Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 12

▶ dolžen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžan

dolshan
Sacrum promptuarium (1695): lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam

dolžan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa
Zlata Vas (1848):	vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na
Zlata Vas (1848):	pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je dolžán bil, in ni imel nič zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli
Zlata Vas (1848):	tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je
Zlata Vas (1848):	Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne
Zlata Vas (1848):	smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega, kar je dolžan, nego plačal bode le oni iznesek, kateri dá, za obresti

dolſhan

Ta male katechismus (1768):	Poglavarjam, Rimskem Papeſham. Kedu je pod greham v' ſapovedaneh dneh dolſhan se postiti? Uſſi od XXI. lejt, noter da LX. Se
Ta male katechismus (1768):	tebi potreba se vezh spovedat? Ne toku ampak jest sem dolſhan se potem spovedat, kader bom mogl, koker en druge; aku
Ta male katechismus (1768):	moj greh! moj narvezhe greh! ſdej se pak obtoſhem, inu dolſhan dam, de sem od (povej, kedaj se bil ta poslednekrat
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj kar ſi dolſhan! Delezh prozh, de bi bil ti meni tvoje perve miſli

dolžen

dolshen

Pozhétki gramatike (1811):	to je je dois à eux, à elles. Sim jim dolshen poſhtovanje; les nameſt eux ali elles, nje, njih, jih. Je
Pozhétki gramatike (1811):	lui ce qui lui est dû, daj mu, kar ſi dolshen, ga ne devajo na du zhlen; lu lumière du soleil
Pozhétki gramatike (1811):	Je lui dois le respect, ſim njemu, ali, nji, poſhtovanje dolshen. Mosh. Le, shen. la, njega, ga, njo, jo. Je le
Pozhétki gramatike (1811):	forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje glagola croître, raſti, hôtel, dvor velko prebivalſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dolshnika. Eden mu je bil petdeſel, eden pet ſto ſrebernikov dolshen. Ker ni nobeden imel ſ' zhém plazhati, je obéma dolg
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rajtati, pride dolshnik, kteri mu je bil deſet jeser talentov dolshen. (En talent je okoli dva ino trideſet jeser goljdinarjev snéſel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vrat sgrabi ino ga daví rekozh: „Plazhaj, kar ſi mi dolshen! “ ˛Sohlapez pade pred-nj, ino ga milo próſi rekozh: „Poterpi s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu je bil ſto deſetakov dolshen. Tega bersh sa vrat sgrabi ino ga daví rekozh: „Plazhaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ljudi je nar ſvetejſhi dolshnoſt. ” „Poſebno pa ſim jes to dolshen ſtoriti! ” tako on s' ptujoj shenoj dalej govori, ter ſtol

dolžen

Robinson mlajši (1849):	Kaj je to pal je? Oča. Ako je gdo več dolžen, kakor zaplatiti more, tedaj se mu vse, kar še ima
Robinson mlajši (1849):	vzeme, da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor
Robinson mlajši (1849):	odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil dolžen, jim vse povernoti. Oča. Prav tako! kajti da ako bi
Blagomir puščavnik (1853):	podam v družbi svojega rednika, kteremu sim vso to čast dolžen bil, na Marovinski grad nazaj; in od tod jo mislim
Maria Stuart (1861):	Grof Aubespine, ne trudite se. Aubespine (uredovno). Vem, kaj sem dolžen. Burleigh. Vi ste dolžni to Deželo brez odloga zapustiti. Aubespine
Valenštajn (1866):	Ostalo mu je zvestih; izobčén je. Služabnik zvesti vsak je dolžen njega Al živega al mrtvega izdati. Gordon Cesarjev izdajalec — ták
Valenštajn (1866):	Valenštajn. I kaj je storil Svis? Kvestenberg. Kar bil je dolžen. On se je vzdignol. Valenštajn. Vzdignol? Jaz, njegov Poveljnik pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moral od tod. ” „To bi že bilo; koliko si pa dolžen pri judih? ” „Dve sto sestércij,*) po petdeset od sto in
Deborah (1883):	Jožef. Kar je sin očetu dolžen. Sicer ne upam nič; ti si spoznala, Da jih je

dolſhn

Kratkozhasne uganke (1788):	nezh namara. On otshe rajmno tu imeti, kar sem njemu dolſhn. Lakota. Dneva namorem terpeti. Mrak mene ſdajzi ovvesely. Pirja szer
Kratkozhasne uganke (1788):	naperludne goſt tirja od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans

dushen

Fabule ino pesmi (1836):	to tugent ſe vuzhi, Da pamet njemi pravi: To ti dushen ſi! Pa zhi on tugent ſtóri, no ſe s’ njoj
Fabule ino pesmi (1836):	odegnále Tê, ki ſem praſizhka ’s ſhtale Vlékel jas. ˛Sato dushen ſem proſíti Sa vſe tri: Puſt’te ſe dneſ namolíti
Fabule ino pesmi (1836):	kokrat bom v’ ſerzi sdehnil: O Nikozi! tavshentkrat ˛Sem ti dushen hvalo dat. Kaj bi ludi le sazheli, Zhi tobaka ne
Fabule ino pesmi (1836):	vodé: En peti pa farmeſhtra vodi sa noſ, Obezha, kaj dushen je, plazhati ſkos. O kmet lubesnívi! poſhtenja ti dam, Le

dolžna
- dolshna
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje
- dolžna
  Revček Andrejček (1891): in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si

dolžne

dolshne

Sacrum promptuarium (1695):	ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite
Sacrum promptuarium (1695):	obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de
Sacrum promptuarium (1695):	Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino

dolžne
Zlata Vas (1848): Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli

dolžnega
- dolžniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna

dolžni

dolshni
Sacrum promptuarium (1695): ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim

dolshny

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vy ſte vezhkrat ſliſhali, de ſmo pod ſhtrafingo vezhniga pogublenja dolshny vſe ſhtuke naſhe vęre snati, inu vęjditi: to je, Artikelne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imajo tudi eno duſho, inu satęga volo, zhe ſo ſtariſhi dolshny sa telu njih otrok ſkerbęti, kaj sa eno ſkerb bi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Zęrkve, namrezh my nevrędni tvoji nameſtniki ſmo po naſhim ſtani dolshny v'tvojim ſvętim Templi tó ſturiti, kar bódo tvoji ſvęti

dolžni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo
Zlata Vas (1848):	dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar več mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla
Zlata Vas (1848):	Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim dolžni ostali, in kolikor so preveč dobili, toliko se jim je
Roza Jelodvorska (1855):	torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kdo vé kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno je
Tiun - Lin (1891):	obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je

dolſhni

Ta male katechismus (1768):	bo derſhal, kar, inu koker je oblubil. Smo mi tudi dolſhni lubiti? Zhes uſſe smo mi dolſhni Boga lubiti.
Ta male katechismus (1768):	inu dobru sluſhile; koker ste dolſhni sami sebe, vashe otroke, inu uſſo hishno druſhino v' boſhjemu
Ta male katechismus (1768):	oblubil. Smo mi tudi dolſhni lubiti? Zhes uſſe smo mi dolſhni Boga lubiti.
Ta male katechismus (1768):	od Boga skus J. Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam
Branja, inu evangeliumi (1777):	Pridige gmein inu mladim ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati. Devet Shtukov. Katire je

doushni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai ozhmo tajiti? kai ſe ozhmo sgovarjat? Mi, mi ſmo doushni na ti preliti krivy naſhiga Chriſtuſa. Mi, mi ſmo doſtikrat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi Bogu doushni, inu kai mi niemu plazhamo? kakſhna je pruti nemu naſha
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi bly bres vſe navarſhine, inu obene ſhtraifinge per Bogu doushni. Inu kar ſhe huiſhi je; ſi puſtimo dobru biti, ſi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	s'miſli mi spustiti, Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo doushni Boga lubiti s'Zel'ga serza , Dtiſhe, mozhy . Serze hvaleshnu tebi

dužni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas je odgojila, Njezin

dolžnih
- dolshnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim

dolžno

Divica Orleanska (1848):	Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar

▶ dolženje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolženja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tertulu in mu dokažem neslanost in hudobijo tega dolženja! ” „Kterega dolženja; moja predraga? ” „No, da si kristijana. ”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	grem k Tertulu in mu dokažem neslanost in hudobijo tega dolženja! ” „Kterega dolženja; moja predraga? ” „No, da si kristijana. ”

▶ dolžina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po

▶ dolžiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolže
- dolshe
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ljudje savoljo mene preklinjajo, preganjajo, ino vſiga hudiga po krivim dolshé; veſelíte ſe, in od veſelja poſkakujte, vaſhe plazhilo je veliko
dolži
Lohengrin (1898): Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš

dolžijo

dolshijo

Življenja srečen pot (1837):	je v' jezhi? „Sa to, mu shaloſten odgovorí, ker me dolshijo, de bi bil tate v' ovzhàrnzo ſpuſtil, zhe ſim ravno
Življenja srečen pot (1837):	ſta kriva hudobij, zhe ravno ne teh, katerih nju sdaj dolshijo. Dva dni po tem jih pred ſodnika shenò. Tovarſha njegova

dolže

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste

dolžil

Robinson mlajši (1849):	zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kterega je pa Galerij sam dal napraviti, to so vedeli — dolžil je pa kristijane in tako dražil boljšega Dijoklecijana*) zoper nje
Lohengrin (1898):	Ortruda. Neblaga misel ga je zvedla, Da tebe greha je dolžil, — Kesanja srce se mu trga, Zdaj ljuto on se pokorí

dolžili

dolshili

Hrana evangeljskih naukov (1835):	goſpodinje, uzhenike in oblaſtnike, na ſodbi boshji ſhe vekſhi hudobije dolshili bodo, ino naſ pravizhen ſodnik savolj rasujsdanih podloshnih s' Herodesham
Življenja srečen pot (1837):	njima ſta bila ſhe dva jetnika saperta, kterih eniga ſo dolshili, de je vbijavez, drugi preſheſtnik. — V' ſedmih dneh ſe Jefremu
Slate jabelka (1844):	Kriſtuſ ravnal. ˛Sliſhal je hudobije, kterih ſo ga njegovi ſovrashniki dolshili, in kterih on nikdar ſtoril ni; pa ni nobene beſede

dolžim
Lohengrin (1898): Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó

dolžiti

dolshiti
Pozhétki gramatike (1811): neravna ſklada glágolova s' zhlenam à accuser quelqu'un de mensonge, dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un d'une faute, opomniti nékoga savol pomóte

dolžiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navade, ktera iz nagle in nepresojene vere v Šembiljo izvira, dolžiti hotel; tudi ženske, ktére — kakor je znano v dobrih, slabih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	se vpraša” str. 36. Po načelu: „Castis omnia casta” — nečemo dolžiti, da je mati tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vam jo bil podteknil? ” „Le eden je, katerega bi mogel dolžiti. ” „Imate dokaze? ” „Morda se še najdejo. Za zdaj ne vem

dolſhiti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado

▶ dolžnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžnica

Tine in Jerica (1852):	sim vender enkrat svoj dolg plačal. ” Jerca. Zdaj sim jaz dolžnica, kdaj bom pa jez plačala? Tine. Nemara kmalo, če le
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	to mi branilo ne bode, povedati vam, da sem vaša dolžnica še ter vam hvaležna za vašo prijazno pomoč. « Prosila ga

▶ dolžnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžnik

dolshnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' ſvojimi dolshniki obrajt delal. Kedar je sazhel rajtati, pride dolshnik, kteri mu je bil deſet jeser talentov dolshen. (En talent
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	talent je okoli dva ino trideſet jeser goljdinarjev snéſel). Ker dolshnik nima ſ' zhem plazhati, próſi goſpoda na kolenih rekozh: „Poterpi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſposnajo. 52. Do tega denarja nima nobena goſpoſka in noben dolshnik pravize, tudi ſe ne ſme sapraviti, ali na kak drug
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morejo ſhe mirno ſpati. ” „O kaj bo to” — mu olikan dolshnik odgovorí — „jeſt ſe pa ſhe bolj zhes tó zhudim, kako

dolžnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se vsak bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti

dolžnika

dolshnika
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Le povej mi, uzhenik! “ Jesuſ pravi: „Poſojeváviz je imel dva dolshnika. Eden mu je bil petdeſel, eden pet ſto ſrebernikov dolshen

dolžnika

Aritmetika za učiteljišča (1885):	to od njega kaj prejel, postane njegov upnik (creditor, Gläubiger). Dolžnika zaznamenujemo v knjigovodstvu z »debet« ali »ima dati« (debet, Soll
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa s »credit« ali »ima dobiti« (credit, Haben). Koga za dolžnika zapisati, pravi se tudi: mu kaj v dolg zapisati (ihn

dolžniki

dolshniki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je nebeſhki uzhenik tako le pravil; Kralj je ſ' ſvojimi dolshniki obrajt delal. Kedar je sazhel rajtati, pride dolshnik, kteri mu

dolžniki

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma

dolžnikom
- dolshnikam
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kruh; odpuſti nam naſhe dolgé, kakor tudi mi odpuſhamo ſvojim dolshnikam; ino ne vpelji naſ v' ſkuſhnjavo, temuzh reſhi naſ od
- dolžnikam
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi
- dolžnikom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak
- doushnikam
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr.

dolžnikov

dolshnikov

Slate jabelka (1844):	v’ kratkim potopila, in kupez ſe je radovoljno v’ jezho dolshnikov podal. Njegovi prijatli pa, ki ſo njegovo poboshnoſt in nedolshnoſt
Slate jabelka (1844):	vergel, tako de ſta velike bolezhine obzhutila. Edin tih dveh dolshnikov ſe je prezej hudo ujesil, je moſhno s’ nogo od

dolžniku
Aritmetika za učiteljišča (1885): obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta

