali Israelſki, zhe ſe jih nekaj dobrih odbere, ſo bili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moshje v' Jerusalem. Njih pervo vpraſhanje je bilo: „Kjé je Judovſki novorojeni kralj? Njegovo svesdo ſmo vidili na Jutrovſkim, ino mòlit |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to v' greh ſhtel. Nektere jedí namrezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred-nj poklekujejo, ino ſe mu pazhijo rekozh: „Sdrav bodi, kralj Judovſki! “ Ino va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadil in prav je ſtoril. Sna biti, de je, kakor judovſki piſmoúki miſlijo, ſvoje verſtnike obilnoſti nature, in s tem vſigamogozhnoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | puſty pelati od tiga vkup sbiralſha tih viſhih Farju, inu judouskih ſtariſhih pred to ſodbo Pontia Pilatusha desheuskiga oblatnika, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ene pomyne reslite biti, de bode od teh nog teh judouskih berizhu, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hitiſh ti kervavi vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih berizhou? ti hitiſh v'ta vert, debi ti tvoiga Goſpuda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kraljestvu. Nabuhodonozor, Babilonski kralj, je prišel s svojo vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost |
| Deborah (1883): | Gospod župnik na véliki petek zagovarja judovsko ljudstvo! (Boke vije nad glavo. ) Kmetje (prišedši). Kde je judinja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' Judovſko kraljeſtvo, premaga meſto Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelſko po iménu. Unimu pa ſo rekli kraljeſtvo Judovo ali Judovſko, ino je bilo dòſti manjſhi. Véliko méſto Judovſkiga kraljeſtva je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krishan, je blisu per mejſtu bilu. Inu je blu piſſanu Judovsku. Greshku, inu Latinsku. Tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | noſſejozh vonkej ſhov na ta hrib, katirimu je imę po judovsku Golgata, po iatinsku Calvaria, inu po ſlavensku Mertvashkeh glav méſtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade |
| Viljem Tell (1862): | ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride ravno in |
| Zlatorog (1886): | Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred |
| Valenštajn (1866): | ali pa vidi se, ali se zná, Da vojska od juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li |
| Gozdovnik (1898): | ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da se tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga vina |
| Blagomir puščavnik (1853): | tih besedah čuvaj vrata zaloputne ter pravi: ”Pojte v izbo, juha je že napravljena, dajte pa tudi sokolom jesti. Nesem med |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jesti hoče, se mu daje redek mlečen sok ali pa juha od kuhanih telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče |
| Sveti večer (1866): | na svoj dom ter ga povabi, ker je bila ravno juha na mizi, h kosilu. Gospodič se vsede berž brez molitve |
| Zlatorog (1886): | in kmèt ubog. Na ražnji suče se mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan pač nekaj spije se, Nektera jed |
| Zlata Vas (1848): | za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo |
| Oče naš (1885): | in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu |
| Zlata Vas (1848): | veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj |