- juhejsa
Revček Andrejček (1891): vse, Za resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli
juhejsa juhta juhu julij julijev junak junaški junaško junaštvo junec junij junski jurček jurski jutranji jutri jutrišnji jutro jutrodan jutrov jutrovec južen južina južinati južnoevropski južnojutrov južnoslovanski
| Revček Andrejček (1891): | vse, Za resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli |
| Botanika (1875): | služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Revček Andrejček (1891): | se godi tako dobro, da mora kričati ? (Ozira se. ) Anže: Juhu, hu, hu! |
| Revček Andrejček (1891): | velik jerbas. Ko Andrejček odpoje, Anže na ves glas zavriska). Juhu, hu, hu! Andrejček. Komu pa se godi tako dobro, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2. dan t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 40. Prodajalnica je iztržila 67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 800 gl. na J. Kluna v Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta ter jo poslal A. Pasinju v Trst |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od K. Goloba v Kamniku 600 gl. v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. 74 kr. Prodajalnica je iztržila 93 gl. Dne 10. julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | riža po 25. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800 gl. na J. Kluna v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 |
| Astronomija (1869): | drugače kmalu s poletnimi meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar sem že omenil, in toraj hočem |
| Astronomija (1869): | stoletji so ga tudi protestanti sprejeli. Le na Ruskem so Julijev koledar obdržali, zato so s štetjem časa zdaj za 12 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v |
| Divica Orleanska (1848): | mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v |
| Valenštajn (1866): | tabórni tisočnik mu pravi, Zató, ker dobrega se je pokazal junaka. Da čudi širni svet se njegovej slavi; A moje zasluge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vojaka cesarjevega, še bolj ga je ljubil in občudoval ko junaka Kristusovega; saj so ga pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moč in pogum — kaj pa samotni revež, ki natihoma posnema junaka? Kdo pa njega vidi, kdo ga poplačuje, da mu daje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Narodna pripoved po Rojanu pri Trstu opisuje delovanje tega sv. junaka in veli: Sv. Mohor je bil Slovenec ) domá z Ogleja |
| Ferdinand (1884): | v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega junaka, ki je grajal brez ovinkov, kar je bilo graje vrednega |
| Lohengrin (1898): | Vse nade v nič mi del? O slávi, pesem zmage! Junáka čine blage! Blažen tvoj pot! Slava prihodu! Blažen tvoj rod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je |
| Divica Orleanska (1848): | časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo |
| Valenštajn (1866): | slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti v |
| Roza Jelodvorska (1855): | veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi |
| Genovefa (1841): | domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in proti dragi |
| Divica Orleanska (1848): | živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak |
| Valenštajn (1866): | stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide |
| Deborah (1883): | nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mislite menda na častno smert v boju zoper sovražnika; ko junaku se vam s smertjo začne novo življenje, življenje slave. ” ”Draga |
| Oče naš (1885): | prijaznosti vjemale; njih roke, ki so tolikrat meče junak proti junaku vihtele, so bile v iskreni molitvi povzdignjene. Kakor angel mirú |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spreobernjenju in spokorjeni smerti svojiga svaka; in kako lepo je junaška kristjanka pravo ljubezin do bližnjiga, težko dolžnost ljubezni do sovražnika |
| Blagomir puščavnik (1853): | veselje napoveduje. Bogomila zrê skoz okno, in glej! kako veselje ! junaška truma se bliža gradu, in pred njimi jezdi tisti, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapovedujejo kot navadno dolžnost. ” „In zató pa tudi niso več junaška dela. ” „Nikakor ne! ” zaklicala je navdušeno Fabíola. „Le nikar me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mene in mojo modrijanstvo premagali; po naukih, ki naj veča, junaška dela zapovedujejo kot navadno dolžnost. ” „In zató pa tudi niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse druge pergodbe razglasile in proslavile. V teh buhvah bodo junaške pesmi od nar stariih časov do propadstva Srpskiga carstva in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vitezi in vitezinje s svojimi hčerami stoje v okrogu, čakajo junaške igre. ” „Vitez Lavoslav mi pripaše sinje jekleno orožje, in mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvoje djanje, in naj pristavim — za veličastni izgled junaške kreposti, ki te je navdušila k njemu. ” „Kaj sem nek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je zopet zmagala moje modrijanstvo. Da bi človek doprinašal take junaške čednosti kakor kaj vsakdanjega, in če ga tudi nihče ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podporo, pri oltarji videla — ali ne bomo imenovali take matere junaške? Če pa edinega svojega sina Gospodu odloči ne v služabnika |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolcev leta 1809. Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810. Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz |
| Sveti večer (1866): | duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu, ki se srčno bori sè sovražno osodo, ki brez |
| Sveti večer (1866): | je prešibek in preusmiljen. Bolj je podoben nježni materi ko junaškemu očetu. Če torej mislite, da |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti |
| Blagomir puščavnik (1853): | mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih |
| Blagomir puščavnik (1853): | Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo |
| Divica Orleanska (1848): | V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino snamnji, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kotov podpérke sa ſvojo miſel poiſkal in de ſe prav junaſhko v tej vojſki obnaſha. Kdo pa ima vunder prav ? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in precej visok hrib. To imé ima od časov Klepčoviga junaštva. Meni so ga le od deleč kazali. Od poprejšnjiga gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de so bile v starih časih ali morebiti zavoljo Klepčoviga junaštva ali pa zavoljo zmage nad Turki Osilničanam in njih sosedam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte sdaj dva junza. Balovi preroki naj ſi eniga isberejo, raskoſijo, ino denejo na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naredí ſhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasſeka junza, ino ga dene na dreva. Po tem rezbe: „Perneſite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | savpilo: „To je prav, to! “ Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne neprenéhama,: „Bal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 27. junija 1855. List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz smo imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kr. Tečaj XIV. List 51. V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. po 3 % od dne 5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. oktobra? c |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mleku. Pečen puran. 87. Krompirjevi cmočki. Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. |
| Botanika (1875): | manjimi luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom in s prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po več sto |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Riesenweg, 79. Judenpech, Judova smola, 64. Juraformation, Jurska tvorba, 122. Jurska tvorba, Juraformation, 122. K. Kadunjasto, muldenartig. Kalait, 41. Kalavec, cinkovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 60. Jez velikanov, Riesenweg, 79. Judenpech, Judova smola, 64. Juraformation, Jurska tvorba, 122. Jurska tvorba, Juraformation, 122. K. Kadunjasto, muldenartig. Kalait |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | letih, kar Novice imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in zravenmesci ob merzlejšimu času; bleda luna; ruménkasta večerna, rudéča zjutrenja zarja; zjutrenja mavrica da rada kapljico; solnca izhod bled, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob merzlejšimu času; bleda luna; ruménkasta večerna, rudéča zjutrenja zarja; zjutrenja mavrica da rada kapljico; solnca izhod bled, ali med černimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | solnčni záhod po lepimu nébu; lahki, kopičani oblaki na obnébju; zjutranje meglé, ki proti poldnévu zginejo; zvečerna mavrica; velika rosa iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rosa iz jasniga néba; bele meglice poleg vode na večér; zjutranje megle, ki po dolínah nizko leže ; mnogi topirji zvečér; mušice |
| Blagomir puščavnik (1853): | nje pobožnosti motiti, jo zapusti v prepolnem veselju, komej pričakovaje jutranjega dneva. Dospe v Ljudomilovo stanovališče ter naroči, da bi se |
| Gozdovnik (1898): | nariši tretjega! « »Ta ima lice južnika, mlad je kakor žarki jutranjega solnca, a lep kakor skvő v novem vigvamu vojakov. Glava |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k juterni službi božji. V njenem srcu in tudi okoli nje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Vid' — se noč in dan vid'. ” Kmalu napočil je bil juterni zór, in daljne besede Valjavceve mornarjeve pesmi: „Ko zvezde se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vročina trese,” reče mu naposled Fulvij, „pojdi z menoj, hladni jutranji zrak ti bo dobro storil. ” Zapeljani mladeneč je ubogal; pa |
| Gozdovnik (1898): | zimi, in da se ji trese roka, kakor stebelce v jutranji sapi? « »Smrt je videla,« odgovori ona. »Smrt ni sovražnica hrabremu |
| Gozdovnik (1898): | so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v nekih |
| Gozdovnik (1898): | deva še tudi, kajti on hodi na pajo le o jutranji zôri Hajd, ljudje, naredite ogenj; gotovi smo! « »Kaj res? « praša |
| Gozdovnik (1898): | razpravi légali spat. Pepotu pripade zadnja straža, in ko je jutranji hlad jel se umikati milejšemu duhu, vzbudi ona dva. Zanetijo |
| Gozdovnik (1898): | Če pa dalje čakamo, zgodi se lahko, da bomo o jutranji gori še v obsegu divjakov. « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo |
| Robinson mlajši (1849): | prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo, kako bo dalje. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | doli na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | komaj še šolo zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove |
| Deborah (1883): | strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In |
| Zlatorog (1886): | »Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada |
| Zlatorog (1886): | dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene |
| Divica Orleanska (1848): | mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok |
| Zlata Vas (1850): | dobriga bi zamogli Oni storiti; ko bi danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu |
| Ferdinand (1884): | ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. « |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | iz tacih zadrég. Henrik je storil načert, kako se ima jutrišnji dan bitva voditi, ki bo čez celo Nemško razsodila. Sinu |
| Valenštajn (1866): | tako daljni cas na srci, A ne denašnji dan in jutrišnji! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino |
| Genovefa (1841): | shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in |
| Genovefa (1841): | ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je |
| Genovefa (1841): | lé nameſt vaſ mogel bolan biti, ali pa umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji |
| Zlata Vas (1848): | Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim |
| Roza Jelodvorska (1855): | veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in |
| Genovefa (1841): | praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je |
| Divica Orleanska (1848): | izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na pomoč ni bilo, ostanejo čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | upala precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana |
| Deborah (1883): | Bog, mislil sem in z glavo odkimal. Krčmarica. I na jutro, ko je prišel k nam berič na kupico žganja, rekel |
| Oče naš (1885): | Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali |
| Tiun - Lin (1891): | se z opijem, in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih |
| Zeleni listi (1896): | roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro! «, ali »dober dan! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi ti mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter al ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | primi is tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov an obvaſtni Bveg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko sim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu |
| Divica Orleanska (1848): | mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko terpeli zavolj nje; marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški |
| Astronomija (1869): | na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več |
| Stric Tomaž (1853): | Jaz sim bila, ko je še on otrok bil, v južne kraje prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu |
| Botanika (1875): | živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje |
| Zoologija (1875): | gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena |
| Botanika (1875): | Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih |
| Botanika (1875): | listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi |
| Najdenček (1860): | Šesto poglavje. Kastor življenje reši. Tisti čas so se v južnim delu Francozkega tiho pripravljali za vojsko unstran morja. Moj gospod |
| Fizika (1869): | pol ene, kakor v Pod. 175. postavljene, igle magnetnice približa južnemu polu druge igle magnetnice, odbeží konec gibne igle. Ako se |
| Astronomija (1869): | je od točke A polutnika AQ proti severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90 stopinj. Če spravimo kako zvezdo pod |
| Fizika (1869): | igle magnetnice, odbeží konec gibne igle. Ako se pak njenemu južnemu polu približa severni pol drugega magneta, se mu pa nasproti |
| Astronomija (1869): | točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja |
| Robinson mlajši (1849): | se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri |
| Zoologija (1875): | živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | neustrašeno svoj govor povzdignili za uraden jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po priméri mnogo ugodnejše, zato si lehko mislimo |
| Astronomija (1869): | Tu ekliptika zopet reže polutnik in tako stopimo doli k južnim sozvezdjem, kjer najdemo najprej tehtnico, v kterej se odlikujete dve |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pravi: „Kakor drugi ljudje so tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte |
| Astronomija (1869): | kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob |
| Zoologija (1875): | je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nje ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in |
| Roza Jelodvorska (1855): | obsule, ker ne vé s čim bi žlahni gospodični postregla. Južina, ktera je bila že pripravljena, je bila vsakdanja ogljarska jéd |
| Roza Jelodvorska (1855): | rešitev slavniga Častimira je bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih gób je |
| Zoologija (1875): | Po zidovih in ogradah videva se pogostoma matija ali suha južina (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpuſti. Habakuk je saklizal Daniela, ino rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki ti jo Bog poſhlje! “ Daniel rezhe: „O Bog, vender |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shnjizam neſel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod |
| Blagomir puščavnik (1853): | štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol |
| Zoologija (1875): | 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c : m = k2, kjer pomenjajo k, k1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obe strani te jednačbe z m, (a + b + c) : m = k + k1 + k2; ker pa dá vsota a + b + c, z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m razdelna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je diferenca a – b res z m razdelna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m = k, b : m = k1, c : m = k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1, c |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti |
| Zlata Vas (1848): | drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ste mislili, de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | H kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 23 povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* |
| Revček Andrejček (1891): | ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je djal: Goſpód, aku ſi ti, puſti mene h' tebi priti po vodi. 29. On pak je djal: Pridi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' |
| Robinson mlajši (1849): | morebiti na to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo |
| Robinson mlajši (1849): | jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude |
| Blagomir puščavnik (1853): | za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ne mikalo brati, če bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vstane starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto |
| Biblia (1584): | neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj |
| Biblia (1584): | Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte |
| Biblia (1584): | je djal: GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de jeſt h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem |
| Biblia (1584): | s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal h'timu, kateri je bil njemu tu povédal: Gdu je moja |
| Biblia (1584): | tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo, |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé |
| Robinson mlajši (1849): | vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu |
| Valenštajn (1866): | naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča |
| Revček Andrejček (1891): | ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako |
| Lohengrin (1898): | je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si |
| Biblia (1584): | ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti |
| Biblia (1584): | ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter |
| Biblia (1584): | inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice več ko 2 gold. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljani 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu |
| Kemija (1869): | Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od K. Goloba v Kamniku 600 gl. v gotovini ter mu prodal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo radi v' shiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive posemelſke ſtvari. Veliku kazh, inu krot, po simi veliku mish, shita nebodo moláve |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku mish Rib |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh, inu kobilz. Rib. V temu Lętu jih bode zelu malu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in |
| Viljem Tell (1862): | Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli |
| Ta male katechismus (1768): | V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je |
| Zlatorog (1886): | krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj |
| Zlatorog (1886): | Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k |
| Gozdovnik (1898): | z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi |
| Biblia (1584): | kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu |
| Zlatorog (1886): | iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega |
| Zoologija (1875): | Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je |
| Zoologija (1875): | Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori |
| Botanika (1875): | pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada |
| Zoologija (1875): | metulj se spreletava od cveta do cveta, tresoč se ziblje kačji pastir nad vodo, a po vodi drsi hitro kakor strela |
| Tiun - Lin (1891): | plesalke svoje več ali menj nečedno skakanje, ondu so razgrajali kačji zagovarjalci in glumači, |
| Gozdovnik (1898): | postava njegova jo otročja, njegova srčnost je žabja, njegov jezik kačji, ki laži pluje. Kam sta odjezdila ona dva glavarja? « »Odšla |
| Gozdovnik (1898): | v njegovi nogi hitrost jelenova, njegova roka je spretna kakor kačji jezik, ki mirovati nikdar ne more. « »Iz kterega kraja so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kdor mleko prodaja! ” in vsem babam je ukazal, mleko v kad zlivati. Rekel je tudi mlekarcam, toliko časa čakati, de vse |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zmešal in jih prav razdražil. Najel si je tedaj veliko kad, jo postavi na terg in kupi vse mleko, kar ga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | od kmetic mleka nakupi in ga vsega vkup v eno kad zlije? Enkrat pride Pavliha v neko mesto. Na tergu vidi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dobro vino vliti. Opomniti je še, da mora tu popisana kad imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | le se dene zmleto in pecljev očiščeno grozdje v veliko kad. Zdaj je treba dobro paziti, kdaj bo mošt v kadi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dalo pomagati tako, da bi prišla mreža precej na veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana v leseni okvir, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | grišna dušo! Čo si smrtno sogrišila, I Boga si uvridila? Kad si jala, kad si pila, Bogu nisi zahvalila, Ni molila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | si smrtno sogrišila, I Boga si uvridila? Kad si jala, kad si pila, Bogu nisi zahvalila, Ni molila ni postila. Nisi |
| Najdenček (1860): | žlahtna gospa in zdravnika na vso moč prizadevali sméh premagati. Kad tem, še bolj pa sim se nad tem čudil, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | ti je dobro rad! Gledaj s kim ćeš u sprež! Kad se bratska srdca slože; I olovo (svinec) plavat može; A |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | bratska srdca slože; I olovo (svinec) plavat može; A nesloga kad zavlada, Isto perje na dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo , Na konja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svitlajo , V tretjem se naput spravljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se |
| Pastirski list (1852): | sprositi. Kteri se stem podeljenega perpuščenja poslužjo, imajo vsaki den, kada od mesenoga jejo, pet očanašov ino pet češena si Maria |
| Biblia (1584): | ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga |
| Biblia (1584): | ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji |
| Biblia (1584): | inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Slovenci poznali, ker še zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so |
| Ta male katechismus (1768): | S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader |
| Ta male katechismus (1768): | noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo |
| Kuharske Bukve (1799): | iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shiveli naprei. Gorje! k'dir se super stavi, Dobru pa , kadir opravi, Kar nemu Bog sapovei. Oſma Peiſem. Te pet Zirkune |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | koker enga, Nemu zhast, hvalo dati, Nar vezh lubit nega. Kadir Boshji vuk trati, No tist'ga ſaush vuzhy Tist'ga se mormo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je še pri tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala |
| Fizika (1869): | živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz |
| Robinson mlajši (1849): | se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le |
| Biblia (1584): | gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati |
| Divica Orleanska (1848): | cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' |
| Kemija (1869): | srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo noi shuopou inu an liep bin stuk vseka pa use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano vodo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be ſnallu k'sladnoſti sluſhiti, temuzh le tugente imajo tvoje kadilu biti, skus katiru se ti Bogu en perjetne duh na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemu pogledu; tedej bosh poshlushal Angelsku petje: tedej bosh dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh pokushal od potoka uſſega veſſella: tedej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęla ſkusi brumnoſt poſvezhene, bódo s'molitujo to lejpú diſhęzhe kadilu, katęru pred tvoje oblizhje gori pojde, inu ti bóſh toiſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne kadi, kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja |
| Robinson mlajši (1849): | pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | solnca viditi na starega leta dan. Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | em te pikanini krei pokado kaditi se mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi je srokami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hipi, ko voda savre, sazhne is kropa puh ali ſopariza kaditi, ktera v saperti poſodi oſemnajſttokrat toliko proſtora imeti mora, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | roshe i. t. d. vanjo perneſti ; ne s jeſiham, brinjem kaditi, ne ſroviga perja kupe v nji imeti i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſkovimi, gabrovimi v nji sakuriſh, tode ſe ne ſmé nizh kaditi. Zhe per lepim vremenu vrata in okna odpreſh , moraſh dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | čas na več hišah opomini nabiti, nektere dni ne cigar kaditi — v „blagor Italije !” Vlada je pa razdelila na to več |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in začne pred seboj pesek šariti in rjové ga kviško kaditi. „Podraži ga, ti strahopetec! ” jezno zavpije cesar. Zdaj se zbudi |
| Kemija (1869): | Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler bo popolnim zhiſt. Potle deni v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s' |
| Kuharske Bukve (1799): | kafè. Shgi tri unzhe roshęne moke, dokler rujava poſtane, kakor kafe, kir ni prevezh shgan. Potle shgi ravno po ti vishi |
| Kuharske Bukve (1799): | versi potle notri eno unzho neprezherniga, ampak lępo rujávo shganiga kafè; pokrì, puſti ohladiti, preshmi ſkusi ruto, de kafe prozh pride |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. Pinzha nameſti kafe. 224. Vino od ternúl. Schleenwein. 225. Molínovô vino. Brombeerwein. 226. |
| Kuharske Bukve (1799): | rujávo shganiga kafè; pokrì, puſti ohladiti, preshmi ſkusi ruto, de kafe prozh pride; daj na miso. 199. Blane mangé, hladna sholza |
| Kuharske Bukve (1799): | delnov olupi v' kropi poparjene, jih poſuſhi, inu shgi kakor kafè; oboje ſtolzi drobna vſako poſębej inu preſej ſkusi goſtó ſito |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven permęſhaj ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshebíz, inu zukra. Skuhaj kakor kafe, inu pì. Se sua tudi na mlęki kuhati, inu takrat |
| Kuharske Bukve (1799): | prah ſtolzheno inu permęſhano. Sa seleno farbo deni deſęt sern kafe v' pol jajzhniga belaka namakat, v' zhaſi enmalo premęſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | bolęsnah, kader ſe med vodo smęſhan piè. 223. Piazha nameſti kafè. Shgi tri unzhe roshęne moke, dokler rujava poſtane, kakor kafe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati |
| Kemija (1869): | Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rabi za dristljo. Dobro je tudi vsaki dristlji pol kvintelca kafrove štupe pridjati. Dristlja se mora vsake pol ure dajati, dokler |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močic konju le dvakrat na dan dajati, se mu pollota kafrove kupe primeša. Rabijo se pa močic in dristlje tako dolgo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazi. Šantava noga se vsaki dan trikrat ali štirikrat s kafrovcom riba, in večkrat z merzlo vodo zmiva. Bolnega psa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | smerdljiva gnojnica se mora odpravljati z umivanjem z dišečimi rečmi, kafrovcom itd. gnjili deli, divje meso itd. pokončavati z žganim galunom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za mojo izbo dobro popravila |
| Zlata Vas (1848): | blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo. |
| Valenštajn (1866): | bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski |
| Ultra! (1867): | augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tare je 30 kg, provizije 2 %, vozarine 54 gl. Po čem se mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima pri hl vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora m prodati, da bode imel 15 % dobička? 4.8 po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe |
| Genovefa (1841): | ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven |
| Robinson mlajši (1849): | ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri |
| Robinson mlajši (1849): | nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna reč biti imela. Robinson pak |
| Sveti večer (1866): | „K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel |
| Gozdovnik (1898): | se mu pravi? « »Kučilo mu je imé. « »Ne šepa nekoliko? « »Čemu to vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is oblube, Abrahamu pak je Bog ſkus oblubo ſhenkov. K'zhemu je tedej poſtava? sa preſtopov volo je bla goripoſtavlena, inu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | bila, ali pa ſhe le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v okom ne pride, bo |
| Ferdinand (1884): | lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli |
| Oče naš (1885): | mu bil kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti hotel, bi rekel, oni so božja roka, ki narode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne |
| Divica Orleanska (1848): | sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to je ravno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko |
| Revček Andrejček (1891): | pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti! S čim se bodo pa ljudje živili, če ne bo nihče več |
| Zeleni listi (1896): | da je tako. Znano pa ti tudi bo, Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gnadi shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bo te duh h' tabei pramarnuov: noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad |
| Valenštajn (1866): | čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo, s'kom dershimo? ali s'Chriſtuſam, ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nezh skritiga biti, nar ſvetleiſhi vidi, inu nar zhiſteſhi posna, kai je enimu ſaktirimu med nami ſaki zbaſs, inu v' ſaktiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi negovu preklineine saſliſheli, kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni eſſe reum mortis |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nym reku: Quid vultis mihi dare? & ego eum vobis tradam. Kai ozhte vi meni dati? inu jes ga ozhem vam isdati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negou Joger, de nega na posna, inu de na vei, kai ta vratariza govory. Drugizh taji s'perſego rekozh: O zhlovik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vobis tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte vy meni dati, inu jes ga ozhem vam isdati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod |
| Robinson mlajši (1849): | jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi |
| Valenštajn (1866): | so poprej drugače. Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj |
| Oče naš (1885): | namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti, v' en dan naprei shivimo! Aku mi tudi kei molimo, raiſhi rezhem: meinimo, de molimo, o koka delezh ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kader mi, ali vidimo, ali shliſhimo, de kdu kei velikiga, kei zhudniga, kei ſmertniga nadoshnu terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory, ſe shi ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſse kuretne pomoriti. Kader samirkaſh, kei ſe gori dershijo, treſsi ſerp, ali koſo, toku ſe na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam zerkuam nati kei zve priti. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjemi da oni kna bojo moli kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg S. † Duh Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida |
| Biblia (1584): | nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Kuharske Bukve (1799): | al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moj Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov |
| Robinson mlajši (1849): | tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'tirſo dershy, taku opomina: Quid commoraris in concilio vanitatis? Kai ſe ti gor dershiſh per timu vkup sbiralſhu te sanizhemernoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſe je greu. Kai delaſh tukei med shoudnirji Peter? kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi, inu greſhnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni več za vpreči; pa kér njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni kaj več od lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | niso kristijani taki, kakor — se popisujejo? Jaz bi bila morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako |
| Gozdovnik (1898): | Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen |
| Zlata Vas (1848): | in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje |
| Stric Tomaž (1853): | imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam |
| Botanika (1875): | mnogo nekakovega dišečega olja. Žebinčnik (Caryophyllus) daje znane nageljnove žebice; kajeputovo drevo (Melalenca) pa daje kajeputovo olje; obe te rastlini ste |
| Botanika (1875): | Caryophyllus) daje znane nageljnove žebice; kajeputovo drevo (Melalenca) pa daje kajeputovo olje; obe te rastlini ste v vzhodnjej Indiji domá. V |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſerze, kakor pa na naſhe dela. Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam je 15. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek, ino |
| Stric Tomaž (1853): | ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori |
| Mlinar in njegova hči (1867): | gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo |
| Revček Andrejček (1891): | Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se |
| Revček Andrejček (1891): | O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas kmetih in pri |
| Revček Andrejček (1891): | di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda — že |
| Revček Andrejček (1891): | se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav nič mu ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino njegovih dél |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je djala: Kaj pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre |
| Ta male katechismus (1768): | Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le |
| Ta male katechismus (1768): | pak obraſki Kristusovi, inu teh boſhjeh svetnikov zhes to ſapovd? Kajshe: ſakaj v' ti ſapovdi: ti se nimash kako podobo isreſati |
| Kratkozhasne uganke (1788): | napajati. Ki mordej meni skus tu enu vesele narediti? O kajshe! le mene slajshi uſhyvati. Erdęzhe jagode. Kaj imash ti ſeno |
| Robinson mlajši (1849): | pak tam jeden pak drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko bilo; ino kaj bi le tude |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi |
| Astronomija (1869): | in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib |
| Kemija (1869): | 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum |
| Ferdinand (1884): | On pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razdelna z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok |
| Gozdovnik (1898): | se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro. Bila sta od Kanade pa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ſheblarske tizhy. Kaj je ſen |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 12. Apoſtelnov ima narvezh ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik prov kriſha nadela? S. Andrej; ke svoj krish po |
| Ta male katechismus (1768): | sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | svojo mozh pokaſhem. En drug mene veliku naobrajta, ke navę, kajſene velike dęla jeſt delam. Mejſtu, inu use hishe morejo meni |
| Ta male katechismus (1768): | KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè ti? Jest sem prave Katholshke vire Kristian. Kedu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti zelu krayleſtu peklenskega Sathana premagati. Dokler ti navesh, od kajſene gnade tvoje vezhnu ſelizhanje viſſy, toku uſſe veliku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene rezhy, kaj inu prizha koga ti govorish, ter prevagej uſſe |
| Ta male katechismus (1768): | dveh ſapoudah stojy zela postava, inu Preroki. Matth. 22. S' kajſenega ſnamena se lubeſn pruti G. Bogu spoſna? Kader boſhje ſapovde |
| Ta male katechismus (1768): | velikeh praſnekov, koker ſavle winksht, stvarjenja tega svejta, itdr. S' kajſenega urſhoha je pak Sebnotha posebnu Materi boſhji posvetzhena? ſatu, ke |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hiſho podkopati. Satorej bodite tudi vi perpravleni, dokler navęſte, ob kajseni uri ima Syn tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh je en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tu pak imate vęditi, de, aku bi Goſpodar vęduv, ob kajseni uri ima tat pridti, tok bi on ja zhul, inu |
| Ta male katechismus (1768): | oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi |
| Ta male katechismus (1768): | inu † Synu; potem na perseh: inu svetega † Duha. Amen. Is kajſeno roko dellash ti krish? Is desno. Pokaj is desno? Ke |
| Ta male katechismus (1768): | Is kajſeno andohtjo se Mate boſhja zhasty? Is S. Roſhenkranzam, Litaniam, inu |
| Ta male katechismus (1768): | de bodo ali kmalu, ali poprej s' viz reshene. Na kajſeno viſho ti virni Kristiani? Ke mashnek, koker en najete beſſednek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de je njegov ozha, Anshe, na męjſt te ſtare leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa ſto inu trideſsęt ranſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo |
| Zlata Vas (1848): | v vas prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan |
| Zlata Vas (1848): | dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj vas je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli |
| Robinson mlajši (1849): | žalosten bil. Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne |
| Fizika (1869): | tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84, kjer je del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gozd. Sem ter tje je stala še kaka jablana ali kaka sliva, da ni bilo tega, človek bi nikakor ne mislil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi |
| Genovefa (1841): | dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog |
| Zlata Vas (1848): | Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih |
| Divica Orleanska (1848): | samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Torej je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si |
| Kemija (1869): | lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter |
| Kemija (1869): | analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája |
| Robinson mlajši (1849): | vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki gre v Rim. Poprej ste mi povedali, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo |
| Zeleni listi (1896): | takoj oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride |
| Genovefa (1841): | Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge |
| Genovefa (1841): | bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi |
| Genovefa (1841): | ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal |
| Divica Orleanska (1848): | višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1) V kacem kraji, ki je više od mesta, kjer se hoče kopati |
| Stric Tomaž (1853): | terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki |
| Botanika (1875): | ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo |
| Gozdovnik (1898): | ležal na tleh, in ki je mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem |
| Viljem Tell (1862): | — Prijatel, sužnosti sem posvečena, Morda sladkaču kacemu dadó me. Tje, kjer hinavstvo in zvijača vlada, Na carski |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je v najnovejših časih poboljšalo, to se je največ zahvaliti kacemu uljudnemu katehetu ali narodnemu učitelju; toda njihov trud ni mogel |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ravnopravnosti zapírajo. Moja gospôda! Vsak jezik, kterega je Bog dal kacemu narodu na svetu, mora biti in tudi je pripraven, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v orožje poklicati; kdor ne pride, naj ga ustrelé. Kdor kakemu vinemu (krivemu), kterega hoče gosposka v oblast dobiti, bodi si |
| Fizika (1869): | 81 Ura. Ako je mogoče kakemu telesu podeliti popolnoma enakošno gibanje, tako da v enakih oddelkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je mračiti. Razgled nazaj tje na Jakin bil bi pa kakemu slikarju za večerno študijo prav nepriličnoizvrsten predmet, tembolj, ker ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samostalen, imenuje se to domača vzgoja. Ako se otrok izroči kakemu posebnemu zavodu, kjer naj se njegova vzgoja vkupno z druzimi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mislili, de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gotovo eden ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce |
| Viljem Tell (1862): | sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell |
| Rudninoslovje (1867): | drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja |
| Rudninoslovje (1867): | drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni, de pa vender vé povedati kaj, kar je na kaki strani zapisano (kadar namreč bukve v roke vzame in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem |
| Zlata Vas (1848): | tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de |
| Tine in Jerica (1852): | je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je 48; 420 in 48 je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s |
| Zoologija (1875): | razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v |
| Zoologija (1875): | centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stojí; — drugič: živini pozimi kaj dobro tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati |
| Zlata Vas (1848): | človek v vas. Terdne in velíke postave je bil in kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno |
| Botanika (1875): | mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo |
| Oče naš (1885): | v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil še kakih 50 korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peruti na popir ali pa na platno preneſti in jih kazih 6 — 8 ur vkup puſtiti. V kozhi mora smirej ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letna murva da okoli en ali pol drugi zent perja; kazih 10 velizih murv tadaj ali pa vezh majhnih in mladih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smirej vrozha oſtane, ſe nékaj kokonov dene in ſe od kazih 7, 8, 10 ali 12 kokonov nitke vsamejo in vkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa shidne zherve. Zhe imaſh malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tréba. Dôbro je, de je taka kozha prezej viſoka, kazih 9 ali 10 zhevljev, in de ima ſtrop, zhe tudi |
| Kemija (1869): | ali na zraku, ali z umetno toplino, ali pa s kacim telesom, ki ima veliko sorodnost do vode in jo toraj |
| Zoologija (1875): | vsled opeklin zniža na eno tretjino. Živali, katerim so s kacim povlakom kožo namazali in tako zabrtvili kožne proboje (pore), umrle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje |
| Valenštajn (1866): | Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto |
| Stelja in gnoj (1875): | nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne |
| Zlata Vas (1848): | del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smé zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del |
| Fizika (1869): | ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju |
| Kemija (1869): | 100 deli živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji |
| Deborah (1883): | tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega |
| Zeleni listi (1896): | pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba |
| Botanika (1875): | kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček |
| Lohengrin (1898): | me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód |
| Lohengrin (1898): | me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v dobi od l. 1852. — 1887. poraba čaja, kave in kakave v isti meri povečala, kakor se je pomanjšala poraba žganja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga |
| Divica Orleanska (1848): | na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na |
| Divica Orleanska (1848): | na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te, in predi |
| Divica Orleanska (1848): | Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani |
| Sveti večer (1866): | prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje |
| Valenštajn (1866): | kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj |
| Valenštajn (1866): | bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj |
| Lohengrin (1898): | ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist nje stas! |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja |
| Stric Tomaž (1853): | pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga |
| Oče naš (1854): | življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od teh ni vedel kaj povedati |
| Valenštajn (1866): | bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v |
| Oče naš (1885): | bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša |
| Gozdovnik (1898): | doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria v' volo boshjo podala, ampak s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe ti k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moli kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs Kriſtvs kakv ravno velkv je tvoje S. terplenje inv tvoja S. nadovshna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga sina noi Boga svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Dvh Amen. TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti: noi kakv bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV IMASH STORITI da shes svpet odveshash. REZI kaker resnizhno je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſih. O koku delezh je od tiga odiozhena naſha skerb, koka dergazhi je naſhu iskaine! s'naſho skerbjo, inu iskainam ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi tudi kei molimo, raiſhi rezhem: meinimo, de molimo, o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu |
| Biblia (1584): | nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri |
| Biblia (1584): | Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo |
| Biblia (1584): | tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga |
| Ta male katechismus (1768): | lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se tertne bolezni |
| Fizika (1869): | navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2krat 6 m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 |
| Sacrum promptuarium (1695): | nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti |
| Ta male katechismus (1768): | koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega |
| Ta male katechismus (1768): | toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit |
| Robinson mlajši (1849): | imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o |
| Robinson mlajši (1849): | še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje |
| Robinson mlajši (1849): | slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi |
| Robinson mlajši (1849): | potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta krish koli krivizhen; ali on ga ny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam |
| Rudninoslovje (1867): | Fettglanz), 4. stekleno (Glasglanz) i 5. biserno (Perlmutterglanz). Mnogokrat se kakost ne dá popolnoma določiti, sijajnost n. pr. omahuje med kovinsko |
| Rudninoslovje (1867): | to imenujemo sijajnost. Pri sijajnosti je treba paziti na njeno kakost (Art) i na jakost (Grad). Glede kakosti razločujemo 5 vrst |
| Kemija (1869): | se užge , ako se ga dotakne kako razbeljeno telo ali kakav plamen, in gori s slabo svetečim plamenom (pod. 12) ali |
| Fizika (1869): | elektrike podelili, to elektriko le takrat, ako se mu približa kakav prevodnik. Telesa, ktera od vseh strani obdajajo sami neprevodniki, imenujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | očita, ker preveč kaže ponositost, da bi ljudje rekli: „gledite, kakav sam ja kerlec”! |
| Lohengrin (1898): | Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó |
| Kemija (1869): | in leta ne spromeni. Ako vročemu mleku priliješ nekoliko kapljic kakave kisline, tekoj se mleko usiri, to je vsa sirnina zakrkne |
| Kemija (1869): | HCSPNO) Tudi mesto, na kterem stvari gnjijó, dostikrat odloči, v kakave spojine tvari razpadejo. Ako se namreč blizu kje nahajajo močne |
| Zoologija (1875): | členarji obstojé iz mnozih neenacih obročkov, a vsak obroček ima kakave členovite ude, naj si vže bodo grizala, ali noge ali |
| Zoologija (1875): | košarjev gleda se največ na noge, namreč koliko jih je, kakave so in kje so vraščene, pri nobenem živalskem redu torej |
| Kemija (1869): | kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität |
| Astronomija (1869): | črte. Iz tega se vidi, kako se iz dane velikosti kakovega kota in iz enega njegovih krakov s pomočjo trigonometrijskih tabél |
| Astronomija (1869): | ležeči lok enak trem osminam celega kroga. Toraj moremo velikost kakovega kota prav natanko zaznamovati, če vemo, kteri del celega kroga |
| Botanika (1875): | je pepel iste rastlinske vrsti, če smo jo vzeli od kakovega druzega mesta ali če je kakega druzega leta zrastla, vse |
| Botanika (1875): | Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji |
| Rudninoslovje (1867): | se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se |
| Kemija (1869): | razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje |
| Botanika (1875): | kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline |
| Botanika (1875): | v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sim bil tak? — Če se spomniš, de nisi bil tak, kakoršen bi bil imel biti, prosi Boga odpušenja, stori za prihodnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | petrolejne. Petrolej pošilja se iz Amerike surov, to je, tak, kakoršen se dobiva iz zemlje. Čisti in zboljšuje se na Angležkem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že izvolil? Kaj češ raji, zdaj-le pred kristijane stopiti, tak kakoršen si, ali pa jutri pred sodbo? ” „Ne eno, ne drugo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ljubezen ne gre po volji, pa zbog tega, tak korenjak kakoršen si, ne smeš klaveren biti. Saj veš, da enkrat bode |
| Fizika (1869): | odbija, bliže od 60 čevljev, se sliši samo odmev govorice, kakoršen se n. pr. sliši po cerkvah. Da se vodi zvok |
| Kemija (1869): | jako promenljivih množinah, kakor namreč gre fabrikacija od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega ogljenčevega vodenca, ki ima |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bi tu in tam ne spominjal se vas kak bebec, kakoršen je strežaj grofinje, ali kaka stara ženica za kolovratom, bi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in drugi ljudje so mi že toliko dobrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj |
| Botanika (1875): | potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | NASTOP. Nęshka, Goſpá ſedeozha. Gospá. Sa boshjo volo , Nęshka , poglej, kakòrſhna ſim — Mladęnzh bo sdej tukej. Nęshka. Ta boshzhek ſe meni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeit ſe morem preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi ludję; poglej , kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper |
| Pozhétki gramatike (1811): | noviza ali novinka; chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque, kakorſhna kol ſuknja; certain philosophe, néki modromaren. 3. Tiſte, ktire hodio |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno taka |
| Genovefa (1841): | je sopet osdravéla, in sopet tako lépa in rudézha poſtala, kakorſhna je prej bila. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervo obréso , podobo 4. kakor je po rési ; podobo 5. kakorſhna je okoli kréſa ; podobo 6. po kréſi ; in podobo 7. |
| Ta male katechismus (1768): | list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Domača vzgoja. Prvotna oblika vse vzgoje je domača vzgoja. Razmere, kakeršne se nahajajo doma, so prvemu otrokovemu razvitku tako potrebne, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ob sebi razumeva, da so obiteljske razmere v resnici take, kakeršne imajo biti. Semkaj spada pred vsem sloga med roditelji, harmonično |
| Tiun - Lin (1891): | zeló' mladi a bili so tako prekanjenih in zvitih obrazov, kakeršne sem videl le samo na Kitajskem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod |
| Roza Jelodvorska (1855): | dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi vedno naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se |
| Fizika (1869): | daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Ferdinand (1884): | dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pa lonzhene, ne shelesne pezhi, de ſe gorkota da , kakorſhne je tréba. Tudi ne gre s hraſtovim leſam v nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljano noſijo; na drugim ſta pa mosh in shena, taka, kakorſhne okoli Şmlednika vidimo. Sarèſ, vſe podóbe, ki ſmo jih do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni bilo |
| Stelja in gnoj (1875): | prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne bil preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ovce se bojo dražje prodajale. Torej hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, natančno popisati. Oven mora biti velike postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | s Italijanom po italijansko i ako hočeš i znaš v kakoršnem koli jeziku. To terja spodobnost, to terja omikanost. Dajmo vsakemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna |
| Astronomija (1869): | morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak |
| Zoologija (1875): | po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta dva členka sta že popolnama |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja |
| Fizika (1869): | tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je meni pergodilu v' Antiochiji, v'Ikoniji, inu v'Lyſtru: kakerſhnu pregajnanje ſim terpov, inu is uſſiga tega je mene Goſpud |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugu pa dobru rata. Simska Sétov. Nej bode po Lętu, kakerſhnu ozhe, toku Pſhenize, inu Ershí malu serna, pa doſti ſlame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti |
| Fizika (1869): | klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in |
| Stelja in gnoj (1875): | in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska |
| Botanika (1875): | pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže |
| Robinson mlajši (1849): | Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram |
| Botanika (1875): | iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se |
| Oče naš (1885): | hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce |
| Gozdovnik (1898): | se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust |
| Gozdovnik (1898): | čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima |
| Zlata Vas (1848): | na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče |
| Zlata Vas (1848): | jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel. To ne more tako ostati. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhenzov. Shé po otroku, ki sazhne denar ſposnavati, vémo ſklepati, kakoſhni goſpodar bode odraſheni zhlovek. Neki otrok shé pri sgodnih nogah |
| Stric Tomaž (1853): | je svojemu prijatlu v severno Ameriko pisal, se lahko razvidi, kakšen namen da je za prihodnost storil. Piše takole: „Svetuješ mi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazijo, ga je treba od drugih ločiti in samega v kakšen kraj postaviti, da ostali konji garij ne nalezejo. Bolnega konja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz načina, kakó postane dividend iz divizorja in kvocijenta ter kakšen je odnošaj med divizorjevimi in kvocijentovimi členi v njiju produktu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bila v naslednim leti na Krajnskim velika dragina in lakota. Kakšin nauk bi si imeli vzeti iz premišljevanja tacih zgodeb? Šparati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel neſti |
| Genovefa (1841): | ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v |
| Pozhétki gramatike (1811): | VII. Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in med prejſhnim glaſnikam vméſ, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo? ktir? ktira? kakſhin? kakſhina? ktiro? kakſhino? kje? poſtavim rekozh; qui a fait cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okna odpreſh , moraſh dobro varovati, de ne pride kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh |
| Roza Jelodvorska (1855): | jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več vidil! Kakošna nezmerna žalost bi bila za mene in tvojo mater! Kri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina |
| Stelja in gnoj (1875): | razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh stelja biti? 1. Stelja sploh bi prav za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga pòſhlji, ſhe pet bratov imam, de jim bo prizhal, kakoſhna je tukaj, de vſaj oni v' ta kraj terpljenja ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſe uſede v' ſenzo pod klòſhzhevino, de bi vidil, kakoſhna bo s' meſtam. Kedar vidi, de ſe meſtu le nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodo délajo in zlo nizh dobizhka ne prineſejo. Le pomiſlite, kakoſhna nam gré zhaſt, gotovo „goſénze'' naſ ne bote imenovale vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt samore! Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim in Tershaſhkim té dva, ali pa morebiti kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon |
| Stric Tomaž (1853): | vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo? ktir? ktira? kakſhin? kakſhina? ktiro? kakſhino? kje? poſtavim rekozh; qui a fait cela? kdo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktire ſo ſame na ſebi nékaj to je, ſo al kakſhina oſeba al ſtvar, kakor poſtavim: écolier, paul, livre, chapeau. P. |
| Pozhétki gramatike (1811): | P. Kaj je glagol? O. Je beſéda, ktira rezhe, de kakſhina rézh al jej, al ve godi, al de ſe déla |
| Pozhétki gramatike (1811): | nektire isrèke, ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj povéjo per vſaki |
| Genovefa (1841): | ſtrahú ſe je tréſla. „O Bog, o Bog! ” je klizala „kakſhina grôsa me ſprehaja! Pa ſej ſi Ti tudi tukaj pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam |
| Fizika (1869): | stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej |
| Oče naš (1885): | šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe jima je perdrushil v' podobi nesnaniga popotnika, ino rezhe: „Kakoſhne pogóvore imata med ſeboj, ino sakaj ſta tako shaloſtna? ” Eden |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo |
| Oče naš (1854): | večjim in večjim čudenjem, ker je poznal gospod Pavleta dobro, kakošnega serca da je. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | starih krajcarjev tako pomanjkuje, da dostikrat kak tergovec na drobno kakošnega blaga za tega voljo prodati ne more , ker bankovca ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je „vse občinstvo” temu škandalu priploskavalo, se je varoval poročati, kakošnega mnenja je bilo to in tudi drugo občinstvo potem, ko |
| Gozdovnik (1898): | obrne proti dekletu. S spretnim skokom je stal pred deklino: »Kakošnega sovražnika je videla Mola, cvetka Komančev, da ji je obličje |
| Stric Tomaž (1853): | Prišel sim vas odkupit in v domovino pripeljat — pa jojmene! kakšnega vas najdem! “ Oh, dobi prijatel! nikar me ne obžalujte“ poprosi |
| Stric Tomaž (1853): | ali ste vi, stric Tomaž? vi, moj dobri stari prijatel! kakšnega vas dobim! “ zdihuje Juri ter se k bolniku skloni. Znani |
| Stric Tomaž (1853): | je, kaj si zadnič, odtiran od naju, občutil in preterpel, kakšnega gospoda da imaš, kako terdoserčno, nečloveško s tabo ravna! Vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Českiga dobil, ktere po 5 gold. 50 kr. prodajam. Kdo kakšniga imeti želí, naj se pri meni v gosposkih ulicah Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo |
| Genovefa (1841): | ſe mu vnovizh ſolsé vlile. „O Genoveſa! ” je rékel, „po kakſhnim zhudu vſigamogozhnoſti te je Bog v téj puſhavi ohranil? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shkode ſkos vojſko ſtorjene, to je, ko bi ogenj v kakſhnim boju vſtal, pa drushba ne poverne. 34. Ako bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli; javalne vſakiga pol léta ſe nekoliko tudi Krajnzi |
| Tine in Jerica (1852): | Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo |
| Tine in Jerica (1852): | Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko |
| Genovefa (1841): | ko shé véſh, de je vezh ljudí na ſvétu in kakſhni ſo ti ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na |
| Genovefa (1841): | bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o Bóg! kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti |
| Stelja in gnoj (1875): | mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši deželi se navadno te-le reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je. Jedel je Elija, vdova ino njen ſin, ſ' kakoſhnim hvaleshnim veſeljem, ſe vé. Od tiſtiga zhaſa ne smanka ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vidil, kaj drévju to opravilo pomaga , vidil bo s kakoſhnim veſeljem bo raſtlo, in koliko ſadú mu bo rodilo. — Vſako |
| Zlata Vas (1850): | svojo vodo skazovat, namesti de bi bili pomoči iskali pri kakšnim pametnim, učenim zdravniku. Če je gospodar zbolel ali pa gospodinja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dobe poroke štejete, desetero dreves na svojim zemIjišu, ali na kakšnim drugim od srejnskiga predstojnika v ta namen odločenim kraji, posaditi |
| Blagomir puščavnik (1853): | samotni stolp in ga vžge. S strahom sliši vitez s kakšnim ropotom les doli cepa in poka, kako da je kos |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne rezhem, kdo je. 2. Tiſte, ktire vſelej sdrushimo s' kakſhnim imenam, kakor quelque, néki, neka, neko, chaque. vſak, vſaka, vſako |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdrushimo s' kakſhnim iménam. Kader rezhem écolier, vedó vſi od zhiga govorím, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se sliši, če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske armade je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega |
| Gozdovnik (1898): | in potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo |
| Gozdovnik (1898): | brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri vaſ ljubijo; kakoſhno saſlushenje imate od tega? Kaj ne ſtore tega tudi zolnarji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sej nima po zeli rodovini nihzhe tega imena. “ Pomignejo ozhetu, kakoſhno imé mu on hozhe dati. Ozhe je bil ſhe smiraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempeljna lepó poſlopje. „Uzhenik,“ mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlopje. „Uzhenik,“ mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to |
| Fizika (1869): | le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tękel, koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako |
| Fizika (1869): | različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in |
| Botanika (1875): | dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič |
| Botanika (1875): | nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v |
| Ferdinand (1884): | ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če |
| Stelja in gnoj (1875): | sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne |
| Botanika (1875): | se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje |
| Kemija (1869): | 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin |
| Kemija (1869): | Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | von selbst entstandener Wasserbehälter. Kalnica, das Wasser darin. Kalalo, korec. Kalati, schöpfen (postavim: kalar s kalalom kalm'co iz kala kala). Polomaj |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | se lahko va-njo izteka, pa tudi iz nje lahko zajemati (kalati) dá. VII. Kako naj bo gnojníšče napravljeno, da je prav |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 122. Jurska tvorba, Juraformation, 122. K. Kadunjasto, muldenartig. Kalait, 41. Kalavec, cinkovi, Zinkspath, 56. ,, grenki, Bitterspath, 40. ,, železni, Eisenspath, 53. ,, manganov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ov pobarva purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in |
| Kemija (1869): | Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli |
| Kemija (1869): | 476. Chinin sehwefelsaures, žveplenokisli kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata ocetna kislina, 457. Chlorid, klorec. Chlorkalk |
| Fizika (1869): | 95. Cev zavita po kačje, Schlangenrohr; 117. Chemie, Kemija. Chlorcalcium, kalcijumov klorec. Chlornatrium, natrijumov klorec. Cifrenica, Zifferblatt. Cohäsion, zveznost. |
| Kemija (1869): | živosrebreni solitarnokisli, salpetersaures Quecksilberoxydul, 434. Okis etilov, Aethyloxyd, 473. Okis kalcijumov, Kalciumoxyd. 413. Okis kalijumov, Kaliumoxyd, 404. |
| Kemija (1869): | žveplec ali žvepleni vodenec; HgCl = živosrebreni klorec; kalijumov okis, CaO = kalcijumov okis ali apno itd. Ako ima spojina po več ekvivalentov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni gomolji videti v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jih štejejo že na 700. K sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je |
| Divica Orleanska (1848): | manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo |
| Botanika (1875): | ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji |
| Botanika (1875): | najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo |
| Kemija (1869): | essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij |
| Kemija (1869): | dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij |
| Kemija (1869): | 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. |
| Kemija (1869): | ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum |
| Kemija (1869): | Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. |
| Kemija (1869): | bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi |
| Kemija (1869): | solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404. |
| Kemija (1869): | kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev |
| Kemija (1869): | Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404. |
| Kemija (1869): | globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline |
| Kemija (1869): | Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da |
| Kemija (1869): | kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga |
| Kemija (1869): | V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko |
| Kemija (1869): | z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler |
| Kemija (1869): | rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi |
| Kemija (1869): | okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji |
| Kemija (1869): | s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako |
| Kemija (1869): | olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne |
| Kemija (1869): | kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures |
| Kemija (1869): | milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež |
| Kemija (1869): | 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov |
| Kemija (1869): | kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber |
| Kemija (1869): | sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki se v vodi raztopi. |
| Kemija (1869): | Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Botanika (1875): | leto, tedaj vsakega petega leta: Prvo leto: Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje leto: Detelja (apnenata |
| Botanika (1875): | na pšenično strnišče pozna repa (prva je kremenata, druga pa kalijevnata rastlina); peto leto: Oves, rž ali ječmen (kremenate in apnenate |
| Kemija (1869): | si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imajo v sebi kalijum, spada v red silikatov. Izmed druzih kalijevih soli navedemo: Solitar, ki kristalizuje v rombiških stebričkih, navadno pa |
| Botanika (1875): | kar se pa dogodi, če dodamo onemu pesku apnenih ali kalijevih soli. 104 Ogljenčeve kisline, vode in amonijaka, ki dajó rastlinam |
| Kemija (1869): | kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo |
| Kemija (1869): | Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav |
| Kemija (1869): | sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas |
| Kemija (1869): | žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz serca rad storim. Precej jutri po posvetovanji pojdem v Kalistovo pokopališče; če hočete, čakajte me pol ure pred poldnem pred |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naj opravlja daritev sv. maše. Papež so si izvolili katakombo Kalistovo, česar je bil stari Dijogen neizrečeno vesel in vedel in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v kervi alj v udah zaostane, kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” — |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | če se tudi dobé, so takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške |
| Sveti večer (1866): | mi je na tem, da se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas pozdravim in Vam |
| Botanika (1875): | 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar |
| Botanika (1875): | zdaj spet tedaj najden, je vsejan v zemljo vendar še kalil. Tudi je kalil še tisti ječmen, ki so ga vzeli |
| Botanika (1875): | najden, je vsejan v zemljo vendar še kalil. Tudi je kalil še tisti ječmen, ki so ga vzeli iz grobov Egiptovskih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere |
| Kemija (1869): | Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo |
| Kemija (1869): | kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515 |
| Botanika (1875): | krajev se številom dni, ktere potrebuje kakova rastlina od svojega kalenja do popolne zrelosti svojega semena, se pa dobe kakor pomnožek |
| Botanika (1875): | doba rastlinske rasti, namreč število dni, ktere potrebuje rastlina od kalénja do popolnega dozorenja plodú. To število je v toplih pokrajinah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Gut, Sparpfennig. Zbirenga, Rekrutirung. Kal, ein von selbst entstandener Wasserbehälter. Kalnica, das Wasser darin. Kalalo, korec. Kalati, schöpfen (postavim: kalar s |
| Zoologija (1875): | ter jih izsesa. Muha črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se |
| Fizika (1869): | Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine, stroj, mašina. Maschine calorische, kalorična mašina. Maschine einfache, ednostavna m. Maschine zusammengesetzte, zložena, sostavljena m. |
| Fizika (1869): | Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. C Calorie, toplotna edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost. Celsius |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico deklino, Milico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med ſabo lubesen imeli. Rezhe k' njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolj zmanjkuje, takó de dvajsetic skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski |
| Roza Jelodvorska (1855): | v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih |
| Valenštajn (1866): | čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na |
| Fizika (1869): | v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ni bila več v nevarnosti. Vendar tukaj ji ni ostati. Kam naj se oberne? Zavila je poleg Rena v Švico, a |
| Revček Andrejček (1891): | ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti! S čim se bodo pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu vedili povedati, kje bi bila, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila |
| Kemija (1869): | Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom |
| Kemija (1869): | Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo |
| Kemija (1869): | Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna |
| Kemija (1869): | 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Kemija (1869): | r, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj |
| Kemija (1869): | s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S |
| Robinson mlajši (1849): | nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je |
| Robinson mlajši (1849): | očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad |
| Rudninoslovje (1867): | se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski |
| Robinson mlajši (1849): | do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to |
| Rudninoslovje (1867): | 1•2) skoro kot voda. Te zvrsti se posebno imenujejo: kaméno olje (Steinöl, Erdöl) je tekočno, i če je prav čisto |
| Rudninoslovje (1867): | Tirolskem, v Galiciji i na Hrvatskem. Na Slovenskem se dobíva kaméno olje i kaména smola pri Rablji na Koroškem. Rabi se |
| Rudninoslovje (1867): | rezati, i če ga malo ugreješ , tudi gnjesti. Ako je kameno olje čisto, dá se popolnoma vsparíti (destilovati) , jako se lehko |
| Rudninoslovje (1867): | 2. Kaméno olje i kaména smola (Erdöl und Erdpech) se nikdar ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier, glodalka. Nagnjen, geneigt. Naplav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar |
| Občno vzgojeslovje (1887): | voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce |
| Maria Stuart (1861): | Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko |
| Rudninoslovje (1867): | pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati |
| Kemija (1869): | dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se |
| Kemija (1869): | Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni |
| Zoologija (1875): | v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali |
| Zlatorog (1886): | Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo |
| Zlatorog (1886): | Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je v zrak vzdignil in zopet na zemljo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl, je |
| Robinson mlajši (1849): | orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da |
| Zoologija (1875): | pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli |
| Stric Tomaž (1853): | „Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſhe tudi sveſe , inu jezhe : eni ſo bli s'kaminami poſuti; resſekani , ſkuſhani, v' morieniu tega mezha ſo ony umerli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leta rod pridti. Jerusalem, Jerusalem, katiru Preroke moriſh, inu is kaminami poſſiplujesh te, katiri ſo k' tebi poſlani, kulkukrat |
| Genovefa (1841): | neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje |
| Kemija (1869): | trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rokah noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ mu pa odgovorí: „Sapiſano |
| Valenštajn (1866): | njegovo čut je moj krotilo, I strašil sem se dragih kamenov, Ki vas krilaho liki zvezdni venec, Zakaj je precej, ko |
| Valenštajn (1866): | Brez straha gledam jej. Al zjutraj nejsem Le-tega mogel. Dragih kamenov Bliskota zakrivala mi je ljubo. Tekla. Tedaj me gledalo je |
| Ferdinand (1884): | kupca k sebi, ker bi bil rad kupil nekaj dragih kamenov. Ker je Ferdinand dobro umel češki in nemški, pošlje kupec |
| Gozdovnik (1898): | in zdajci je tabor sredi viharja in toče krogel, pušic, kamenov, napaden od nerazvrščene množice vojakov s plapolečimi lasmi, obdan od |
| Gozdovnik (1898): | temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí iz ne- |
| Sveti večer (1866): | zaraščenim. Kako zelen in živ je nježni mahec na tem kamenu! Človek misli, da ga zamore odskubsti. Kako ponosno se dvigajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zakaj raven je ali neraven, ali školjkast kakor pri kresilnem kamenu. Tudi trskast je, repinast ali rogljast in naposled je dostikrat |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Na splavu sta gospoda Flint in Bil. Jon stoji na kamenu ob bregu“, je rekel Bôb in hitel je naprej v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču |
| Mineralogija in geognozija (1871): | baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico |
| Kemija (1869): | v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko bi jaz imel to navado, vergel bi vsikdar bel kamenček v verč, kedar bi bil tako srečen, da bi ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ter iz njega prinese biser ali v zlato vdelan drag kamenček, da je všije v tkanino, kakor zahteva podoba na njej |
| Rudninoslovje (1867): | delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe |
| Kemija (1869): | slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premišljevanje se bo tedaj takole vrstilo: 1. Nauk o kamenji. (kamnoslovje), posebno, 2. Oblikoslovje, 3. Skladoslovje, 4. Nauk o okamninah. To |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija. ) Ako se trudimo spoznavati |
| Zoologija (1875): | vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in |
| Stelja in gnoj (1875): | bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako |
| Stelja in gnoj (1875): | zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden se ni ganil. »Ti si iz našega kraja? « je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali |
| Kemija (1869): | rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | s kristali prepredene votline v kamenji. Še moramo omeniti slučajno kamenju primešanih delov; včasi se namreč nahajajo v kamenji posamni kristali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tacemu delu, da je nadomestiveni del onega. Dostikrat to pripomore kamenju, da se premeni v drugo ali kakor pravimo, da skalovje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču |
| Botanika (1875): | sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko |
| Viljem Tell (1862): | biti tu. Stran pojdiva. Staufaher. Je-li to urnska svobodna dežela? Kamnar. Da videli pod stolpi bi kletí! Gorje mu, kdor v |
| Viljem Tell (1862): | svojej zemlji še Trinogov grad? Al osvobodimo Poslednji same sebe? Kamnar. Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi |
| Viljem Tell (1862): | vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni klicarji. Usmiljeni bratje. Geslerjevi in Landenbergovi |
| Viljem Tell (1862): | v té pride, petelina Ne bode čul! Staufaher. Moj Bog! Kamnar. Poglejte bokov In stebrov tu, teh večnost ne podere! Tell |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na |
| Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča |
| Viljem Tell (1862): | nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí |
| Zlatorog (1886): | boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | glino in močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit in peščen apnenec; zlasti ob cestah rastejo čversto, od kodar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | hočem par besed govoriti. Znano je, da murba ljubi suh, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Terſtu in v Réki ſo te dni potreſ zhutili. (Kamniten desh. ) Na ˛Shpanjólſkim v vaſi Tores je 2. kimovza po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko konzhalo , vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh! — to je zopernija! '' bóde marſikdo rékel. — „Ta je prasna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber) poſtavila v vedni ſpomin, ki je na polji oral |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tega nastanejo iz sprhnenega granita prav čudne podobe, tako imenovana kamnita morja, začarani mlini i. d., med kterimi je tako zvani |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po kamenji, iz kterega so sestavljeni. Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem sta bila postavljena kamnita kipa slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi med stebrovjem |
| Genovefa (1841): | drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači, deni sok v kamnitne posode in ga na solnce postavi. Čez osem dni ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de še nekoliko časa skupej vre, deni jih potem v kamnitne verče in se bodo dolgo ohranile. Višnje v medu hranjene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od |
| Ta male katechismus (1768): | taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti pervi le tri te perve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan |
| Genovefa (1841): | miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljubiga očeta. Omedlevica jo napade, in mogla je na bližnjo kamenito klop sesti. Kar zatrobijo lovci v svoje zvoneče rogove, in |
| Zlatorog (1886): | Rúševje na steno kameníto. Čudne lovcu pač očí so: Mile Kot otroku, bistre kot |
| Zlatorog (1886): | Toda kaj li zrè takó osupel? Mari to je morje kameníto, Koje onstran je uzréti ménil? Ní! Položje se pred njim |
| Biblia (1584): | ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s' |
| Biblia (1584): | priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem |
| Genovefa (1841): | mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo |
| Robinson mlajši (1849): | bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo |
| Zoologija (1875): | je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo |
| Gozdovnik (1898): | pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po velikih in shivih tolashbah ſmo ga ſtariſhem nasaj poſlali, kamur je ſhel prav veſel; tode réſ ni dolgo vshival tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ſposna, de gré kmetijſtvo rakovo pot. Povſod ſe vidi, kamur ſe le zhlovek osre, narodnoſti dovelj, in vſe ſe narobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ona pa ſéme sazhne lezhi na popir ali na platno , kamur je djana, podobno makovimu ſemenu, in pervih 36 — 40 ur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami in rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj; poiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga, kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga na tiſti kraj, kamur peſhke ſejati miſliſh po pedi na debelo rasſtelji, in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſprejema, kir ſi miſli: Gotovo tiſti ſad nar ſlabji ni, Kamur ſerſhen vſeſkosi rad letí! Tiſtimu pa, kdor ſi nad vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih nimajo perjatlov dovelj. — Taki sabavljivzi ſo, ko polétne muhe, kamur ſe ta marzheſ le vſéde, vſelej sapuſti zherne pike sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom |
| Zeleni listi (1896): | komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tę kraje Tyra inu Şydóna. 22. Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpeljati. “ Sdaj ſe vsdigne na pot v' Egipt. Na meji Kananſke deshele je ſhe Jakop Bogu dar opravil. Juda gre naprej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim vſelej pomaga. Kedar Jakop do réke Jordana na mèjo Kanánſke deshele pride, ga sazhne Esav, njegov brat, ſkerbéti. Poſlal je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nogo. Jerihunſhkiga meſta sidovi ſe na glaſ trobent ſoſujejo. Prebivavze Kananſke deshele, ki ſo bili s' gerdimi hudobijami mero ſvojih grehov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bog perkásal, ino mu je snad nje raskasal vſo Kananſko deshelo. „Glej jo,“ je rékel; „to je deshèla, ktero ſim |
| Gozdovnik (1898): | Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na |
| Gozdovnik (1898): | sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po precej nevarni, ker je ob cesti bil napravljen véliki kanal, v kteri se je stekala mokrota pontinskega močvirja. Korvin, ves |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tako, dobro je! ” To izgovorivši se je stegnil Pankracij nad kanal pa zgrabil Korvina, ko je ravno na tem bil spustiti |
| Kemija (1869): | G (pod. 18) tu se promeni. v paro, ki skozi kanal D pride v velik prostor A, kjer se ohladi in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sta bila Pankracij in njegov spremljevavec ràz konj in pri kanalu. Luna je malo posijala izpod oblakov, in zdaj sta zagledala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | daleč zadej ostali, konji pa so dirjali kakor blisk ob kanalu, da se je voziček zaletaval kakor luščina sem ter tje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega, kakor tukaj, je mogel |
| Biblia (1584): | vganil v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je tudi rad cvetice, in vedno imel v sobi pevca, — kanarčka. |
| Zeleni listi (1896): | kaj je prišla. Toda, kaj si hoče! »Ali kupite tega kanarčka? « ogovori z otožnim glasom Marino. »Ah, čemu bi kupovala ptice |
| Botanika (1875): | kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | še ni tako godin, de bi že popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | G-Gnada! Baron. Poklizhte Matizhka. Naj k'malu ſèm pride. Budalo. Kanzlir tudi, inu Sme — Smeſhnava? Baron. She ne. Şam Matizhek. (Budalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se pa drugač doseči ne more, kakor s tem, da kancelije, ki imajo z ljudstvom opraviti, ž njim govoré v njegovem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pravi gosp. minister v tem razpisu — je, da si cesarske kancelije prizadevajo, zaupanje ljudstva vživati. To se pa drugač doseči ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Ljubljani, rojen Notranjec. In na to je včerajšnji „Slovenec” kot kandidata priporočil visokocenjenega gosp. Ivana Vilharja, o katerem naj se po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da se ne razcepijo glasovi — na korist „Narodovega” in Ogrinčevega kandidata Hrena. V tacih okoliščinah žrtuje pravi rodoljub osebo svojo občnemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhat, dokler je kapla, katiro sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze grenke, ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe kapla na zinaſtim okroshneki sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu ohladíſh. Ohladi, deni smersovat. |
| Gozdovnik (1898): | mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z |
| Robinson mlajši (1849): | krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Miklavž Kopernik. (Konec. ) Leta 1510 ga izvoli ujic, škof Vacelrod, kanonika stolne cerkve v Frauenburgu, prusovskim mestu. Po končanih opravilih svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | vés narod slovenski. ) J. Macun. Kaj je domoljubje? Govor prečastitega kanonika Josipa Marić-a v stolni cerkvi ob obhajanji stoletnice na slavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | upravo. Iz Zagreba. — Nj. veličanstvo je potrdilo novo izvolitev preč. kanonika dr. Račkega za predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na kant bil prišel, temuč si še sam živlenje vzel; že za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí kanton so 18. dan p. m. volili gosp. udje kmetijske družbe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga dopisnika kmetijske družbe za Idríjski kanton , 20. dan p. m. gospodje udje kmet. družbe za poddružnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji od sedaj |
| Oče naš (1885): | pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo razdelila še v dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sam v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov |
| Revček Andrejček (1891): | kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kap. v 4 let. 140 gl. obrestij? c) 800 gl. kap. v 2 1/2 let. 120 gl. obrestij? 19. Po koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kap. v 2 let. 28 gl. obrestij? b) 700 gl. kap. v 4 let. 140 gl. obrestij? c) 800 gl. kap. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18.* Koliko % se računa, ako dá a) 400 gl. kap. v 2 let. 28 gl. obrestij? b) 700 gl. kap. |
| Zlatorog (1886): | jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo |
| Zlatorog (1886): | Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez |
| Oče naš (1885): | sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim |
| Divica Orleanska (1848): | Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih |
| Blagomir puščavnik (1853): | moje velo truplo v skalnati grob, ki je tukaj poleg kapelice pripravljen. ” — Zdaj umolkne sivček. Oči mu v solzah plavajo. Nikolaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | V sred kapelice je podoba žalostne matere Marie, ki je svojega mertvega sina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico; na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu |
| Blagomir puščavnik (1853): | tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico; na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za |
| Genovefa (1841): | Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetu bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe |
| Roza Jelodvorska (1855): | praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo prašno kapico na glavi. Nazadnje jo clo iz glave vzame, dene jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. Zelenova župa. Moknati cmočki na mleku |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s |
| Zoologija (1875): | je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le |
| Fizika (1869): | stanoviten, constante Kette, 173. Lanec Voltajev, Volta'sche Kette, 171. Lasovitost, kapilarnost, Capillarität, 33. Lastnosti občne, allgemeine Eigenschaften, 17. Latent, zvezan, vtajen |
| Fizika (1869): | Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost. Celsius, 110. Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta kapital |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3 1/3 % 62 1/2 gl. obrestij na leto? 5.* Neki kapital dá po 4 % 321 gl. obrestij na leto; v koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 3 letih 4 mesecih 710 gl. obrestij? 20. Neki kapital dá v 3 letih po 4 1/2 % 60 3/4 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na leto, za 10120 gl., po koliko % je naložil svoj kapital? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 780 » » 5 % » 4 » d) 1600 » » 4 1/2 % » 3 » 4.* Kateri kapital dá po 3 1/3 % 62 1/2 gl. obrestij na leto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v istem času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po koliko % treba 9110 gl. na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | let. 120 gl. obrestij? 19. Po koliko % dá 4260 gl. kapitala v 3 letih 4 mesecih 710 gl. obrestij? 20. Neki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 20, b) v 25, c) v 33 1/3 let. kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5800 gl. čez 20 let, ako se 3% obresti celoletno kapitalizujejo? 2.) Na koliko narase kapital 1234 gl. v 7 letih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 4 % na obrestne obresti naložen in se obresti poluletno kapitalizujejo? Tu treba vzeti 14 poluletij in procente za pol leta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj |
| Tiun - Lin (1891): | zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je |
| Tiun - Lin (1891): | straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab nosi te je shiher pred hvdemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje perbishalshzhe sedei inu na smertno uro Amen. TA 52. KAPITL. Tu je an resnizhen Mitel? sa pikniano ventuati Bodi perzhoveku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 54. KAPITL. Tu jeshe h' tamenjei pani potrieba da rezi da stiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan, de bi se Jim po Novicah na znanje dalo, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in |
| Zlatorog (1886): | poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na uſſe viſhe. Tudi ta narmajnshe greh je koker ena kapla vojla, katira se na beli vovni irozhnu nareſen reſlye, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishluvanje bila; ſakaj una plava le gori ſgur koker ena kapla vojla na vodi, ta pak gre kmalu na dnu koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bode ena svesdiza tu ſonze resvetlila? ali bode ena maihina kapla vode tu zelu murje mokru ſturila? ali bo en Angel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama nar mainſhi kapla, je pa stekou en zeli potok. Inu kai ozhmo tvoji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nar dobrotliviſhi Odreſhenik! mi vemo, de je ena ſama kapla tvoje nar zhaſtitiſhi krivy ene takſhne naisrezhene vreidnoſti, inu dragote |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas |
| Kratkozhasne uganke (1788): | glash polovizo vode, inu polovizo vina s' tikama, de nobena kapla vezh notri nagrę; al vonder ne zel toku is verham |
| Kuharske Bukve (1799): | tiga jábelzhnika vsami eno unzho zukra, kuhaj ſkup, dokler ſe kapla na zinaſtim okroshneki sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu |
| Kuharske Bukve (1799): | zinaſti okroshnik, kader ſe kapla ſterdi, je sholza dobra; deni jo hladít. 175. Pomoranzhe v' |
| Genovefa (1841): | tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor |
| Robinson mlajši (1849): | da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sito v cuker ter jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak |
| Tiun - Lin (1891): | mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego |
| Maria Stuart (1861): | Marija. In Druri, Paulet, ječarja moja? O, raji dasta zadnjo kapljo kervi — Mortimer. Najperva padeta pod mojim nožem! Marija. Kaj strica |
| Valenštajn (1866): | smo njegovi dušoj i telesom, Da zanj krvi poslednjo damo kapljo, Dolžnostij ne krateči, ktere do Cesarja imamo. Le pazite! Izrečno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Oh”, djala je, „rada dam svoje življenje, rada dam zadnjo kapljo kervi, samo da mi je moč otroka rešiti roparskih rok |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa en dim, inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke, je tulkain ſvete krivy v' timu vertu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe zuker ſtaja; potle puſti pomalim vręti, inu ſkuſhaj eno kaplo kánit na |
| Deborah (1883): | kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko |
| Genovefa (1841): | nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak' |
| Fizika (1869): | bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej |
| Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da |
| Fizika (1869): | od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni |
| Fizika (1869): | vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane |
| Fizika (1869): | zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo |
| Botanika (1875): | je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere |
| Botanika (1875): | da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh stranéh napravila enako |
| Botanika (1875): | raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa |
| Fizika (1869): | pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako |
| Fizika (1869): | v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi |
| Fizika (1869): | tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri |
| Fizika (1869): | tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini |
| Fizika (1869): | tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine |
| Botanika (1875): | napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja. |
| Botanika (1875): | j. da bi se na obeh stranéh napravila enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in |
| Botanika (1875): | mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v |
| Botanika (1875): | se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od |
| Fizika (1869): | na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je širji kakor |
| Botanika (1875): | rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih |
| Fizika (1869): | pravokotno proti meri teže. In res ako se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle |
| Fizika (1869): | enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako, in |
| Fizika (1869): | kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko |
| Fizika (1869): | drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več |
| Fizika (1869): | v podobščinah 86., 87., 88. in 89., da je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh |
| Fizika (1869): | je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87. Pod. |
| Fizika (1869): | Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé |
| Botanika (1875): | posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z |
| Botanika (1875): | s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi |
| Fizika (1869): | tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje |
| Botanika (1875): | ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne |
| Botanika (1875): | 40 čevljev, iz česar se vidi, da stanice dalje vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére |
| Botanika (1875): | Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | steklenice, ktero so poprej dobro pretresli, so zopet vlili 10 kapljic v tretjo steklenico napolnjeno s 100 kapljicami vinskega cveta. In |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešali z 99 deli vinskega cveta (Weingeist) v tinkturo. Deset kapljic te tinkture so primešali 100 kapljicam vinskega cveta v drugi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzeli in v vodi topili; pri bolnikih je zadosti nekaj kapljic — ne več, kakor je v tej-le posodici. ” Ko bolnik pogleda |
| Kemija (1869): | leta in leta ne spromeni. Ako vročemu mleku priliješ nekoliko kapljic kakave kisline, tekoj se mleko usiri, to je vsa sirnina |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mu je zdravnik ukazal. Tako je tedaj vsaki dan nekoliko kapljic manj žganja poserkal, brez da bi bil to opazil. Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sem mu košček sladkorja, na katerega sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je bolezen napadla. Imel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebensessenz), kar se je oboje, na sladkor nakapljano, potrdilo kot |
| Deborah (1883): | krščen je vendar le bil. Tržinar. E, kaj krščen! Par kapljic zamurca ne umije. Učil je naše otroke, učil sveto evangelije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | merzli vodi zmijete in na tanjko očedite, de ne bo kaplice mleka v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa |
| Botanika (1875): | še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se |
| Genovefa (1841): | mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postane, potem permešaj pretlačene marelce po žlici, deni kaki dve kapljici tega vkuhanja na cinast taljar; če se kaplje sterdijo in |
| Fizika (1869): | raztopi v kupici vode, je potem nekaj soli v vsakej kapljici osoljene vode, ki jo z iglo zajamemo. Dokler je košček |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki |
| Oče naš (1885): | je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel. |
| Kemija (1869): | Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. |
| Rudninoslovje (1867): | v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsaniga rosmarína, lorber pęrja, en zęl zhebul s' nagelshbizami nataknen, kapare, inu ribo karpa gori; kakor ſi pod ribo djal, take |
| Kuharske Bukve (1799): | ga dobro. Kader je rumenu, perlì goveje shupe, jęſiha, inu kapare; tako naj ſe tri ure kuha. Daj vſe ſkup na |
| Kuharske Bukve (1799): | lupek od lemone, zukra, kapare, inu goveje shupe. Poſtavi nad sherjavzo, męſhaj tako dolgo med |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik nad rošem pečen. Višnjevo kuhanje. 53. Pemska župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar oni so te dnarje vgore nashli ani taku? ani takv |
| Valenštajn (1866): | od valonskega polka Hrvatije. Ulanci. Novák. Meščán. Kmet. Kmetov sin. Kapucinec. Vojaški učitelj. Krčmaríca. Strežajka. Vojaški otroci. Hobojisti. Pred Pólznjíjo na |
| Zoologija (1875): | Nadalje spadajo semkaj: hvatan ali koaita (Ateles), po zverinjakih navadni kapucinec (Cebus capucinus) in Sajou ali zvitorep (C. apella). Brez oprijemalnega |
| Kuharske Bukve (1799): | 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nabudlan. 118. Meſo od ovz inu |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo. Ako Zheſh, snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja |
| Kuharske Bukve (1799): | kumarami rumeniti. 35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' krini. |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhen na ſklędi da na miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún s' auſtrigami nadevan inu pezhen. Nękej ſroviga maſla sgrej v' |
| Kuharske Bukve (1799): | Soß. 34. Telezhje s' kumarami rumeniti. 35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. |
| Kuharske Bukve (1799): | velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor kapun; ſe ględa na ſhtevilo inu na voljo per misi ſediozhih |
| Kuharske Bukve (1799): | tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4 |
| Kuharske Bukve (1799): | hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | povrè, oſoli, daj diſhave, potle puſti ohladiti. S' tim nadęvaj kapuna, ga sashi; potli deni v' eno veliko koso ſhpeha, preſhute |
| Kuharske Bukve (1799): | koso na sherjavzo, kader to vkup vrè, deni notri pezheniga kapuna, de enkrat savrè; vsemi ga ven na eno ſklę- |
| Kuharske Bukve (1799): | koso ſhpeha, preſhute, telęzhjiga, zhebula, lemon lupka, gvirza, ſelenja; deni kapuna notri, de ſe pozhaſi duſhí. Kader je rumen inu mehek |
| Kuharske Bukve (1799): | ven vsami, v' koso perlì shupe, puſti polivko ſarno vręti; kapuna deni v' drugo koso, najn prezędì polivko ſkusi ſito; poſtavi |
| Kuharske Bukve (1799): | biti, ampak lę enmalo isgręto. To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi |
| Kuharske Bukve (1799): | de enmalo vkup savrè, ter to vſo polivko zhes kapuna v' ſklędo vlì. 38. Raza v' hrini. Razo deni v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta pravopis že poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le škoda, de ne more v njih vse prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potem sem že en cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na oder in začne govoriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii |
| Valenštajn (1866): | ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli mi to, Da v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo lagal, kar je mogel, se že tako vé. Med tem pride tudi |
| Astronomija (1869): | dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 |
| Botanika (1875): | listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da se ne razvijajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da |
| Robinson mlajši (1849): | zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega |
| Tine in Jerica (1852): | delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili |
| Fizika (1869): | denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti |
| Botanika (1875): | ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu |
| Botanika (1875): | v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lo, ino ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni |
| Biblia (1584): | Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru |
| Botanika (1875): | v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so me tudi nekteri prijatli že naprej strašili), de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po |
| Fizika (1869): | ko se je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je, de človek kaj bere in se kaj uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' |
| Biblia (1584): | viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne spal, ampak vedno bo imel oči odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa |
| Zlatorog (1886): | Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in |
| Sacrum promptuarium (1695): | noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam |
| Genovefa (1841): | sdaj na sêmlji iméla, je bila, ſvôje ſtarſhe ſhe viditi. Kar pridejo in dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila |
| Ferdinand (1884): | in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in |
| Gozdovnik (1898): | dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te karaktar more neto biti taku storjan. † Konu nu et hon † Ampleaon |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 217. V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni le karakteristika, mantisa pa ostane neizpremenjena, ako število s katero koli potenco |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo logaritmovnik (Logarithmentafeln). V logaritmovniku so le mantise logaritmov, kajti karakteristika se določi v vsakem slučaji lahko po § 216., 1. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Karakteristika vsacega celega števila je za 1 manjša od števila njegovih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | manjša od 1, so pa negativni, in sicer sta negativni karakteristika in mantisa. Logaritme z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na take |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od 1, tedaj ima 0 celot in nekaj decimalk, njega karakteristika je tedaj 0. Vsako dvoštevilčno število je večje od 10 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta namen daj najvišji številki ono mestno vrednost, katero zahteva karakteristika. Prvih dveh mantisinih številk išči v razpredelku, z 0 zaznamenovanem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tu je mantisa zmerom jedna in ista, izpremina se le karakteristika, in sicer je le-tá za vsako število jednaka redovnemu eksponentu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsacega dvoštevilčnega števila je torej med 1 in 2, njega karakteristika tedaj 1, i. t. d. 3.) Vsa števila, ki so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj v obče iz celot in decimalk; celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer), decimalke pa mantiso (Mantisse). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | veljavne številke. Odtod izvira: 1.) Logaritem vsacega števila ima za karakteristiko redovni eksponent njegove najvišje veljavne številke. 2.) Logaritmova mantisa je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta način dobljeni pozitivni mantisi pa zadaj dodamo kot negativno karakteristiko ono za 1 večje število. N. pr. enačbi. § 217. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število n večji, v druzem manjši, t. j. dobi drugo karakteristiko, a mantisa ostane neizpremenjena. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pretvarjamo navadno na take, ki imajo pozitivno mantiso in negativno karakteristiko; v ta namen odštejemo negativni logaritem od števila, ki je |
| Gozdovnik (1898): | Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
| Rudninoslovje (1867): | Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter |
| Čas je zlato (1864): | kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se tedaj karati, ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bei perpraulana use pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu venzhno shiulenje inu dnarje is an skriti shaza inu karje boshja vola dora svata al srabro Kader bo te Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsi S. S Katieri soshe natam sviere inv vse karje pertam drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga lvbiga moiſtra vse tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno: vidish ti vierni Kriſtian? Ti se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dukatou prou dora svata odte uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries dau! sakai jas sim uresnizi svo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sklora pn pershje tu serze h' kandohti on kna faira karje unja ohvaſti da resodie noi se perkashe kader ga ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kterem arhivu skritega, morebiti celò v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov bukve oglejskih škofov Niceta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ne bo razderl, ampak Ie za nektere dní zakasnil, — da kardinal Antonelli pride v zbor, in da angležka, ruska, pruska, švedska |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Predgovor. Ko so spisali to knjigo Wiseman, kardinal in nadškof vestminsterski, niso iméli namena svetu podati učene preiskave |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo tudi pri nas želja spolnila, s ktero so spisali kardinal to povest. Bog pomozi! V Ljubljani meseca vinotoka 1866. A. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | take, ki zavračajo na vire, iz kterih so zajemali slavni kardinal. Tako se je knjiga za nekoliko zmanjšala pa slehernemu razumljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo |
| Valenštajn (1866): | sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Spet Anna Dora riezh da ti use morash videti karozhash bei karti sheIiesh je tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti bras use shkode na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. noi noter umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh živí |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi na 13 ferse carkoli bota vi moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo vam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo |
| Zlata Vas (1848): | več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava |
| Blagomir puščavnik (1853): | razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalovanega aragonita imamo še zvezdastega in vlaknastega, iz kojega obstoji Karlovarski grahovec. 12. Skupina barijuma. 1. Barit, težec, žveplokisli barit, BaS |
| Mineralogija in geognozija (1871): | travertina, da je v 20 letih narastel 30 črevljev debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno |
| Kuharske Bukve (1799): | nad sharjavzo en dober zhaſ vręti. 297. Telezhje herbtnerebriza, ali karmenadelzi na sele. Tolzi bershole po navadi s' noshovim robam, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | 296. Kiſlo sele prav kuhati. 297. Telęzhje herbtne rębriza, ali karmenadelzi na sęle. 298. Piſheta v' maſli ozręti s' peterſhilam. 299. |