▶ dolžnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžnost

dolshnost
Sacrum promptuarium (1695): ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt

dolshnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj

dolžnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne, če
Zlata Vas (1850):	izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol léta na to paziti. Tako so tudi
Zlata Vas (1850):	so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	časa dolgo se muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim
Blagomir puščavnik (1853):	ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in
Oče naš (1885):	ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so svojo dolžnost kot stariši po svoji moči nad njim spolnili. Ali ga
Izidor, pobožni kmet (1887):	žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je
Gozdovnik (1898):	To le dobro znajte, Tiburcio Areljanos! »Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi

dolſhnust

Ta male katechismus (1768):	je (pravem jest she enkrat) tu je teh starshov velika dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili
Ta male katechismus (1768):	viro ſatajil, inu je hujshe koker en navirnek. Teh starshov dolſhnust je svoje otroke v' potrebneh stukeh Katholshke vire poduzhiti, sizer
Ta male katechismus (1768):	katire se neli koker en svjet, ampak tudi koker ena dolſhnust derſhati morejo, ſlasti te Zirkovne ſapovde; ſakaj Zirkuv, ke je
Ta male katechismus (1768):	velika dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu
Ta male katechismus (1768):	upanja. III. Od lubeſne. IV. Od SS. ſakramentov. V. Od dolſhnust kristianske pravize.
Ta male katechismus (1768):	TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru
Ta male katechismus (1768):	ſaukaſhe: posebej pak more en sleherne po svojemu poklizu svojo dolſhnust sturiti, inu is ſahvallo s' to prejeto gnado boſhjo dellat
Ta male katechismus (1768):	Lete dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru, kar je dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati
Ta male katechismus (1768):	Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je nasha dolſhnust, * na tron njo postav'la je boſhja modrust. Rezh Ave itdr

doshnoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa reſsnizo praſhat, reſsnizo govoriti, sa reſsnizo ſtati je tvoja doshnoſt. Ti pa ſe vunder prozh podaſh, de bi Chriſtus tvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kedei, inu ſhe tiſtokret naſkerbnu, sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo

douſhnoſt

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt

dushnoſt

Fabule ino pesmi (1836):	ti, Kak mravla ſi pozhivaj. No kaj ti dala je dushnoſt, To je: Tvoj fliſ no ſhparavnoſt, S’ veſelim ſérzom vshivaj
Fabule ino pesmi (1836):	Od nje ſe maſh vuzhiti. Jas bogal ſem, kak je dushnoſt; Od mravle flis no ſhpáravnoſt ˛Se ſkèrbel ſem dobíti. «« »Dva
Fabule ino pesmi (1836):	Da ſo poſebne ſtvari. Kaj koli jim opravimo, To sa dushnoſt dershíjo; Vſe drugo pa kaſhtigajo Kak naſho hudobijo. «« To ne
Fabule ino pesmi (1836):	No ſhanze branit’ mel? ˛Si ti no tvoji plahi brati Dushnoſt ſtoriti htel? Franzos, kres tri ſhiroke grabe Na te gledézh
Fabule ino pesmi (1836):	hté kiſla. Sdaj kak rihtar viſokóſt Vel’ko kashe, no dushnoſt Ma, da druge visha, On sa ſé bogate ma, Druge

dolžnosti

dolshnoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bom te sdaj posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo
Genovefa (1841):	kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna

dolshnoſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni

dolshnuſti
Branja, inu evangeliumi (1777): sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta

dolžnosti

Divica Orleanska (1848):	prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo
Zlata Vas (1848):	v srejni župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica
Divica Orleanska (1848):	ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati
Divica Orleanska (1848):	govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje
Blagomir puščavnik (1853):	več ne bo, tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación
Viljem Tell (1862):	Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti
Izidor, pobožni kmet (1887):	pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil

dolſhnuste

Ta male katechismus (1768):	prejeti, prositi po ſanikernem naſamuditi. TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete dve: vogibej
Ta male katechismus (1768):	bliſhnemu dapovèe? Rajmno skus tu, ke v' taisteh so uſſe dolſhnuste pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene

dolſhnuſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per-
dolſhnuſti
Branja, inu evangeliumi (1777): teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s'
doushnoſt
Praemium sa male otrozhizhke (1810): naſs napouniti. De mi bomo le gorjemali, Jenu od naſhih doushnoſt nikoli prenehali. Dej nam veſsele, ſe prou uzhiti, U' naſhim

dolžnostih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi

dolžnostim

Valenštajn (1866):	prišlo nam cesarsko pismo, Ko nam veleva, naj se odpovemo Dolžnostim, ktere imamo do tebe. Ker vrag si i države izdajalec
Valenštajn (1866):	ti razodenem. Imel za sleparijo si imé Podpisati, podpisom se dolžnostim, Prisegi svojej odpovedati. Maks (vstane). Oktavij! Oktavij. Sêdi! Sin moj

▶ dom samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dom

Branja, inu evangeliumi (1777):	greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja ) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom* sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je pred malo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride
Divica Orleanska (1848):	Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz hiše
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj

doma

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja
Genovefa (1841):	je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù ſim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno domú prišlo, ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne bo treba kramarjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj hladen kraj, se pa derží, kakor skušnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se še kake četertinke ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	če je dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil

domu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn
duma
Sacrum promptuarium (1695): ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza

domom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	taka dušica ne vé, da čitalnica ni dosihmal z „narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj s „kakim odločnim korakom” se
Občno vzgojeslovje (1887):	ampak tudi vzgojevalni zavod, kajti ona si prizadeva vkupno z domom doseči vzgojni smoter.

domove
Kmetijske in rokodelske novice (1844): naſ vódite Pred nami hódite Sa vami pójdemo Şerze velà! Domove vàrite Prav goſpodàrite Shenize matere, Ştari moshjé. Neveſte lúbize Terzhmo

domu

domi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bi sicer moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod

domu

Genovefa (1841):	téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu proti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne
Blagomir puščavnik (1853):	Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo
Pripovedke za mladino (1887):	somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj

▶ doma samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrsta piramide; kontekst

dome
Mineralogija in geognozija (1871): ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri

▶ doma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doma

Genovefa (1841):	Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje delo ima. Ko se je France izučil in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	česar jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil
Divica Orleanska (1848):	smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi
Viljem Tell (1862):	Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče, ljubi oče! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo. ) Valter
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj

▶ domač pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domač

domač
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo

domazh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe Frater„nus Terlip domazh kaplan v krajnſkim jesiku. „Po poldne ob treh ſo bile
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je

domača

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zahvala. Nabero želiš, ki so jo nam unidan gosp. Ja- Domača povest. 12. dan tega mesca zjutrej ob sedmih je v
Zoologija (1875):	vratne žile. Na ta način oblada celo najmočnejšega jelena. Naša domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča in močnejša
Občno vzgojeslovje (1887):	na notranjo upravo vzgoje, treba se ni ozirati nanjo. 42. Domača vzgoja. Prvotna oblika vse vzgoje je domača vzgoja. Razmere, kakeršne
Občno vzgojeslovje (1887):	in razmerami. Življenje v šoli je vir brezštevilnim izkušnjam, katerih domača vzgoja ne more podajati. Šola je prva, ki pomaga otroku
Občno vzgojeslovje (1887):	Najprvotnejša in najprirodnejša vzgojna oblika je domača vzgoja. Doma se more otrok najprirodneje razviti. Ako se otrok
Občno vzgojeslovje (1887):	vsemi drugimi vzgojnimi oblikami. Razen že naštetih dobrodejnih vplivov ima domača kot posamična vzgoja te-le važne prednosti: a) Vzgojitelj more vso
Občno vzgojeslovje (1887):	A ti ugodni pogoji se malokdaj izpolnijo povsem; zato ima domača vzgoja navadno več znatnih napak, namreč: a) Doma vzgojen otrok
Občno vzgojeslovje (1887):	bi se morale umetno ustvariti ali ponarediti, ko bi se domača vzgoja nadomestila s káko drugo vzgojno obliko. Izredna tvornost domače
Občno vzgojeslovje (1887):	ali popolnem sposobnega domačega vzgojitelja vzdrževati, pridemo do sklepa, da domača vzgoja, sama na sebe navezana, ne more doseči vzgojnega namena

domazha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je

domače

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge ptuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa ne gré drugam pod orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica

domazhe

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe?
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737

domačega

domač'ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje

domačega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	imeli marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo
Botanika (1875):	ravno tako kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem

domačiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček

domazhga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga padvána, Sheniza pa krilo Is pravga meslána; Şe ſvéti na

domazhiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj

domačem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem gospodarstvu še vse premalo varčno ravna, in da veliko veliko
Oče naš (1885):	v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa

domačim
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi

domazhim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli

domačemu
- domazhimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa

domači

damači
Kmetijske in rokodelske novice (1844): se jako veselili, de jim se nar sveteji reči v damači besédi oznanujejo, in de se sveta maša po slavijansko poje

domačej

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	možke serčnosti, da bi se pogovarjal s Slovenci v svojej domačej deželi po slovensko. Neredko se prigodi, da je sbrano celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej domačej deželi ne derži se, kakor da bi bil le gost

domači

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra
Blagomir puščavnik (1853):	gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	p tu je dežele za živino. Namesto da bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci
Sveti večer (1866):	godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači hiši. ” —
Botanika (1875):	pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti

domazh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je ſvoje delo prav dobro saſtopil, zhedno oblezhen v' ſvoj domazh kraj. Pervo delo, ki ga je Doberſhkimu goſpodu ſtoril, jim

domazhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi domazhi. 37. Katęri ozhęta inu mater vezh lubi, kakòr mene, tá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini

domačih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč

domazhih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe

domačim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali

domazham
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves
domazhim
Genovefa (1841): léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna

domačimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih

domačo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet v svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor
Zlatorog (1886):	žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj

domazho

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov

▶ domače prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domače

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Jez. Ni samo lepo, je tudi koristno. De ti po domače povem: Meni se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor

domazhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode

▶ domačija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domačija

domazhija

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je

domačijah
- domazhijah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe
domačije
- domačije
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri
- domazhije
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo

domačiji

domačii

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne prineslo, ko bi vse k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se po teh opómbah zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je povsod takó dobro znana, de imá kupcov dovelj po domačii in po ptujim, okoli 20 tavžent centov jo čez leto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Krajnskim mašino , imenovane kolesčike strugati, iznajdel, se veliko denarjev domačii prihrani, ki so poprej za to oródje v ptuje dežele
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dolenji Vasi toliko izdelujejo, de z njimi né samó v domačii, ampak tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali iz Hamburga ; ne kosčik za to rokodelstvo se v domačii ne izdeluje. Jest sam eniga kupca v Ljubljani poznam, kteri

domazhii

Genovefa (1841):	ſe je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel
Genovefa (1841):	bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji

domazhiji

Življenja srečen pot (1837):	tvoja barka ne vtopí, de ne prideſh prasen k' vezhni domazhiji! “ ˛Sv. Jefrem. 37. ˛Sv. Matévsh. Isglèd práviga pobóljſhanja. V' judovſki
Življenja srečen pot (1837):	Kedar pride k' domu, in popraſhuje, kako ſe kaj per domazhiji godí, mu pravijo, de vſe dobro, le per ovzah je

domačijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	trudite, pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico
Oče naš (1885):	in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga
Oče naš (1885):	vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in

domazhijo

Genovefa (1841):	in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki
Sveta grofinja Genofefa (1857):	od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil.

▶ domačin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domačine
- domazhine
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Perjatelſke voſhila sa naſhe domazhine. (Na dalje. ) Şhe drugo perporozhevanja vredno snajdiIo, klero ſim tudi

domačini

Zoologija (1875):	petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Sicer pa je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni.

domazhini
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ozhitno. Vidil ſim tudi na nekterih krajih, kako umetno pridni domazhini gnoj mnoshiti vejo , kjer jim ga smankuje. To namrezh tako

domačinih

domazhinih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſizer s matiko raskopavati ali tolzhi treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pametno ravnanje s shivino ſim tudi povſod per takih umnih domazhinih samerkal: ſkoraj po zeli dolgoſti njive ni oravez beſede shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe tudi per naſ per nekterih bolj sbriſanih in perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako isuzheno, de vezhdel bres vojazha orjejo

domačinom
- domazhinam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): splahto odet bil! O Bog, poshegnaj shivino in polje takim domazhinam! (Zheterti dél v prihodnizh. ) Denkov Tone. (Na dalje. ) Tone je

▶ domačinstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domačinstva
- domazhinſtva
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je tudi njih shelja, vſe ſtoriti, kar je k pridu domazhinſtva. — Kmetijſka drushba pa ima she od nekadaj ſkerb sa rejo

domačinstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Domačinstvo. Peter Klepec, silni slovenski junak. (Konec. ) 2. Pojasnjenje ustniga izročíla

▶ domenjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

domenjalo
Fizika (1869): opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s

▶ dominikanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dominikancev
- dominikanov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega

▶ domisliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domisli

Trtna uš (1881):	pomnoževanja nič ne pride ovirat. Iz tega si lehko vsak domisli, kako neizmerno nevaren da je ta merčes. Navadne do sedaj
Revček Andrejček (1891):	Zakaj pa mi nečeš sporočiti, če te Pavel na kaj domisli? A? Franica (odločno). Kar vi zapoveste, tako naj se zgodi
Gozdovnik (1898):	bledoličnik je govoril, da Sokoljeoko pride. « Sokoljeoko se zdaj nečesa domisli, na kar je bil doslej pozabil. Stopi k trem lovcem

domislila

Deborah (1883):	morem le eno dobro delo storiti! – Ali – zdaj sem se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste
Gozdovnik (1898):	pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako

domisliti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl.
Občno vzgojeslovje (1887):	predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti.

domiſliti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	armade pred Babilonſkiga Krajla k' ſodbi pelan. Kdo ſi more domiſliti njegovo ſramoto, kęr je mogel leta neſręzhni premagani Kraji gologlov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe preſtal, kar ſi more edèn od nevſmilenih ſovrashnikov hudiga domiſliti, pride on sadnizh kakór en hudodęlnik svęsan, inu vklejnen v'

▶ domišljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domišljal
- domišljeval
  Ferdinand (1884): kar je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med
domišljaš
Stric Tomaž (1853): čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne berbraš in si domišljaš, tiho bodi, vsaj si še otrok, in ne veš, kaj
domišljati
- domishlati
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): da v' S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti

▶ domišljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domišljen
- domiſhlen
  Pozhétki gramatike (1811): predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt, domiſhlenoſt. 3. Dolgi ſo konzi aille

▶ domišljenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

domišljenost

domiſhlenoſt

Pozhétki gramatike (1811):

e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt, domiſhlenoſt. 3. Dolgi ſo konzi aille, kakor; funeraille, pogreb, murraile, sid

▶ domišljevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

domišljevanja
- domiſhljevanja
  Genovefa (1841): ga ti dal. O Bog! réſhi ga is téga ſtraſhniga domiſhljevanja! ” Sa dolgo zhaſa ſe je vunder is ſvôje grôse sbrihtal

domišljevanje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne vzame pameti. ” „Kak dozdevek me nek vódi, káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem jaz hrepenela po Nežinem premoženji, ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po imenih za vas; vódi vas nek dozdevek, neko prazno domišljevanje” odgovorila je Fabíola tako resnobno, da se je videlo, da

▶ domišljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domišljeval
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res
domišljevati
- domiſhljovati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od njega perhodkov shivi, kmalo previdi, de je treba ſi domiſhljovati, kakó bi ſe moglo nar vezh dobizhka od ſvoje kmetije
domišljuje
- domiſhljuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſílijo, pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſl ſaj, de ſi je. Eden prekoplje ſvoj travnik in

▶ domišljija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domišljija

Občno vzgojeslovje (1887):	prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga
Občno vzgojeslovje (1887):	početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno

domišljijah
Čas je zlato (1864): Ne sme se tedaj karati, ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval.

domišljije

Občno vzgojeslovje (1887):	dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in
Občno vzgojeslovje (1887):	ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok
Občno vzgojeslovje (1887):	dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju

domišljiji
Občno vzgojeslovje (1887): 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine

domišljijo

Valenštajn (1866):	Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz
Občno vzgojeslovje (1887):	vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo

▶ domišljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domišljija; [sskj]

domišljivosti
Občno vzgojeslovje (1887): nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa

▶ domlatki samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domlatke

Fabule ino pesmi (1836):	to ſhe vam povém: Le virta ne rasshal’te, Ker domlatke vam dá: Ponishno ga sahval’te, Kak naj bol keri
Fabule ino pesmi (1836):	hvala Je virta koſhtala, To naj bol on sna, Ker domlatke dá. __________

domlatki

domlatkih

Fabule ino pesmi (1836):	6. ˛Sodba kres dékle pri domlatkih. (Sapéta pri domlatkih v’ léti 1801.) Míza, Mínka no Marínka! Vete kaj? Martin
Fabule ino pesmi (1836):	113 5. Hvala kuhne - - - - - - - - - 114 6. ˛Sodba kres dékle pri domlatkih - - 117 7. Klaguvanje enega vénzerla - - - - 121 8. Péſem od lipe
Fabule ino pesmi (1836):	6. ˛Sodba kres dékle pri domlatkih. (Sapéta pri domlatkih v’ léti 1801.) Míza, Mínka no Marínka
Fabule ino pesmi (1836):	5. Hvala kuhne. (Sapéta pri domlatkih v’ léti 1795.) Ne, jas vam ne lashem, reſnízo guzhím

▶ domnevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

domnevanje
Gozdovnik (1898): odgovori pristavnik Pena, ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec

▶ domoljub samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domoljub
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'

domoljuba

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	da se odpoveš vladarstvu; ne mudi se, in skaži se domoljuba. ” Knez se je obotavljal z odgovorom, in je, kakor smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	obrtnijsko in vsakoršno drugo življenje. Zato se zdihljeji vsacega poštenega domoljuba in patriota Avstrijskega strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine

▶ domoljuben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domoljubni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	za zdaj ne, ker je tacih cesarskih fabrik že dosti. — Domoljubni gospod Fid. Terpinc, ki se je že mnogokrat podpornika čitavnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	o katerem naj se po željah odbora „Slovenije” zedinijo vsi domoljubni volivci našega programa, da se ne razcepijo glasovi — na korist

domoljubnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle

▶ domoljubje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domoljubje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	edine srečé in blagostanja. To je domovina. Kaj pa je domoljubje? Domoljubje je iskreno prizadevanje za napredovanje vsega, kar domovini donosi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	srečé in blagostanja. To je domovina. Kaj pa je domoljubje? Domoljubje je iskreno prizadevanje za napredovanje vsega, kar domovini donosi srečo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	je obišel fantiček vés narod slovenski. ) J. Macun. Kaj je domoljubje? Govor prečastitega kanonika Josipa Marić-a v stolni cerkvi ob obhajanji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	vredniku smemo verjeti, da le najčistejše narodno čutje in najživejše domoljubje ga je napotilo k izdajanji tega časnika, ki ga bode

▶ domoljubno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domoljubno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro

▶ domorodec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodoljub, domoljub; [sskj]

domorodca

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno

domorodce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domorodne šege, zgode. — Zatorej, bratje! se med prave Li smemo domorodce šteti, Ak nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci

domorodcem

domorodcam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi

domorodzam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne morem s beſédo tako vshivo popiſati in ſvojim dragim domoródzam k ſerzu vtiſniti, kakor bi jih rad. Ravno sató ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vſim domorodzam prav drago.

domorodcev
- domorodcev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega
- domorodzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): s ſvojimi denarji in prineſki ſvojih udov in drugih blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta

domorodci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ljubi moji domorodci! vse svoje žive dni me še ni nobena tako v

domorodzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Grabnu shivine in ljudi martrati; 6. zhe bi vſi pravi domoródzi ali prijatli domazhije kaj pripomogli. ktérim to veſelje déla, de

domorodec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v gosp. Dr. Jordanovimu zostavku slišali. Naj tedaj vsak verli domorodec tó stori, kar mu je le storiti mogoče; zakaj z
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako ravno enakiga že imamo, ki gaje naš slavni domorodec, rajnki baron Coiz skupej spravil, in kteri še dan današen
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar

domorodez
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali

▶ domoroden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rodoljuben, domoljuben; [sskj]

domorodna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): 1844. Ti, ki ljubiš verno vdane Svoje učence, o modrica Domorodna! k so ti znane Naše želje bélodane, Bodi dans nam

domorodne

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo

domorodnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	prerokov v slaven ski jezik, in temu pervemu delu svojega domorodnega duha dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni

domorodniga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá

domorodni

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se

domorodno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): veseljem gleda, kako se duh ljubezni do vsega, kar je domorodno bolj in bolj v Slavjanih oživljuje; kako se mnogi učeni

▶ domov prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domov

dami
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): okno ſkozhil. Matizh. Vaſha Gnada , naj ſami premiſlijo. Oni ſo dami priſhli, naſsajéni, de naſs Bog obari; po vſi ſili ſo
damo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): „Za ves svet bi ne bila več damo šla. Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse

damu

Sacrum promptuarium (1695):	de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili
Sacrum promptuarium (1695):	vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo-
Sacrum promptuarium (1695):	de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de
Sacrum promptuarium (1695):	ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga

domou
Biblia (1584): TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo

domov

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj
Spisi Krištofa Šmida (1883):	večkrat kaj brati iz Francoskega. Nekega večera pride Karol vesel domov in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega
Zlatorog (1886):	perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem
Pripovedke za mladino (1887):	dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci
Pripovedke za mladino (1887):	za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride.

domu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v Terst speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem
Čas je zlato (1864):	de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se
Oče naš (1885):	slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji
Zeleni listi (1896):	»Oče«, reče, ko pride zopet domu, »zdaj vem, kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je

▶ domovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domovanje
Zlata Vas (1848): silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v

▶ domovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domovina

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ž njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina imela kdaj; Čas sili ljudi naprej povsod. Kar samo ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi

domovine

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti hotel, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki bi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	le treba, naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsak po svojim stanu te moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam
Oče naš (1854):	zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti

domovini

damovini
Kmetijske in rokodelske novice (1844): blago so Sami nadvojvoda presvitli gospod Janes pohvalili, zató kér damovini marsikteri goldinarček privabi. — Posebne lepote ste bile dve mizi, ki

domovini

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta

domovino

Biblia (1584):	dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m.
Robinson mlajši (1849):	razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz
Stric Tomaž (1853):	postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite. Vi jo imate res, — ktera nek pa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo domovino. Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši
Stric Tomaž (1853):	jo imate res, — ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so za nas? Mi si jih ne

▶ domovinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domovinske
- domovinſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti

▶ domovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domovina; [sskj]

domovja
- domovija
  Valenštajn (1866): kaj plákaš na glas? Naj gre, saj se mora ločiti! Domovija nejma nobena mu vas, Ne vtégne zvestobe hraniti! Osoda nagla
domovje
Divica Orleanska (1848): konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam
domovju
- domovji
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo

▶ don samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

don

Spisi Krištofa Šmida (1883):	nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj
Gozdovnik (1898):	da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa
Gozdovnik (1898):	pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi
Gozdovnik (1898):	se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi
Gozdovnik (1898):	krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz
Gozdovnik (1898):	ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako
Gozdovnik (1898):	Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je
Gozdovnik (1898):	Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega
Gozdovnik (1898):	»Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče

dona
Gozdovnik (1898): pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu

▶ donašalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

donašalca
- donašavca
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo

▶ donašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

donaša
- donaša
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da, da vsako zernice, v
- donaſha
  Genovefa (1841): ſhe ne morejo ſamí jedí iſkati, in ſtara jím je donáſha. Sorna bi jim bile preterde, torej jim jih ſtara presvézhi

donašajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le
Stelja in gnoj (1875):	Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje

donašal

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v hiši, kar je mogel; terske je délal, pometal in donašal oskerbnikovi gospi vse, česar je pri svojih domačih opravilih potrebovala
Blagomir puščavnik (1853):	kolikor je za svoj živež potreboval. Pijačo pa si je donašal iz bližnjega srebročistega studenčika, ki je pod skalo šumljal; in
Valenštajn (1866):	Čuli smo je, vojvoda Od juga vel je veter, glas donášal. Butlar. Od Novega je mesta al Vidnave Prihajal, tako se

donašala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na

donašalo

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki

donaſhalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe, kako ga gré obdelovati, de bi jim popred pridélkov donaſhalo. Sa tem pride pa nar vashniſhi rezh na verſto. Le

▶ donavski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

donavske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske armade je že iz Varne v Krim na barkah odjadralo

▶ donenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

donenje
Genovefa (1841): sdélo, de ſe dno jézhe majè? in de je gromézhe donenje ſhe dolgo po jézhi buzhálo. Şhéſto poglavje. Genovefa dobí povéſt

▶ donesek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prispevek; [sskj]

donesek

donesek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro

donesik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na

doneska
Kmetijske in rokodelske novice (1845): učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri

doneske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	duhovščina, vabljena v to, je za razne potrebe ustanovljenja svoje doneske žrtovala. Da so se pa dramatične igre začeti mogle, bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	1868. vsled sijajnega zagovarjanja dveh časnikov, katera sta javno nabirala doneske za spominek onega Baudina, ki je bil vstreljen pri dogodbah

doneski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	tem zboru med drugim tudi to, da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	srebernega dnarja med ljudi. Zagotovljeni so pa ti bankovci z doneski in izkupilom tistih cesarskih posestev, ktere je deržava banki izročila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	je napotilo k izdajanji tega časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno

doneskov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kar oko žali. Prošt in korarji dobivajo svoje dohodke iz doneskov nekdanje velike grajščine, ki je bila v starodavnih časih silno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	po naši sodbi, k sreči Francoske in Evrope. XXV. izkaz doneskov za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega. Skupaj 21 gld. 50

▶ donesti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prinesti; SSKJ

donese

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prepričan, de mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne — pravijo Štajarci — je pri vsaki slanici v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de naš korún le poredkama cvetè, še menj pa semena donese? Kér smo že toliko korúnoviga semena nabrali, de ga zamoremo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tudi že veliko prej. Cvetè malega in velicega travna in donese vsako tretje do šestega leta obilo želoda, ki je dober
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v mesto lahko in drago prodá in veliko lepega dobička donese, in po tem še teleta in pitana živina. 3. Če
Razne dela (1870):	Sorelka. On sam! O, lepo sonce dneva tega, Ki nam donese radost, mir in spravo! Šatiljon. Sè sabo pelje dve sto
Razne dela (1870):	Molčala zmir, verjemi mi, ne bode. Orožje vtihne, zmaga mir donese, Veselje verne vsakimu se v persi, Občutki rahli se zbudijo
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	kar sem tudi rad storil. Dokler se je pripravljala večerja, donese župnik kupico vina in pogovarjati sva so začela, razume se
Gojko Knafeljc (1899):	oživelo, vse bode zadobilo izraz zadovoljnosti; kajti pride ona, ki donese s seboj novo, čilo življenje – ona, ki izpremeni s svojo

donesel
Zlata Vas (1848): vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano
doneseš
Divica Orleanska (1848): Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se
donesle
- doneſle
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): preprizhali, koliko vezh od ſedaj jim bodo njih njive dobizhka doneſle, zhe bodo od leta do leta po tem pravilu na
doneso
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je
donesti
- doneſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali luftu in k ſolnzu obrazhati, de nam samore shivesh doneſti. Od sazhetka ſveta ſo imeli ljudjé ſamo lopato in kopalo

▶ donesti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roditi; SSKJ

donese

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svojimu pridu sejejo. Dobro vem, de na Krajnskim ajda bolj dónese, kakor na Koroškim , pa se najdejo kraji, kjer toča vsako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njivi kermo namesto ajde seje, mi je odgovoril: Če ajda donese, bo dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je odgovoril: Če ajda donese, bo dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo dobil. Zadno varstvo zoper točo je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pri nas ne da ohraniti, če dvakrat v letu pridelke donese. Sej vsaki njivi tega tudi ne naložimo. 9. Sirek potrebuje

doneſe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pervim mahleji ne pade, in malo ktéra rézh v pervim doneſe. Vſako dreveſze pa tudi ne doraſe, kakor vſak otrok ſtaroſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſeme pa is merslejſhiga kraja v toplejſhiga perneſeno, poſébno dobro donéſe. 4. Ne kupuj ſemena is krajev, kjer ſnetjé in druga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe. Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe mene kmalo preobernil

donesejo
- doneſo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju
donesla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra
doneslo
- doneſlo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú doneſlo! Po dokonzhani franzoski vojſki poſtane naſh she prileten goſp. Vodnik

▶ doneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

done
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe naſhe „Novize” beró , nam iſkrene sheljé in krepke opominjevanja doné, de bi mi vezh soſtavkov v „Novizah” s ilirſkim *) pravopiſam

donel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	preč bežé — Jez pa imam Izvoljeno že! In spet je donel vesel ropot od vseh krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojem cesarju? ” vpraša cesar in se oberne, od koder je donel glas. „Prišel sem kakor od mertvih nazaj te opominjat, da

donelo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní). „En mesec potem sem že en cekin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki

doni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam
Viljem Tell (1862):	se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj!

▶ donine prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dozdaj; kontekst

donine
Robinson mlajši (1849): bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim

▶ donkanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

doli donkanje = rotenje, zaklinjanje; kontekst, Grafenauer 1943

donkanje

donkenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv shitro kaker tv rotenje: kaker shitro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	I. noi obareime Bueg Abraham Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash

▶ donkati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda)

doli donkati = rotiti, zaklinjati; kontekst, Grafenauer 1943

donkam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi:
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam?

▶ donna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

donna

Gozdovnik (1898):	»Kdo vam je to povedal? « »Donna Rozalita Avguštinova! « »Od kodi pa ona to zna? Je-li grof
Gozdovnik (1898):	Nato skoči. Tiburcio hitro kakor misel v Ro….. sobo. »Oprostite, donna, ne morem drugači, tukaj sem varen. « »O le bodite, pa
Gozdovnik (1898):	kapitan. »Kaj si ti? Kako pa je! « »Vse povoljno, kapitan, donna še bedi, dete pa v zibeli spi. « »Zdaj pa vzemi
Gozdovnik (1898):	boju, ki so ga imeli pred burgosko bitvijo. Odslej je donna Luisa sè svojim ljubljencem prav sama prebivala v Elančovskem gradu
Gozdovnik (1898):	v kterih so same dragotine iz gradu. « »Le pojte, pojte, donna Nikolosa, precej pridem! « de Kagatinta, glavo umikaje in okno zapiraje
Gozdovnik (1898):	okno, in glava pomoli skozi odprtino. »Kaj ste res vi, donna Nikolosa? « upraša iz spanja vzbujeni. »Kaj hočete? Kaj se je
Gozdovnik (1898):	saj sem vas poslal k nji. Od kedaj je pa donna tako strašna in pošastna dama? « »Od kar je zaklana! « prisili

donno
Gozdovnik (1898): da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor

▶ donucan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

izrabljen; kontekst

donucan

donuzan

Fabule ino pesmi (1836):	ſe prí-njem ne sadushil, Denog me od ſe ſpodí. «« »»˛Star, donuzan no drevéni, Krulav, gluh, ſlep, veſ potrêni, Môrem sdaj is
Fabule ino pesmi (1836):	44. Duh ali ſhtirje navuki. En ſtari no donuzan kmet Gre ſejat, da bi mél kaj shêt; Pa, dare

▶ dopadajenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zadovoljstvo; [sskj]

dopadajenje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že

dopadajenjem

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	spomin. Al Oče vsiga usmiljenja! Na serca polne zgrevanja Z dopadajenjem dol poglej, In svojo gnado zopet dej In gna — do
Najdenček (1860):	mojega nepozabljivega Sultana pri meni prevzél. Martin je vidil s dopadajenjem, kako sim za njegovo živino skerbel. Pri njem sim se
Oče naš (1885):	kanila. „Tako je prav moj sin! “ je rekel oče z dopadajenjem in ginjenim srcem. „Božja volja naj se zgodi. Saj je

▶ dopadati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopada

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od

dopadala
- dopadale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji
dopadalo
Ferdinand (1884): je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen
dopadata
- dopadate
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče

▶ dopadeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

dopadeč
- dopadezh
  Sacrum promptuarium (1695): fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa
dopadeči
- dopadezhe
  Sacrum promptuarium (1695): resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de

▶ dopadenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zadovoljstvo; [sskj]

dopadenja

Slate jabelka (1844):	volji, nizh poſebniga in zhudniga ne ſtorí, in nima nobeniga dopadenja in veſelja ſam s’ ſabo; Bogu pa mozhno taka priproſtoſt
Slate jabelka (1844):	ſami isvolimo; sakaj gotovo je, de menj ko je naſhiga dopadenja in naſhe laſtne volje v’ naſhim djanji, bolj je naſhe
Slate jabelka (1844):	laſtno ljubesin vedno satirati, ktera naſ sapeljuje, de bolj ſvojiga dopadenja iſherno, kakor boshjiga. « — Tako piſhe ſ. Teresija. S. Anton puſhavnik

dopadenje

dopadeine
Sacrum promptuarium (1695): conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt

dopadenje

Biblia (1584):	isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi

dopadenjem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nor dar s' dopadenjem pogledal, na Kajnoviga pa ne. Kajnu to teshko dé, ino

dopadenju

dapadajenju

Ta male katechismus (1768):	je ptuju, inu nam nashlishe, se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku be bli po tvojemu napezhnemu dapadajenju, be ti njeh zel lohka ſagovarjal, inu zhes tu she

dopadenji

Slate jabelka (1844):	obudovati; dobro je, sheleti in terdno ſkleniti, le po boshjim dopadenji v’ vſih rezheh ravnati; dobro je, ſerzhno veſelje ohuditi, de
Slate jabelka (1844):	dél, ki jih le po ſvoji volji in po ſvojim dopadenji opravimo. « — Pravi ſ. Vinzenz. Neſkonzhno veliko ſi je boshji ſlushabnik
Slate jabelka (1844):	pogovarja; jim rasodeva ſvoje reſnize, in jih vodi po ſvojim dopadenji. S’ modrimi in prebriſanimi tega ſvetá pa ne ravná tako
Slate jabelka (1844):	ſvojih shelj in nagnjenj. — Nekteri raji po ſvojim nagnjenji in dopadenji dobre dela opravljajo, kakor de bi po poti popolnamoſti hodili
Slate jabelka (1844):	ko bi bil kdo hotel bolj popolnarna vſe po boshjim dopadenji ſtoriti, kakor ſ. Vinzenz, bi bil mogel vezh ko zhlovek
Slate jabelka (1844):	prezej in bres teshave ſtorí, ker jo veſelí, po boshjim dopadenji ravnati. — O moj Bog! kaj je drusiga treha, kakor te
Slate jabelka (1844):	je govoril, ne po nagnjenji ſvoje nature, ampak po boshjim dopadenji. — Kadar mu je kdo kako rezh pravil, ki jo je
Slate jabelka (1844):	in vſakdanjimi ſe nebeſa saſlushijo, zhe jih zhlovek po boshjim dopadenji in Bogu k’ zhaſti sveſtó opravlja. Veliko ſvetnikov je v
Slate jabelka (1844):	in jo rada opravim; in letó veſelje, de po boshjim dopadenji ravnam mi odvsame vſe teshave, kadar moram kako drugo rézh

▶ dopadljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopadljiv

dopadliu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta ofer, k'dirga dali, No negdei ofruvali Te pervi, dopadliu. Melchis'deh nar poprei, Kokar piſmu povei, Je kruh , no viuu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta ofer je nar vezhi, No nar vezh dopadliu, Nam pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu

dopadljiv

Slate jabelka (1844):	preſtati, voljno preterpel, je s’ tem ſhe veliko bolj Bogu dopadljiv poſtal, kakor s’ ſvojo ojſtro pokoro. »Kdor je sareſ poterpeshljiv
Slate jabelka (1844):	mosh po boshjim ſerzu. In sakaj je bil tako Bogu dopadljiv? Sato ko je smiram boshjo voljo dopolnoval . V tem ſe
Slate jabelka (1844):	v’ ſlushbi Goſpoda ſvojiga Boga, de bi mu bil bolj dopadljiv; in nikoli v’ nobeno drugo rézh ni miſlil in od

dopadljiva

dopadliva
Pozhétki gramatike (1811): est, ne me plait pas, deſlih je ta podoba ozhem dopadliva, mi vunder ni vſhezh: ces images, toutes belles qu'elles sont

dopadljiva

Slate jabelka (1844):	ſerze je pa deljezh od mene. — Taka molitev gotovo ni dopadljiva Bogu, kteri hozhe v’ duhu in v’ reſnizi moljen biti
Slate jabelka (1844):	kadar vé, de je kaka rezh boljſhi in bolj Bogu dopadljiva, jo prezej in bres teshave ſtorí, ker jo veſelí, po
Slate jabelka (1844):	ne ſposnajo sa majhno in sanizhljivo, zhe je le Bogu dopadljiva; sakaj oni le na boshje dopadenje gledajo, in le bohje
Slate jabelka (1844):	ſvetu pergodí; in to je gotovo grosno dobra in Bogu dopadljiva rezh. De pa zhlovek vedno v’ boshjo voljo vdan oſtane
Slate jabelka (1844):	sapovedana; Bog nam vſim pravi, de mu je pokorſhina bolj dopadljiva, kakor dar. — Kdor ſlushi, naj bo ſvojimu goſpodarju in ſvoji
Slate jabelka (1844):	vém, de je kaka rezh bolj popolnama in bolj Bogu dopadljiva, kakor kaka druga, ſim veſéla in mirna, in jo rada
Slate jabelka (1844):	ker to vſe is ljubesni do Boga pride, mu je dopadljiva. « — Tako uzhi ſ. Teresija. Kadar je kdo per molitvi v
Slate jabelka (1844):	hozhe zhlovek Bogu in ljudem ob enim dopaſti,) ni Bogu dopadljiva; in de zhe hozhemo reſnizhno priproſtoſt ſerza sadobiti, ne ſmemo
Slate jabelka (1844):	V’ takih okoliſhinjah je pokorſhina ſhe bolj zhiſra in Bogu dopadljiva, ker le is vere in is ljubesni do Boga pride

dopadljive

Slate jabelka (1844):	Molitev in ponishnoſt ſte dve rezhi, ki ſte Bogu mozhno dopadljive; ali ponishnoſt mu vender ſhe bolj dopade, kakor molitev. Velika
Slate jabelka (1844):	Boga, in ſe vſih tiſtih rezhí sdershati, ki mu niſo dopadljive; in de po tem tudi sareſ to ſtorí, kolikor perloshnotli
Slate jabelka (1844):	bres greha kolikor je mogozhe, Bogu mozhno dopade; ſhe bolj dopadljive ſo mu dobre dela; ali nar dopadljivſhi in nar prietniſhi
Slate jabelka (1844):	ſvoje dobre dela s’ tem namenam opravlja, de bi Bogu dopadljive bile. V takim djanji je veliko popolnamoſti in veliko saſlushenja

dopadljivega

dopadljiviga

Slate jabelka (1844):	sa zhaſno veſelje maral ni. »O Goſpod! kdor ti kej dopadljiviga ſtorí, mu kako terpljenje sa to poverneſh. O kakó veliko
Slate jabelka (1844):	rekel, de to, kar tega zhloveka Bogu in vikſhimu tako dopadljiviga dela, je njegova velika pokorſhina. »Kdor hozhe sareſ pokorin biti

dopadljivi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar
dopadljivim
Genovefa (1841): mosh je bil, ki je s ſvôjim prilísnjenim govorjenjem in dopadljivim vedenjem vſaziga ſi pridobití védel. Pa mosh je bil bres
dopadljivo
- dopadlivu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta
- dopadljivo
  Blagomir puščavnik (1853): varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za to! ” Ko se je

▶ dopadljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopadljivost

dopadlivoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odperte uſheſse naidejo. inu yh tiſti, katirim na hvalo, inu dopadlivoſt govorijo, radovolnu poſluſhajo. Kader pa kdu s'reſsnizo to hudobo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi radi to reſsnizo ſliſheli. Hvalenzi, perlisnenzi, katiri nahvalo, inu dopadlivoſt govorijo, lehku odperte uſheſse naidejo. inu yh tiſti, katirim na

dopadljivost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi

▶ dopasti glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biti všeč, ugajati; [sskj]

dopade

dapade

Ta male katechismus (1768):	pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje, ter drugega nagovory koker kar nje dapade, inu ſatorej terpy dusha tolkajn shkode.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	En perproſt, inu naunzne, per temu pak en brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah, koker ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſe vidit, shlishati, pokushati, tipati , shlatati, inu vohati, kar meſſu dapade, bo tolkajn berſhejshe ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sodba bati, ſakaj ti bosh pogublen, zhe ſhivish, koker njim dapade. Ti se bosh v'smertni poſteli ſa narsrezhnejshega derſhal, zhe

dopade

Sacrum promptuarium (1695):	s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu
Sacrum promptuarium (1695):	eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria
Sacrum promptuarium (1695):	mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal; pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste
Robinson mlajši (1849):	razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih

dopadejo

dapadejo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojo volo aldujesh, inu kader navogiblesh taiſte rezhi, katire Bogu dapadejo, dapolniti, inu preneſti. Koker enu dete na materneh rokah visy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tire tvoji naturi nadapadejo, koker v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn

dopadejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nekoljko be‐ lih, ino nekaj rudezhih pereſiz, vender nam mozhno dopádejo. Verjemi, de ſe tudi tebi sholt alj romen ſlamnik, belo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v natiſ. — Goſp. Ivanu M. is Şhtajerja: Njih dela nam dopadejo. — Goſp. Rod. Ledinſkimu: Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pesmi lepe; kakor hitro se šega spremení, pa nikomur ne dopadejo več. Pesmi naroda pa niso po kakih šegah napravljene, temuč
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testo napravi; to pa tanko zvaljaj, na podobe, ki ti dopadejo, zreži, z jajci pomaži, s cukram in janežem potresi in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mizi dobro zgnjeti, potem napravi iz njega podobe, ki ti dopadejo, in speci počasi na medeni ali plehasti ploši.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na s cukram potreseni dili zvaljaj; na podobe, ki ti dopadejo, zreži in speci. Potem jih z belim ali pisanim cukrenim
Tine in Jerica (1852):	Jerica. Hvala Bogu! Le moj oče mi nič kaj ne dopadejo. Fajm. Kako je to? Jerica. Tako težko dišejo. Bledi so
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	črne lasé, saj sama veš, da so lepi, meni se dopadejo. Jaz ti dam svoje sive za nje, to je vsaj

dopadel

dapadil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): s' opomnizoj je Minkinjim prijatelzam ino njih materam mozhno dapadil. ˛Shega ſe je sazhela takiſhne perſtane noſiti. Perpovedvalo ſe je

dopadel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo
Stric Tomaž (1853):	je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so

dopadil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni dopadil nizh. Goſpod vrednik je zhes to prav ſarditljiv soſtavek v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pinjo she ogledvalo, ki ſo pri njih pinje vdinjane. Dopadil mi je ſklep ſhtirih ſoſedov, ſi pinjo ſkup omiſliti. Naj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samogli kmalo koſiti. Ta travnik mi je she davnaj takó dopadil, de ſim uni dan ſtariga goſp. Malizha, ki je vlaſtnik

dopadou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dash ti ludem noi bogu dopadou. H' pervomi morash sjutra prad sunzan ob petei vuri sazheti

dopadeš
Čas je zlato (1864): popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči

dopadla

dapadla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter

dopadla

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora
Tine in Jerica (1852):	sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne bil
Stric Tomaž (1853):	obrazom vsem dopadla. Ni bilo dne, da bi je ne bilo na palubi

dopadle

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	slovenskih igrah v Ljubljanskim gledišu , ktere so zavoljo nje posebno dopadle. Nemila smert jo je prezgodaj prezgodaj vzela! — 18. dan t.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nekem kmetu véliki hlapec postal. Temu so Pavlihove muhe silno dopadle, in kmalo mu je pri hiši vse veljal. Enega večera

dopadli

Sacrum promptuarium (1695):	s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de
Stric Tomaž (1853):	in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu dopadli. Ker pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo

dopadlo

dapadlu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bil v'temu, de sem ſmirej dellala, kar je Bogu dapadlu, inu ludęm k'pridu pershlu. Namarlivoſt, inu lenobo sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	she ni nezh godilu (ſvunej greha) kar bo Bogu nablu dapadlu. Buh ima svoje zile inu konze , katire zhlovek naſapopade, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi unu, kar se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhimu Ozhetu je dapadlu vam tu krayleſtvu dati. Predajte, kar imate, inu dajte wugejme
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shęjo, vboshtvu inu vſe ſorte nadloge preterpęti, katęre bó Bogu dapadlu vam poſlati. V' letęh bukvah bi jeſt hotel, de bi

dopadlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja
Stric Tomaž (1853):	zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in de

dopadlu

Biblia (1584):	Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi
Biblia (1584):	je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe

dopasti

dapasti

Ta male katechismus (1768):	sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu res od
Ta male katechismus (1768):	Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu dapasti, ne brumnu ſhiveti, ne svetú umreti. Hebr. 11. Kaj je

dapaſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe
dopast'
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim
dopasti
Tine in Jerica (1852): bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez
dopaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo jih

▶ dopasti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopademo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ljubimo, Boga, nar vezho dobroto, ſi mormo persadevati, de njemu dopademo. 4. ˛Seme boshje beſede ſo mora v' zhloveſhkim ſerzi sveſto
Slate jabelka (1844):	lahko pridemo do ſposnanja, kaj nam je ſtoriti, de Bogu dopademo in vezhno svelizhanje sadobimò. Revin, veſ rastergan berazh je brumno

▶ dopelt pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

dvojen; kontekst

dopelt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri ſamzu. V hribih imajo per vſaki hiſhi dvojno ali dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza

▶ dopis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopis

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſedaj mazhka oſtala? — Napoved bukev (knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred Bogam laſketajo in naſ k poſnemanji vnemajo. J. D. Dopis iz Šempasa. 20. dan Listopada. Zakaj bi se mladi ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	živini ni v navadi, pa po nesreči smo založili tisti dopis, — prosimo tedaj da bi se nam to še enkrat naznanilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zemljo padajo. (Dalje sledi. ) Živinozdravnik. „Novice” so te dni sledeči dopis prejele: „Prijazno vas prosimo, nas podučiti: kaj je s takimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	so pred 2 letoma v Trstu iz morja potegnili, prinaša dopis iz Ljubljane v „Vaterl. ” zdaj gotovo poročilo. Sprehajočega ob obalih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	praznovali našo Plevensko zmago. Dunajski dopisnik „Moskovskih Vedomosti” začenja svoj dopis s sledečimi besedami: „Vmeste s Rosijej prazdnujet v padenii Plevni

dopiſ

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veſelja redkiga. Potem ſmo ſhli vſak — ſebi. C. Rud. H. Dopiſ is ˛Shempaſa. (11. dan kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in kar ſo v njih poterdile. Na to je bil dopiſ goſp. fajmoſhtra M. Vertovza bran, v kterim on vſe tovarſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koriſtno, kadar ſe s glavnikam prezheſhe. (Dalje ſledí. ) Unajne povéſti. Dopiſ goſpoda Pirza is Amerike. Z. k. kmetijſka drushba na Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa ljubesen njegovih bratov obzhutljivo biti ne more! a— zh. Dopiſ is Zerklanſke fare. Şhe tó le naj k naſhim „Novizam

dopisa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Ali je dopisnik pozabil to, kar je v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	na cedilo vzemši dr. Razlaga, nas poživlja k sklepu svojega dopisa: „Gosp. Svetcu naj njegovi volilci povedó, kar mu gré”. — Tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	osnovanega „bralnega društva” , kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp.

dopisi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	1861. Dr. Štefan Kočevar. Ivan Žuža. Franc Kapus. Andrej Pirnat. Dopisi. Iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala je poziv na podpis
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	akademikov v Ljubnu za podpornino se pa ne vsliši. Naši dopisi. Iz Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev, poslane gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vlečejo iz državne blagajnice, ki se nateka po davkih. Naši dopisi. V Gorici 3. jan. — Domači časniki so prinesli natančniše okolščine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o Črnogorcih. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	se čedalje bolj odkrivajo za nasprotnike ustave. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Česa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Valvazorja? — Narodne pripovedi v tržaški okolici. — Slovstvo. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Novo leto. Kamor koli se človek ozre ob dnevu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Karol I. — Slovensko slovstvo. — Pismo iz Amerike. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvarí. Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva

dopiſi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam vſtréshe. ― Goſp. Viſhnjagorzu: Jih proſimo naſ vezhkrat s ſvojimi dopiſi rasveſeliti! ― goſp. Voſnizhu: Njih piſanja „od nar boljſhih plotov” ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſort” ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav

dopisov

dopisov
Kmetijske in rokodelske novice (1848): naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti

dopiſov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	miſel lépa v nji — g. Jas. Sadnerju; Proſimo ſhe vezh dopiſov— g. J. S. nauk shidne goſenze rediti i. t. d.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzam ſo te prijasne vabitve is nektérih v „Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in

dopisu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer se bodo bukve natisnile, poslati potrudijo. Ker so v dopisu, ki smo ga pred nekimi dnevi is Belgrada prijeli, častiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	veseljem naznanimo novico, da je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	odbora 29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo

▶ dopisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopisal
Kmetijske in rokodelske novice (1845): samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri meni na duri. Pri nas človek ne

▶ dopisnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopisnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	ga, mislim, drugod ne bo najti. Pa, kdo vé ? ! Vaš dopisnik na Dunaji je v zadnjih lanskih „Novicah” to reč sprožil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako imenovane „narodne tiskarnice”, si je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	svoje novce vložite v blato! Se ve da Vam poreče dopisnik, da njegov izrek veljá le Blaznikovi tiskarnici, da je le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. „A bojimo se, da, ako zunanjih udov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Toda s tem še nismo pri kraji. Povejte nam, g. dopisnik, le eno tiskarnico, ki ličnejše tiskanino daje med svet, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	XXII. odborovi skupščini („Novice” str. 306). „Nam se dozdeva — pravi dopisnik „od Save” — da to dela predsednik nalašč, da pri shodu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	so strmeli, ker večidel niso vedeli, za kaj da gré. Dopisnik „Nar.”, po čegar besedah je „vse občinstvo” temu škandalu priploskavalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	junakov” treba, da se akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	tem, kako ste Avstrijski Slavjani praznovali našo Plevensko zmago. Dunajski dopisnik „Moskovskih Vedomosti” začenja svoj dopis s sledečimi besedami: „Vmeste s

dopisnika

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga dopisnika kmetijske družbe za Idríjski kanton , 20. dan p. m. gospodje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí kanton so 18. dan p. m.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	naj sodi svet o dr. Costovih mislih in pa natolcevanji dopisnika „od Save”! „Že več glasov — nadaljuje dopisnik „od Save” — je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	obeh strank jo mora smatrati le za breztaknost kterega nepoklicanega dopisnika. Kajti to je enkrat gotovo, da imajo osnovatelji Preširnove slavnosti

dopisnike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel

▶ doplačati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doplačati
- doplazhati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in trétjiga poſlánja te karte ſta vſak pot dva goldinarja doplázhati, ali sa zelo ſkupaj 8 goldinarjev. Snajdba vganjke Nr. 3.

▶ dopluti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopluli
Robinson mlajši (1849): Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je

▶ dopoldan prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopoldan
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dobro gnojene grede. Če je vreme suho, posej seme koj dopoldan v ravno poprej pripravljene grede; če si pa gredíce še

▶ dopoldne samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopoldne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa

▶ dopoldne prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopoldne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu

predpoldne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je

▶ dopolniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopolnete
- dopounete
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): volnu ino shitro sa kme na pridatha inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi

dopolni

dopolni
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me

dopouni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je v' Nebeſih, tiſti poide noter v' Nebeſhku Kraleſtvu. Katiri dopouni to volo Boshio, katira je sapopadena v'tih Boshjih sapovedah
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pravi: Gospud, Gospud, poide noter v'Nebeſhku Krayleſtvu, temuzh katiri dopouni to volo mojga Ozheta, katiri je v' Nebeſih, tiſti poide

dopovni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti

dopolnijo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	dopadli; ampak kakor ſlushábniki Kriſtuſovi, kateri is ſerza voljo boshjo dopolnijo. “ (Es. 6, 5 — 9.) 4. Varujte ſe, kolikor nar vezh
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pravi: Goſpód, Goſpód! pojde v' nebeſhko kraljeſtvo, ampak tajiſti, ki dopolnijo voljo Ozheta nebeſhkiga. (Mat. 7, 21.) Ne vſaki, ki ſe

dopovnijo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv me-

dopolnil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal
Divica Orleanska (1848):	Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj
Čas je zlato (1864):	rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne postane. Dobro

dopounov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen. SHEBRANJE. O Gospued Jesu Kriſte! inu vsa mapozhni Bueg

dopolnili

dapolnili

Ta male katechismus (1768):	dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu
Branja, inu evangeliumi (1777):	proſſili, de bi njega umorili. Inu kader ſo bli uſſe dapolnili, kar je blu od njega piſſanu, ſo njega is leſſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri ſe uſſako Sebboto beró , ſo ony s'ſvojem obſodenjam dapolnili. Inu ke niſſo nobeniga urſhoha te ſmerti nad nym neſhli

dopolnili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deshele, ki ſo bili s' gerdimi hudobijami mero ſvojih grehov dopolnili, je Josve s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so sv. Oče Papež 18. Kimovca t. l. 79 let dopolnili, in sedijo na rimskim prestoIju od leta 1831, 2. Svečana

dopolnilo

dapolnilu
Branja, inu evangeliumi (1777): perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti
depolnilu
Biblia (1584): je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta
dopolnilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber

dopolnilu

Biblia (1584):	pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sapovędal, de bi njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia Preróka, kir pravi: 18. Pole
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bres pèrglih ny govóril k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkuſi Preróka, kir pravi: Jeſt

dopolniš
Blagomir puščavnik (1853): tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim
dopolnit
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de ſim poſtave ino prerokov priſhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem, pred boſta nebo
dopolnite
- dopounite
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu Sveta AMBETA da vi mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi

dopolniti

dapolniti

Branja, inu evangeliumi (1777):	nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo

dopolniti

Maria Stuart (1861):	treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da spolni
Rudninoslovje (1867):	na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako

dopouniti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti, nemu noter do ſmerti pokorn biti, v'britkuſti shiveti, terpeti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je tudi mogozhen Nam brumnu ſerze dat'. Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No skerbnu vie sturiti, Kar
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	lubesen v'ſerze dei; Po tvoji voli ti naſs peli, Dopouniti tisto vſelei, No kader pride ſmertni zhaſs, h Tebi v'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	volo buditi, Kar je prau , sturiti vſelei, Sh'nio delat, pogon dopouniti, Nie se superſtavit naſmei.

▶ dopolnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopolnjen
- dopolnen
  Pozhétki gramatike (1811): ſe deva na onez ſtroka, kader je zel pomén govorjenja dopolnen. Poſtavim: Le mensonge est le plus bas de tous les
dopolnjena
Valenštajn (1866): sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za
dopolnjene
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je

dopolnjeno

dapolnenu
Branja, inu evangeliumi (1777): djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj
dopolnjeno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje

dopounenu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vunder naſhih miſli taku terdnu dershimo, inu tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku mozhnu preoberniti ſe pomujamo, koker
Branja, inu evangeliumi (1777):	ena niva te kryvy, noter da danaſhniga dneva. Tedej je dopounenu , kar je govorjenu ſkus Preroka Jeremia, katiri pravi: Ony ſo

▶ dopolnjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

dopolnjenje

dapolnenje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh del narbulshe perpomorenje. X. Poſt. Pokorshena je te popolnemaſte dapolnenje.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu Hodi ſa mano. X. POSTAVA. Pokorshena je te poplnemaſte dapolnenje. 1 Jeſt sem tebi moj Syn! inu uſſem, katiri mene

▶ dopolnjevanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

izpolnjevanje; SSKJ

dopolnjevanje

dopolnovanje

Slate jabelka (1844):	ſe volk ne upa bliso. »Naſha nar vezhi ſrezha je dopolnovanje boshje volje. Boshja volja pa ſe nikoli ne dopolnuje boljſhi
Slate jabelka (1844):	popolnamoſt ni ravno treba velikih in poſebnih rezhi, ampak sveſto dopolnovanje vſih ſvojih dolshnoſt. »Premiſli, de popolnamoſt ſe ne sadobí s
Slate jabelka (1844):	je poſebno devet: prava pokora in pogoſto prejemanje ſvetih Sakramentov; dopolnovanje boshjih sapoved in ſvojih dolshnoſt; ſtrah boshji; satiranje ſvojſga nagnjenja

dopolnjevanju

dopolnjenji

Slate jabelka (1844):	tega pride, de duſha nobene sopernoſti vezh ne obzhuti v’ dopolnjenji boshje volje. Tretjizh, kadar naſha volja popolnama ena poſtane s
Slate jabelka (1844):	ſo ſe bili drugi puſhavniki, ki ſo bili sanikerni v’ dopolnjenji ſvojih dolshnoſt, navadili, vſo ſvojo sanikernoſt in pomankanje na Evlogja

▶ dopolnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopolnjujejo

dopolnujejo

Občno vzgojeslovje (1887):	Razmere med otroci in med posli dopolnujejo vkupni vpliv prvih činiteljev. Ako so te razmere prave, učí
Občno vzgojeslovje (1887):	ustanovljanje, pravo urejanje in vzdrževanje takih zavodov, ki nadomeščajo in dopolnujejo domačo vzgojo. V prvi vrsti pa ima skrbeti, da noben

▶ dopolnjevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpolnjevati; SSKJ

dopolnjevala
- dopolnovala
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je dobra, ino mi jako dopade. “ Mina je ſvojo obljubo dopolnovala; prijasne opomnize ſo njej veliko boshjih lonov, potrebnim pa veliko

dopolnjevati

dopolnovati

Slate jabelka (1844):	veſelja in vshitka ni hotel imeti, kakor voljo ſvojiga Ozheta dopolnovati; in to je Jesuſ imenoval ſvojo jéd . — Poſtavim kadar imaſh
Slate jabelka (1844):	ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je neisrezheno shelel, boshjo voljo smiram dopolnovati; sato je pa tudi sveſto vſim ſvojim vikſhim, ne le
Slate jabelka (1844):	tega ſvetá iſkati. Zhe ſi persadevamo ſvoje dolshnotli do njih dopolnovati, kakor nam Bog sapoveduje, in zhe molimo sa njih sdravje
Slate jabelka (1844):	opravilo ukasal, in on je prezej sazhel, povelje ſhkoſovo sveſto dopolnovati. Nekteri duhovni pa, ki niſo vedili, de mu je bilo
Slate jabelka (1844):	popolnamoſt je ena ſama rezh potrebna, to je, boshjo voljo dopolnovati. Sakaj po beſednh naſhiga Goſpoda Jesuſa Kriſtuſa naj tiſti, ki
Slate jabelka (1844):	tako ſvete, bi jih ne imeli nikdar po laſtni volji dopolnovati, sakaj to jih ognuſi; in zhe imamo ſhe takó dobre
Slate jabelka (1844):	take velike shelje, boshjo voljo v’ vſih rezheh ſposnati in dopolnovati, de kadar je le ſliſhala to beſedo: boshja volja, ſe
Slate jabelka (1844):	lepo, ko bi nam Bog dal, to smiram v’ djanji dopolnovati! « Pravi ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je sareſ tak bil, kakor
Slate jabelka (1844):	pokorſhina varovala, de ni v’ nevarnoſt priſhla, ſvojo laſtno voljo dopolnovati, ktere ſe je nesnano hala. Kadar je bila v’ kakih

dopolnjuje

dopolnuje

Biblia (1584):	poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu

dopolnjujem

dopolnujem

Slate jabelka (1844):	le nizh teshka ne sdí, ampak jo s’ takim veſeljem dopolnujem, de ko bi mi bil Goſpod Bog prepovedal, ſovrashnike ljubiti
Slate jabelka (1844):	kadar nam je delo sapovedano, gotovo vém, de boshjo voljo dopolnujem; ko bi pa takrat molila, premiſhljevala ali brala, kadar druge

▶ dopovedan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dorečen; kontekst

dopovedani
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te

▶ dopovedati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopovedal

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga

dopovedala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet
dopovedali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza

dopovedati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak, da smo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za
Gozdovnik (1898):	je, kakor bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja

dopovem
Valenštajn (1866): sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo

▶ dopovedovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopoveduj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva
dopoveduje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem

▶ doprinašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doprinaša
Fizika (1869): še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta

▶ doprinašati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

delati; SSKJ

doprinaša

dopernaſha

Hrana evangeljskih naukov (1835):	zhlovek nikoli zhiſto ne prasnuje: ako dobriga ne pozhne, pahudo dopernaſha; zhe ſi zhednoſti ne nabéra, greſhí. Sa lenuham ſe potikajo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pada; kdor ga hozhe uzhiti, ga le rasdrashi. Le hujſhi dopernaſha hudobije, nizh ni vezh gerdiga, zhéſar bi ſe ſramoval. Pregreſhne
Življenja srečen pot (1837):	njih veliko podobo boshjo sakriva, ino v' njih nepoſhtene rezhí dopernaſha. S' njimi naj grejo tudi dalezh od naſ vſe komedije

doprinašajo
- dapernashajo
  Ta male katechismus (1768): gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh
doprinašal
- dapernashal
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu

doprinašati

dapernashat

Ta male katechismus (1768):	meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per-

dopernashati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta-

dopernaſhati

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Kriſtuſ ni hotel zhudeshov sa ſvoje ſhtimanje ljudèm na sjále dopernaſhati, tudi ne ſvoje boshje mozhí ponidama tratiti. Sa to je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	imenitnoſt prasna. Vi pa vender vidite, kakoſhne zhuda meni Bog dopernaſhati daja: sa to je on moj Ozhe in moja prizha
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' vinſke jagode. Varite ſe v' prizho otrók hudiga kaj dopernaſhati, sakaj: rotiti ſe, ino kleti ſe ſin od ozhéta uzhi

▶ doprinesen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

doprinesenem
- dapernesenemu
  Ta male katechismus (1768): skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu

▶ doprinesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doprinese

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori; 2. razbojni umor, ki se doprinese z namenom, se tujega blaga po sili zoper osebo polastiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„To je preterdo! Če junak ukroti svojo poželjivost in doprinese viteško djanje, povzdiguje ga svet in časti, njegova dela se

doprinesel

dopernesel
Blagomir puščavnik (1853): tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in

doperneſsel

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tudi zęlo nózh v' oſhtariji per bokali, ali per ygri dopernęſsel; on te bó vſaj od popoldanje boshje ſlushbe, morebiti tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſsi je bil vshę eden is njih ſvojo zhèrno hudobo dopèrneſsèl, Judas ta neſręzhni, od lakomnoſti, od nesmaſne shele po denarjih

doperneſſu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgovoriti, katiriga je ta nar hudobniſhi Judesh na Synu Boshjimu doperneſſu? od nega ta ſveti Paſſion taku govory: Tedei je ſhou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega

doprinesel

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	o Jezus! se kesám vsiga, kar koli sim že hudiga doprinesel. — O! že tolikrát nisim mislil, kaj si Ti záme terpel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mladeneč Pankracij; našel sem njegov nož tam, kjer je hudobijo doprinesel. ” ”Zakaj ga pa zgrabil nisi in pred sodnika pritiral? ” „Dvakrat

doprnesov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): oh odpvſti mena teſte grieshe katere sim jas spragrieshniem shvatenjam doprnesov Amen. Ozha zhesh. TA 14. TERBLENJE. Oni so 3 Fiertlne

doprinesla
- dopernesla
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno
- doperneſla
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj
doprinesli
- dopernesli
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere

doprineslo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih uzrokov nastopil, ki so se po
Gozdovnik (1898):	uri? « »V imenu postave, takoj odprite! Nenavadno zločinstvo se je doprineslo pri vas! « »Zločinstvo? kaj je to? « poprašuje mož, zapah odmikovaje
Gozdovnik (1898):	so dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo. « »Ubijalec je hotel skrivnost pač le za-sé imeti. « »Tako

doprinesti

daperneſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is svojem preyskanjam v'zhasneh rezhęh toku delezh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter prosi Boga is ſavupanjam, de tebi taiſte v'dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva bres

doperneſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vuſta, kakú mórete vy sdajzi po tęm ravnu tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v'drugih dęlih v' pyazhah, ygrah, inu v'kratkim zhaſsi doperneſti. Tàkú my pridgujemo: Ti poſluſhaſh, miſliſh, inu ſklęneſh, kakor, de

doprinesti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in

▶ doprinešen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

doprinešene
- dopernešene
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva

▶ dopust samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopusta
Tiun - Lin (1891): svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten

▶ dopusten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopustnega
Šola v boju proti pijančevanju (1898): postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje

▶ dopustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopusti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno
Robinson mlajši (1849):	modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	spovedi. O Bog nebeški Oče usmili se me in ne dopusti, da bi bila dragocena kri tvojega Sina Jezusa Kristusa za
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zakrament v spomin svojega bridkega trpljenja in svoje smrti, ne dopusti, da bi bilo za me zastonj tvoje trpljenje in tvoja

dopuſti

Fabule ino pesmi (1836):	hodi! Hram ſe s’ mitoj ne dobí, ˛Sodba to ne dopuſtí: Vboshni! ti virt hrama bodi! «« ˛Shtajarez! povéj mi sdaj, Gdé
Fabule ino pesmi (1836):	potêknem. Gda pridem k’ tebi, pervo je, Ponishno te posdravim: Dopuſti meni, proſim te, Da ſe kraj té poſtavim. Jas smêknem
Življenja srečen pot (1837):	opominvanja ſvoje matere, ne poſluſha opomnize ſvoje veſti, in Bog dopuſtí, de ſe pravo vero sapuſtivſhi Avguſhtin v' krivo véro smoti

dopustil

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vse v stanico gnalo, ga viditi. Peter pa tega ni dopustil; vsi so mogli tiho in mirni biti, de bi nesrečniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Ker nočemo reči, da je župan Kecelj te nepravilnosti nalašč dopustil, moramo si le misliti, da je on popolnoma neveden o
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pošten mož, in še celó poprijaznil se je žnjim. Dopustil mu je, poganjati drobnico na paši do njegove ograje, kar

dopuſtil
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči

dopustila
- dopuſtila
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bil per volji mi toljko dati, alj ſvakinja mu ni dopuſtila. ˛Straſhno huda je bila na mene, ter mi je gerdo

dopustite

Deborah (1883):	Ana (se obesi župniku na roko). Ujic, branite ženo! Ne dopustite, da se jej kaj žalega zgodi. Vsi. Judinja! Judinja!
Gozdovnik (1898):	uzrok, zakaj mi streže po življenju. « »Kteri je uzrok, sennor? « »Dopustite, da ga zamolčim! Pristava, kaj je res njegova last? Če

dopustiti
Ferdinand (1884): ne! pred menoj ne smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje

▶ dopuščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopušča
Valenštajn (1866): Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož
dopuščajo
Fizika (1869): je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero
dopuščali
- dopušali
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): se jih je dosti združilo, de tiga ne bodo več dopušali. Pa zakaj to? bodete pitali. Vidite, moji ljubi! posebno pri

▶ dopuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopuščeno

Pastirski list (1852):	po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto naredbu dopuščeno od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega
Stelja in gnoj (1875):	takrat v največ primérljejih, zlasti v senčnih krajih, ni le dopuščeno, temuč je celó koristno steljo pograbiti, da zamore seme, padajoče
Občno vzgojeslovje (1887):	in imajo kakor le-ta svoj sedež v predstavah. Zato ni dopuščeno, duši pripisovati posebno vzmožnost poželenja (poželjnost), kakor tudi ni prilično

▶ dopuščeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopuščeno
- dopušeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V

▶ dorastel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dorastel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	ogerskemu. Andrija je rojen v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do dôbe, ko mu je na križepotju življenja odločiti bilo
Deborah (1883):	jaz nisem strasten. Nečem te pregovarjati, moj sin; ti si dorastel, za svoje misli in dela le Bogu odgovoren. Ali premisli

▶ dorasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dorase
- doraſe
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ktéra rézh v pervim doneſe. Vſako dreveſze pa tudi ne doraſe, kakor vſak otrok ſtaroſti ne do shiví. K mladim ſadunoſnizam
dorasla
- dorastla
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti zdelo, ji reče eniga dne
dorasli
- dorastle
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro
doraste
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta

dorastel

Ferdinand (1884):	mi, stari ljudje, ne bili dočakali, da bi bil vrha dorastel ter nastopil gospodarstvo. Ali velika sreča bi bilo to za
Izidor, pobožni kmet (1887):	skrivnostih sv. vere vže v svoji nežni mladosti. Ko je dorastel, si je vestno prizadeval v spoznanji teh skrivnosti od dne

dorastla
- doraſtla
  Genovefa (1841): tvôje matere verha doraſtla, ko. ſo iméli omagati, in ko bi bil ti ubogi

▶ doraščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doraščalo
- dorašalo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri

▶ doseči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doseči

dasezhi

Ta male katechismus (1768):	teh svetnikov, v' katiri se ſna dushe ſvelizhanje upati, inu dasezhi. Kedu je uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je
Kratkozhasne uganke (1788):	se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank (de

daſezhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi tebe pohlevnu proſimo ſkus tvojo naisgruntano miloſt, ſkus vrednoſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſhe beſednize Marie Divize , inu vſih lubih Svetnikov inu tudi daſezhi savupamo, Amen.
Abecedika ali Plateltof (1789):	shelôdiz pokasila, ter potemtakem to veſęle, katęru ſta s'tega daſęzhi vupala, ſi britku ſturila. Va dva naſpruti. katęra ſhe vſe

doseči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi
Čas je zlato (1864):	mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se
Valenštajn (1866):	Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On
Astronomija (1869):	se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato
Ferdinand (1884):	»Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da
Tiun - Lin (1891):	lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti

dosezhi
Sacrum promptuarium (1695): od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh
doſezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam

dosegel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih
Čas je zlato (1864):	ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in zraven tega še
Fizika (1869):	Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi
Tiun - Lin (1891):	saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s

dosegnol
Robinson mlajši (1849): z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti

doſegel

Genovefa (1841):	vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti
Genovefa (1841):	domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusih novizah dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in

dosegla

Divica Orleanska (1848):	grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé
Divica Orleanska (1848):	meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína
Blagomir puščavnik (1853):	sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	radi. Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do

doſegla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa prijasno potolashi rekozh: „Ne boj ſe, Marija! Miloſt ſi doſégla per Bogu. Mati boſh ˛Sinú boshjiga. Imé Jesuſ mu daj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sjedinenju ) vabiti. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni vſpeh doſegla*, je tréba nar poprej terdniga naprévsetja; njegovo ispeljanje pa ſe

dosegle

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi

doſegle
Kmetijske in rokodelske novice (1843): druge naloshiti, bi do lune doſegle. Luna je trinajſtkrat manjſhi ko naſha semlja, to je : ko

dosegli

dasegli

Ta male katechismus (1768):	nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so enega zhistega serza, ſakaj oni
Ta male katechismus (1768):	skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu
Ta male katechismus (1768):	teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I.
Ta male katechismus (1768):	de katire take rezhy daperashajo, nabodo boſhjega Kraylestva dasegli. Je pak ſhe ſadosti, de en Kristian se pred hudem

daſegli

Branja, inu evangeliumi (1777):	Svelizhani ſo ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſkus viro Krayliſtva premagali, ſo pravizo dellali, oblube ſo daſegli, levam ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo pogaſili, ojſtruſti

dosegli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k
Botanika (1875):	prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v

doſegli

Sacrum promptuarium (1695):	almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum

doſsegli
Sacrum promptuarium (1695): nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler

doseglo
- doseglo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero
- doſeglo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sholah tega poduzhi, potem ſe bo vſe to bres truda doſeglo. Kakor ſe pa zhlovek ſtára, tudi vſaka navada shelesno ſrajzo

doseže

doseshe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka

doseže

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vedno tako učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in
Fizika (1869):	dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le
Mineralogija in geognozija (1871):	kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani
Botanika (1875):	kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa
Občno vzgojeslovje (1887):	tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne
Gozdovnik (1898):	njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo
Gozdovnik (1898):	poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako

doſeshe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko

dosežejo

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj

dosežem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Pogled v Štajersko. Rób doséžem krajnske meje Na Černivca visočini, Štajerska naprót mi veje Volna
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kar si ji dobriga storila! “ Ruta reče: „Povračila dosti, ker dosežem milost per vas, desiravno me ni naj manji vaše dékle
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	jez to storim, kar je Jezus učil, de veliko veselje dosežem, enkrat od njega tje vzét biti, kjer bom zveličanja vžival

doſeshem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kar ſi ji dobriga ſtorila! “ Ruta rezhe: „Povrazhila doſti, ker doſéshem miloſt per vaſ, deſiravno me ni naj manji vaſhe dékle

dosežemo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	eno leto, ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne

doſeshemo

Štiri poslednje reči (1831):	tedej radi in s' veſeljem, de toliko ſrezho v' nebeſih doſeshemo. ¸Spomnimo ſe, de ſe bo naſha shaloſt v' veſelje ſpremenila
Štiri poslednje reči (1831):	grehov. Hitimo popraviti, kar Jesuſa shali, de per njem miloſt doſeshemo. Tako bomo odſhli vezhni ſhtrafengi, ker bomo miloſtlivo ſodbo imeli
Štiri poslednje reči (1831):	vezhne neſrezhe peklenſkiga bresna obvarjemo, in vezhno ſrezho v' nebeſih doſeshemo! ! !
Štiri poslednje reči (1831):	mogozhe, po dobrih delih, de miloſtlivo ſodbo in vezhno svelizhanje doſeshemo. ¸Storimo, kakor naſ ſ. piſmo opominja: »Do ſmerti ne jenjaj

dosežete
- doſeshete
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga

▶ do sedaj predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

do sedaj

dosedaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar se je zgodilo. On si je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tiste srednje poti, ki bi bila na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to
Astronomija (1869):	j., za toliko milj nam je solnce bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih
Astronomija (1869):	da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy
Revček Andrejček (1891):	Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad

doſadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi kashe, kako daljezh

doſedaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki

▶ dosedanji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosedanje

Kemija (1869):	in rdeče barve, ki so v novejšem času izpodrinile mnoge dosedanje barve. Velika množina tacih umetnih osnov se dá izvajati iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dokazati, nego s tem, da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo
Trtna uš (1881):	večji kos, kakor v Klosterneuburgu, a menjši, kakor blizu Pirana. Dosedanje preiskave na Štajerskem kažejo, da pustošijo tukaj vinograde trtne uši

doſadanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k

dosedanji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sedaj okoli 13,000 delavcov. — Namesto g. dr. Kleeman, na je dosedanji vodja Mariborskiga gimnazija, g. Miroslav Rigler , za nadzornika Štajarskih, Krajnskih
Sveti večer (1866):	pismo od vikše logarske uradnije. V pismu je bilo pisano: „Dosedanji logar Dobravec je že prestar in ne more več svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako, da je šla v tabor tistih, ki

dosedanjih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakonikov pridejo deželno-vladni listi za eno ali več dežel
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	priznati, da ta metoda je neprecenljiva in boljša od vseh dosedanjih. Nikakor ni vse eno, kako se pri cepljenji dotična dva

dozdanjih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in

dosedanjo
Fizika (1869): dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh

▶ dosega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosego

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in
Občno vzgojeslovje (1887):	pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi

▶ dosežen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosežen
- doſeshen
  Pozhétki gramatike (1811): s' ein in ien, ſo ſrédni: dessein, namén, miſel, attent, doſéshen, bien, dobro. 3. Dolg je vſak hohnjávi slog s' enim

▶ dosežnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosegljivost; kontekst

dosežnosti

Občno vzgojeslovje (1887):	na samozavesti in samoizvoljnosti in katero je mogoče doseči. Pridržek dosežnosti želevanega predmeta je najodličnejši znak hotenja. Hoteti se torej pravi
Občno vzgojeslovje (1887):	Šele polagoma pride človek do tega, da prav sodi o dosežnosti svojih poželenj in da prav oceni sredstva, katera mu je

▶ dosihčas prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

doslej; kontekst

dosihčas
- do sih_čas(združena oblika)
  Robinson mlajši (1849): boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal

▶ dosihdob prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdaj, doslej; [sskj]

dosihdob

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano

▶ dosihmal prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdaj, doslej; [sskj]

dosihmal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo, — de bo konec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu

doſehmal
Branja, inu evangeliumi (1777): imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga

doſihmalu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih volo ſi ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina ſturio, de ſmo mi doſihmalu retkeiſhi, koker bi ſe bilu moglu sgoditi, na naſho ſmert
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu shpizhaſtu ternie rodila

▶ dosleden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosleden
Kmetijske in rokodelske novice (1845): izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med

▶ dosledno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosledno
Občno vzgojeslovje (1887): Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni

▶ doslej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doslej

dosle

Zoologija (1875):	črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale
Zoologija (1875):	o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je
Zoologija (1875):	In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje

doslej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse
Botanika (1875):	oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje
Botanika (1875):	Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni
Tiun - Lin (1891):	si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je
Gozdovnik (1898):	hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi
Gozdovnik (1898):	okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko
Gozdovnik (1898):	mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me

doſle
Genovefa (1841): kervaviga dolgá na glavo ne nakópljeta. ” Un mosh, ki je doſlè molzhal, ſi je ſolsé obriſal in rékel drugimu: „Ti Kunez

doſlej

Genovefa (1841):	je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali
Genovefa (1841):	mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko
Genovefa (1841):	in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova

▶ doslužen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosluženega
- dosluženiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): k poſhtah ſe snajo dobiti. Žalovanje ob smerti Franca Hladnika *) dosluženiga vodja c. k. gimnazija v Ljubljani, praviga člena c, k.

▶ dosmrten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosmrtno

dosmertno

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nas bili dejali pod ključ, ali pa še celo v dosmertno ječo. In kaj bi bilo potem s Katarino in detetom
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	na kak nenavaden prigodjaj ne pojasni, bode Tone brezdvomno v dosmertno ječo ali pa še celo na vešala obsojen. Lehko si

▶ dospeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dohiteti; Pleteršnik

dospe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): da se mu ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju

▶ dospeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priti, prispeti; [sskj]

dospe

Kemija (1869):	pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten
Gozdovnik (1898):	bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne

dospejo
- dospo
  Gozdovnik (1898): Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so

dospel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze
Valenštajn (1866):	pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel?
Gozdovnik (1898):	Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da

doſpel
Sveta grofinja Genofefa (1857): odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je

dospela
Tiun - Lin (1891): saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar

dospeli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo
Valenštajn (1866):	tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda.

dospelo
Aritmetika za učiteljišča (1885): katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v
dospem
Gozdovnik (1898): trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se
dospemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim

dospeta

Blagomir puščavnik (1853):	po dolzem popotvanji vsa spehana in medla verh neke goré dospeta, iz ktere se jima
Ferdinand (1884):	oni, ki ga iščeva. « Peljeta se navzdol v dolino. Kmali dospeta v majhno vas; hiše so bile večinoma iz lesa in

dospeti

Gozdovnik (1898):	Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu

▶ dospetnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

računovodska knjiga za zapisovanje zapadlih obveznosti; kontekst, nemško-slovenski slovar

dospetnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):

skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke

▶ dospevši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dospevši
Izidor, pobožni kmet (1887): Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere
dospevšo
Kemija (1869): ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na

▶ dostati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobiti; [sskj]

dostanemo
Robinson mlajši (1849): pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti

▶ dostati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opraviti; Pleteršnik

dostojiš
- dastojish
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu

▶ dostati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestati; SSKJ

dostal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pragi na Českem s studenti se skušal in spraševanje dobro dostal? Pavliha pride tudi v Prago in se izdá tukaj za
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je ne izpeljal, in so mislili, če bi izpraševanje slabo dostal, bi mu kropa prilivali in ga v sramoto spravili. Sklenili

dostane
Robinson mlajši (1849): svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže
dostati
Zlata Vas (1850): Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili

▶ dostavek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostavek

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Dostavek. V Novicah, leto 1849, stran 89, se bere: Če posteljca
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843, stran 10 sledeče.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je
Mineralogija in geognozija (1871):	Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih

dostavki
Aritmetika za učiteljišča (1885): števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega

▶ dostaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostavi
Gozdovnik (1898): Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj

dostavim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Popisu letošnje „spomladanske” zime, ki so ga naznanile poslednje „Novice”, dostavim še izid letine lanjske: sternina je bila scer lepa, pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj še to dostavim, da mu je bil v resnici, pa tudi po vsej

▶ dostavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostavlja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero

dostavljamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja

▶ dosti prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosti

dost
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je

dosta

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je tudi v naše kraje nismo dobili iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki

dosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga
Stric Tomaž (1853):	sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po
Oče naš (1854):	vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ne pozna dan današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je omožila z mladim vlastelinom) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti* volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski
Maria Stuart (1861):	al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene
Gozdovnik (1898):	Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima

dostim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga
doſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi

doſt'

Abecedika ali Plateltof (1789):	uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She
Abecedika ali Plateltof (1789):	vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na verte in travnike ispelja; kir le tam, kir je doſt' dobriga gnoja, kmetija velja. Okoli travnikov saſadi shiv plot; ob

doſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se
Genovefa (1841):	Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki ſo ſe po nji vosili; tode v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in

▶ dostikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostikrat

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge
Zlata Vas (1850):	mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de bom Tvoje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame
Mineralogija in geognozija (1871):	Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1

doſtikrat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is
Branja, inu evangeliumi (1777):	pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet
Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v'
Genovefa (1841):	ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de

doſtikret

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker ti ozheſh, taku nam dei, kar mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo vtraglive v' molitvi, ſo sanikerne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mogli eno uro s' mano bedeti. Veliku yh je, katiri doſtikret po nozhi bedijo, pa le taku, koker te ſove, katire
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſamotni krei sa molitu naisvolimo. S' katiriga pride, de nam doſtikret poprei ta ura preide, koker prau moliti sazhnemo. Raunu koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi ni ſmo veliku bolſhi, koker je biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi ſami veliku

doſtikrut
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe

▶ dostojanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostojanstvo
- dostojanstvo
  Občno vzgojeslovje (1887): katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na
- dostojenstvo
  Valenštajn (1866): samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v

dostojanstvu

Občno vzgojeslovje (1887):	se le-ta privede do one sovršenosti, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu. Človek nadkriljuje druga bitja že s sovršenostjo svojega telesnega organizma
Občno vzgojeslovje (1887):	nravstvene svobode. Konečni smoter vsake vzgoje, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu, pa je ta, da se nravstveni svobodi postavi pravi temelj

▶ dostojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostojen
Občno vzgojeslovje (1887): 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami

dostojne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Burjovcu, večidel Teržačanov, Krajnec sam ne skaže temu prelepimu kraju dostojne časti! Nove toplice so že toliko izidane, da se ljudje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mogoče sim nasvetoval domačih zdravil; kjer pa domačih nisim za dostojne spoznal, sim takšne izvolil, ktero se lahko dobivajo in niso
Najdenček (1860):	s svojo živino ravnati; dal bi ji snažen hlév, dobre, dostojne kerme in zmérnega déla! Sej je vunder pridna in tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, naj se

▶ dostojno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostojno
Divica Orleanska (1848): protivnik. Le rekel bi, de ovčarica prosta Ne more vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže

▶ dostojnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostojnosti
Občno vzgojeslovje (1887): mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s

dostojnostjo

Maria Stuart (1861):	zdaj kazali ste predličje. Marija. (jeze vroča, vender z blago dostojnostjo. ) V mladosti pala sem v človeške zmote, Oblast me zapeljala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nevarnost sama jo je storila brez strahú; z nekako moško dostojnostjo se je vzdignila in odgovorila: „Fulvij! zdaj pa poslušajte mojo

▶ došel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

došle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): moral v Malo Azijo povrniti, kjer se je bojeval zoper došle Mongole. A ti so bili Bajezida pod vodstvom Timurja pobili

▶ dota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dota
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): préd dober mosh, ſi je namrezh Bóz miſlil: Naj boljſhi dota je zhednoſt. Ino pazh réſ je to; kjer zhednoſt prebiva

dote

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je k meni in me je snubil; dal mi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S
Ferdinand (1884):	niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le

doto
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo.

▶ dotakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotakne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Železo do belega razbeljeno v trenutku vse razžge, česar se dotakne in napravi debelo hrasto, ktera spodej ležeče dele varje. Pod
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žnablih, potem tudi, če se slina ali kri take živali dotakne do živega kože ondi, kjer je razpočena, ranjena ali zlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ima živina kamen v mehurju, so sledeče: Vol se ne dotakne kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	da sem se zapisal v bratovšino, ki se nikdar ne dotakne žganja, in tretje je to, da sem ga — ravno pred
Valenštajn (1866):	maščevan'je; Stoji nevidno, temno že za njim, Korak še, i dotakne se ga grozno. — Pri meni videl Kvestenberga si, Do zdaj
Kemija (1869):	sebi raztopiti, ni nobena voda v prirodi čista. Kjerkoli se dotakne zemlje, vzame nase, kar je raztopnega v njej. Voda tekoča
Kemija (1869):	to cenejši sveteči plin. Vodenec se užge , ako se ga dotakne kako razbeljeno telo ali kakav plamen, in gori s slabo
Fizika (1869):	kar zamoremo sè svojimi čuti spoznati. Čutimo tisto, ki se dotakne nam kože, vidimo, kar se v bližini ali v daljini

dotekne

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza

dotaknejo

Fizika (1869):	smoli se odvzame le na tistih mestih, ktera se neposredno dotaknejo. Ako se drgnjenemu steklu ali drgnjenej smoli približa kako kovinsko
Fizika (1869):	popolnoma izgubé, če se tudi le na enej edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo

dotaknemo

Kemija (1869):	čutimo, ako se medene ali bakrene stvari samo z jezikom dotaknemo. V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene
Fizika (1869):	nad osjo, se vselej, če se ga še tako malo dotaknemo, na pol zavrti, dokler namreč težišče a spet ravno pod

dotakneš

dataknesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval

dotakneš
Zoologija (1875): tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš.

dotaknil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' té tiſhé, ino ſhe vpraſhaſh: Kdo ſe me je dotaknil? “ Pa Jesuſ le terdi: „Nekdo ſe me je dotaknil, ker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Oberne ſe, ino rezhe ljudém: „Kdo ſe je mojiga oblazhila dotaknil? “ Nihzhe ſe ne oglaſi. Peter ino drugi uzhenzi mu rekó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je dotaknil? “ Pa Jesuſ le terdi: „Nekdo ſe me je dotaknil, ker vém, de je osdravljajozha mozh ſhla is mene. “ Pogleda
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vidil žalostno mater milo jokati, ji reče: »Ne jokaj! « In dotaknil se je nosilnic, da so nosivci postali. In rekel je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali ker se ga je bil sicer kako na ravnost dotaknil. Vediti je treba, da se steklina ne ubrani nikakor s
Čas je zlato (1864):	pokoj odločena. Ta dan je praznoval in se ni bukev dotaknil. Zjutrej je šel narprej k maši, ki je ni nikoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kedar se bo vredjenje izdelovanja dalo sploh zadrugam v roke. Dotaknil bi se še rad neke pike. Moč, ki jo načrt

dotaknuv
Branja, inu evangeliumi (1777): odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k'

dotaknila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudſtva pravi, is kake miſli ſe je robú njegoviga oblazhila dotaknila, ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo
Genovefa (1841):	vezh vſtala. Nobêne rezhí, karkoli ſo ji kládli, ſe ni dotaknila, in nékiga jutra ſo jo mertvo, na grobu dobili. Grôf
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	z više med ju priletela in se ju skoraj nog dotaknila. »Mojster, vi ste spustili, in jaz sam nisim mogel ploščo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kar je od okužene živine, in česar se je ona dotaknila. 9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov

dotaknili

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV.
Gozdovnik (1898):	živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal

doteknili

Biblia (1584):	njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu
Biblia (1584):	ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi

dotakniti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino bolj pertiſkajo okoli njega. Vſi bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi, mutaſti, obſédeni, méſizhni, mertudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne ſmemo imeti, ſhe dotakniti ſe je nè. “ Vidite, kako tanko veſt je imel! Te
Genovefa (1841):	dan pridno jih ogledúj, pa nimaſh ſe ne êniga jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal
Genovefa (1841):	je dotakniti upal, po tém ga je dolgo terdno v rokah dershalin

▶ dotečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP

dotečen
Kmetijske in rokodelske novice (1844): loga v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen, de jim slede zvije

▶ doteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doteče

Stric Tomaž (1853):	zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo

dotekel
Kmetijske in rokodelske novice (1844): de bi pri krajzerjih v treh meſzih tak lép isneſik dotekel? Bres te naredbe bi gotovo vezhidel prihodkov bilo sapravljenih, ki

dotekla

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

Ta sreča je tudi uboge gluhomutce v Goriški gojilnici (Taubstummen-lnstitut) dotekla, ktéro so presvitlaCesarica 17. dan pretečeniga mesca obiskali. 12 praznično

dotekli
Gozdovnik (1898): preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij
doteklo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vſim domorodzam prav drago.

▶ doteči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miniti; SSKJ

dotekel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' njih dovoljenjem le ſhe imé kralja imel. Zhaſ je dotekel, ko je bila kraljéva paliza odvseta Judovſkimu narodu, ino ko

▶ dotica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dotico

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še nikoli ni bilo treba toliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še nikoli

▶ dotičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotična

Aritmetika za učiteljišča (1885):	se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni
Občno vzgojeslovje (1887):	drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija

dotične

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič druzega
Zoologija (1875):	se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila

dotičnega

Zoologija (1875):	kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in
Zoologija (1875):	od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je torej ta razlika, t. j. 4/5 iskanega

dotičnem

Trtna uš (1881):	da reč preiskati in naročiti vse in izpeljati, kar v dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obrestne mere in dobička, dalje od tega, ali se po dotičnem papirji poprašuje ali se papir ponuja. Na avstrijskih borzah se

dotični
Aritmetika za učiteljišča (1885): kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih

dotičnih

Zoologija (1875):	parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega
Zoologija (1875):	nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma
Zoologija (1875):	1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se

dotičnim
Občno vzgojeslovje (1887): imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno

dotično

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	obzira na razmere posamesnih dežel je predložila vsem deželnim zborom dotično postavo zeló po enem kopitu; vladni zastopnik je v svojem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prepisujoč posamične postavke v dotični račun glavne knjige zapiši na dotično stran: 1.) datum, 2.) stran dnevnika ali blagajniške knjige, na

▶ dotik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotik
Botanika (1875): gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v
dotika
Fizika (1869): edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek

▶ dotika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotik; SSKJ

dotiki

Kemija (1869):	tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht
Kemija (1869):	je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis

dotiko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju
Botanika (1875):	ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa

▶ dotika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točka; kontekst

dotiki
Mineralogija in geognozija (1871): znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V

▶ dotikanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotikanjem

Fizika (1869):	je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate
Fizika (1869):	poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski

dotikanju
- dotikanji
  Fizika (1869): bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles

▶ dotikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotika
- dotika
  Fizika (1869): vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje
- dotikuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je svojo kri prelil, — ki tiste kraje ogleduje, se jih dotikuje, jim čast skazuje. Vsaki hrib, vsaka dolina, vsako drevó, vsaki
dotikaj
Kitica Andersenovih pravljic (1863): in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna

dotikajo

Fizika (1869):	gosteja in viša atmosfêra na-nj tlači. 228 Če se pa dotikajo hladne in tople zračne plasti, je nasledek vselej njihovo gibanje
Mineralogija in geognozija (1871):	stebre in plošče, ki so zopet mnogo razklane. Kjer se dotikajo druzega kamenja, nastanejo plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so

dotikal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rasgubili, ſi smiſlijo turn sidati, kteriga verh bi ſe neba dotikal, ino bi ſe od vſih krajev vidil. Pa Bog jim

dotikata

Fizika (1869):	drugega magneta, se mu pa nasproti pomika, dokler se ne dotikata in sprimeta. Zatorej si zapamtimo zakon: Istoimeni poli magnetov se
Fizika (1869):	pola stebrova. Ako se oba drata, ki sta póla stebrova, dotikata, se zaznamova to z izreko: steber ali lanec je sklenjen
Fizika (1869):	polkroglji pa jugovzhodnjo mér. Na meji, kjer se oba vetra dotikata, podirata eden druzega, tako da se naredi kraj brezvetra ali

dotikate
Fizika (1869): dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v

dotikati
- dotikovati
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſpet dershi proti liſtikam, kteri ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj

▶ do tisti predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

do tistega
- doteſta
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa ukateram mienesh sazheti sheberathi al rotiti.

▶ dotlej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotlej

dotle
Fizika (1869): kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke

dotlej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	novicah pa na pervi list vsakiga pol leta, in to dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali dlani človeške roke podobne. 3) Rušine odrežem tako globoko, dotlej njih korenine sežejo, ter jih na stran denem. Pervo zemljo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tem delu mesta še prej nekaj opravka ; potem koj prideva. Dotlej naj pa gré eden vaših sinov in za naji kaj
Stelja in gnoj (1875):	se nikoli ne smé grabiti v mladem gozdu, in sicer dotlej ne, dokler se taisti še čvrsto spodrašča, to se pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	njem sedel sem prijetno počivaje in poslušaje prelepo naše petje dotlej, dokler me trudnost ni zazibala v sladko spanje. Kako dolgo

▶ dotrpeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotrpel
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): bi te čakala v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost

▶ doumeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doume
Občno vzgojeslovje (1887): da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda

▶ doumevati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

doumeva
Občno vzgojeslovje (1887): je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in

▶ doveden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkušen; Pleteršnik

dovednimi
- dovedenimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora

▶ do vek predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

do vekov

dovekoma

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhetam noi s' svetiem Duham shivi noi kraluje od vekoma dovekoma Amen. A. SH. D. TA 33. KAPITL. Od S. Bernharda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi ush-

▶ dovesti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovedla

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Friderika Hrastarja; hvalili so ciganko, da jim je mladega grofa dovedla, ker dolgo že so želeli v pest dobiti otroka plemenitih
Občno vzgojeslovje (1887):	idejalu se je móči približati le ondi, kjer so se dovedla načela v strog red in podredila pametni uvidnosti najvišjim načelom

▶ dovodnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovodnica

Zoologija (1875):	v prsi ter se vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se tu mlečnata
Zoologija (1875):	kri, vreže se z ostrim špičastim nožičem (lanceto) ona velika dovodnica na notranji strani komolčnega sklepa in potem se pusti iz

dovodnicah

Zoologija (1875):	bijoče srce, izgubi se v laskovicah ter se zato v dovodnicah več ne čuti. Na več krajih ležé tekoj pod kožo
Zoologija (1875):	nabreknejo te žile neizmerno, kar se sosebno lehko vidi pri dovodnicah na roki. Ako katerokoli dovodnico po dolgem nekoliko narežeš, zaceli
Zoologija (1875):	Kri v dovodnicah je temnejša nego v odvodnicah. Pa akoravno je dokazano, da
Zoologija (1875):	se pa srce razširi, vrača se na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni
Zoologija (1875):	po vsem telesu enake lastnosti, dočim se kri v raznih dovodnicah znatno razlikuje, kakoršni so namreč organi, po katerih se pretaka
Zoologija (1875):	kri v odvodnicah ves drug fiziologičen pomen nego ona v dovodnicah, vendar se dosle nij mogel najti razloček v sestavi ene
Zoologija (1875):	se srce znova razširi, teče jasno rudeča kri po plučnih dovodnicah p. do nazaj v levi pridvor ter se izlije v

dovodnice

Zoologija (1875):	veje, ki se naposled tu in tam izlivajo v žile dovodnice. Posebne zaklopnice v mezgovnicah branijo, da ne more tekočina nego
Zoologija (1875):	ali arterije, one pa, ki jo vodijo k srcu nazaj, dovodnice ali vene.

dovodnici

Zoologija (1875):	na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor, ter se izlije v desni
Zoologija (1875):	se vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi
Zoologija (1875):	da se kri, vrnivša se z velicega obtoka po veliki dovodnici v desni pridvor in od tod izlivši se v desni

▶ dovolilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dovolilne
- dovolivne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zamorejo pod prosto obnebje priti! Mi smo imeli posebne turške dovolivne liste (ſermane) seboj, ter nismo imeli nič zaderžka, zato smo

▶ dovoliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoli

Divica Orleanska (1848):	ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja
Divica Orleanska (1848):	Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj
Maria Stuart (1861):	je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez
Pripovedke za mladino (1887):	mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na
Gozdovnik (1898):	stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj

dovolijo

dovole
Mlinar in njegova hči (1867): ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi rad govoril? Moj Bog, kaj

dovolijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nosti in pravi razum dovolijo. Nikolj ne vagaj, brez da bi bil mogoči zgubi mejo
Občno vzgojeslovje (1887):	„Stariši radi svojim otrokom vse dovolijo, ker se za njihovo ljubezen bojé in mislijo, da jih

dovolil

Zlata Vas (1848):	je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti so se mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne še nihče ni vidil

dovoljil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popotnik popisuje: „Naš mornarski vodja nam je v Jeruzalem popotvati dovoljil, in tedaj nam pri mestu Jope (Jafi) na suho stopiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo tudi v naſhih Novizah natiſniti. Prav rad nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite

dovolila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba
Divica Orleanska (1848):	v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti

dovolile
Šola v boju proti pijančevanju (1898): še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem

dovolili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo

dovoljili
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili

dovolilo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se bo pervikrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojsko spušala. — Ministerstvo kupčijstva je pri ti priliki, ko je dovolilo obilnišo posetvo tobaka na Tiroljskem, željo izgovorilo, naj bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	grofa Juri Andrassi in Juri Festetics. — C. kr. ministerstvo je dovolilo, da bosniški frančiškan pater Rados sme po vseh deželah našega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	poterdilo je z odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom

dovolite

Divica Orleanska (1848):	me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege
Roza Jelodvorska (1855):	Roza zdaj na to reče: »Dovolite mi milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno
Maria Stuart (1861):	spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam
Revček Andrejček (1891):	Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si smem to misliti, potem pa še ne grem
Zeleni listi (1896):	iz šole, predno bo šiba doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic
Gozdovnik (1898):	sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam

dovoliti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar
Divica Orleanska (1848):	udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj
Čas je zlato (1864):	Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je mogel dovoliti in reče, de le. Pavliha vzame tedaj denar v roko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove

▶ dovolj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovolj

dovel
Pozhétki gramatike (1811): Dalje poménio kolkoſt, poſtavim: beaucoup velíko, doſti, peu, malo; assez, dovel, doſti, trop, prevezh; tant, tolko. II parle baeaucoup, et réfléchit

dovelj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nam prostor to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de
Zlata Vas (1848):	Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej
Divica Orleanska (1848):	verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de
Divica Orleanska (1848):	tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam
Tiun - Lin (1891):	stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo oviral

dovol

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu

dovolj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili
Tine in Jerica (1852):	in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter ne le meščani
Čas je zlato (1864):	svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k
Fizika (1869):	poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop
Ferdinand (1884):	s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar
Zlatorog (1886):	mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri
Zeleni listi (1896):	jaz tudi ne vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti

sadovol

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues vse svete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kier je on martro inv smert riasnaminje S. krisha sanas sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh

▶ dovoljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoljne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga

dovoljnega

Fizika (1869):	izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila. Vender se kaže, da je v zvezi se zemeljskim
Botanika (1875):	pripomočkov. Da rastline dobro rastó, je pa potrebno, da imajo dovoljnega živeža, in zatim, da zamorejo ta živež v sebe tako

dovoljni
- dovoljnej
  Botanika (1875): S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume
dovoljno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob

▶ dovoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoljena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to
dovoljeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od

▶ dovoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zadosten; SSKJ

dovoljen
Botanika (1875): funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku

dovoljna

Fizika (1869):	se bomo učili poznavati kemijske prikazni. Za zdaj naj bo dovoljna le ta opazba, da se električni tok prizadeva, razkrojiti vsako
Fizika (1869):	odvaja elektriko, in se nje tedaj težko kje more nabrati dovoljna množina, da bi se napravile krepke prikazni. Po zimi se
Fizika (1869):	zavolj tega se tam čuti veča toplota, ki je lahko dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno
Razne dela (1870):	se dvanajsti dan, Če prej ne dojde na boriše moč Dovoljna, de bi Orlean otela. (Dünoa se strese od hude jeze
Botanika (1875):	do 50kratno povečavo, in da je 250- do 300kratna povečava dovoljna, da so spoznamo z najimenitnijimi prikaznimi. 7 Občna botanika deli
Botanika (1875):	nikdar ne najdemo popolnih listov. Zunanja podoba pa nikakor ni dovoljna za razločbo lista od steblovih delov, ker so take rastline
Gospa s pristave (1894):	Ali ni tvoja desnica, ali ni orožje tvojih zvestih služabnikov dovoljna obramba za nas vse? « »Upam, da je. Toda marsikaj se

▶ dovoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zadovoljen; SSKJ

dovoljen
- dovolen
  Pozhétki gramatike (1811): perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort, dovólen s' ſvojim ſtanam. Propre à la guerre, roden ali dober
dovoljna
- dovoljna
  Najdenček (1860): je bilo mogoče in moja rednica je smela z mano dovoljna biti. Na tacih potih je bil navadno Parizelj najini tovarš
- dovolna
  Pozhétki gramatike (1811): contens (ino ne contentes) moj ozhe ino moja mati ſta dovólna Kar meſto perlogov tika, kje imajo sſati, ſo.

▶ dovoljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoljenja

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v
Roza Jelodvorska (1855):	se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi
Maria Stuart (1861):	Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni
Revček Andrejček (1891):	da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako
Gozdovnik (1898):	vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z

dovoljenje

doveljenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič

dovoljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	una réč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital
Maria Stuart (1861):	milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in
Maria Stuart (1861):	Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz
Čas je zlato (1864):	pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in
Revček Andrejček (1891):	Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom

dovoljenjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' njih dovoljenjem le ſhe imé kralja imel. Zhaſ je dotekel, ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in
Čas je zlato (1864):	ste zvedili,« pravi Lenče. »Ta čas grém jest z vašim dovoljenjem v drugo izbo in če bo gerdún tajil, zagromim potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; ponavljati je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izneskih prejetega posojila, izdana od države same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih

dovoljenju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega

▶ dovoljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoljuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vse cesarske dežele razun lombarško-beneškega kraljestva, in ki dunajski banki dovoljuje, da sme goldinar skih bankovcov v novem dnarji polagama za
Občno vzgojeslovje (1887):	očesom, mogel se jej bode izogniti. Ako se otrokom vse dovoljuje, postanejo večkrat nezmerni in svojeglavni; s prepovedjo se jim mnogokrat
Občno vzgojeslovje (1887):	kajti pisanega ne bi nikakor mogel nadzorovati. Zato se mu dovoljuje, da tiska, namesto da bi pisal, in to z vzvišenimi
Gozdovnik (1898):	nasproti Sokoljeoko pa tolovaja. »Ti, pes od Komanča! kdo ti dovoljuje, da se brigaš za naju? « škriplje Mešanik ter skoči v

dovoluje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred

dovoljujemo
Gozdovnik (1898): mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene

▶ dovoljno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zadostno; Pleteršnik

dovoljno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje

▶ dovožnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dovoz; kontekst

dovožnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro

▶ dovrš. okrajšava ↘ goo300k, IMP

dovrš.
- doverš.
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas

▶ dovršen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovršen
- dovrſhen
  Pozhétki gramatike (1811): Davno dovrſhen. Que je fusse tombé, Que tu fusses tombé, Qu'il fût
dovršena
- udovršena
  Zoologija (1875): je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge
dovršene
- doveršene
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala
dovršeni
- doveršeni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala
dovršeno
- doveršeno
  Blagomir puščavnik (1853): zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa
dovršni
- doverſheni
  Pozhétki gramatike (1811): je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim, j'eus lu

▶ dovršen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovršen

daverſhen
Pozhétki gramatike (1811): ſmo ſte ſo bil, a, o bili, le, le Davno daverſhen. J'avois été, Tu avois été, Il avoit été, Vous aviez
doverhſhen
Pozhétki gramatike (1811): Davno doverhſhen zhaſ. J'avois eu, ſim imel, a, o Tu avois eu

doverſhen

Pozhétki gramatike (1811):	rendu, Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu, Davno doverſhen. J'avois rendu, ſim bil vernil itd. Tu avois rendu, Il
Pozhétki gramatike (1811):	fini, Vous avez eu fini, Ils ont eu fini, Davno doverſhen. J'avois fini, ſim bil konzhal itd. Tu avois fini, Il
Pozhétki gramatike (1811):	ayons rendu, Que vous ayez rendu, Qu'ils ayent rendu, Davno doverſhen. Que j'eusse rendu, Que tu eusses rendu, Qu'ils eût rendu
Pozhétki gramatike (1811):	ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo
Pozhétki gramatike (1811):	été de ſo bil a, o. bili, e, e. Davno doverſhen. Que j'eusse été, Que tu eusses été, Qu'il eût été
Pozhétki gramatike (1811):	ayons reçu, Que vous ayez reçu, Qu'ils ayent reçu, Davno doverſhen. Que j'eusse reçu, de bi jes bil prejemal prejél, itd.
Pozhétki gramatike (1811):	bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo Prihodni
Pozhétki gramatike (1811):	de ſmo de ſte de ſo imeli, e, e Davno doverſhen. que j'eusse eu, que tu eusseus eu, qu'il eût eu
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli doverſhen zhaſ dokonzhán. J'eus, im imel, a, o Tu eus, ſi

dovršena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	kratke a lepo zavkrožene. Sploh moramo priznati, da je oblika dovršena, ter po napredku našega jezika uravnana. Pa tudi ta hvala
Botanika (1875):	se iz nje pravilna praprot, med tem ko predkal izgine. Dovršena praprot rodi le tros, pa nikakoršnih pelodek ne. Po naših
Zoologija (1875):	pri nekaterih drugih živalih, opazuje se čudoviti slučaj, da je dovršena žival manj popolna, nego v mladostnih oblikah. Tako preobrazbo imenujemo

dovršeni

Zoologija (1875):	čim različniši so njeni organi, in ob enem kolikor mogoče dovršeni. Razločevati živali je časih jako težavno zarad tega, ker se
Zoologija (1875):	tega razdelka, kajti njihovi notranji organi so tako popolni in dovršeni, da bi jih gledé na to lehko stavili nad mnoge
Zoologija (1875):	dolgo zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov. Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó in sploh

▶ dovršiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovrši

Aritmetika za učiteljišča (1885):	notranjih členov s produktom vseh znanih vnanjih členov. Primer. Ako dovrši 20 delavcev, delajočih po 12 ur na dan, v 5
Občno vzgojeslovje (1887):	priroda. Vse moči življenja merijo najbolj na to, da se dovrši še nerazviti telesni organizem. Prvi in najbližnji smoter vsake vzgojne

dovršijo
- doveršijo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od
- dovrše
  Aritmetika za učiteljišča (1885): pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo v 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za

dovršil

doverſhil
Pozhétki gramatike (1811): prideſh? donnez-lui, daj mu, achevra-t-il? bo li dodelal? bo li doverſhil? viendra-t-elle ? bo li priſhla? a-t-on fait? ſo li ſturili? prenez-en

dovršil

Viljem Tell (1862):	čuli. Ribič. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Tell. Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide. ) Ribič. Pokaži pot mu, Janko. — Bodi Bog
Astronomija (1869):	kakor kubični števili srednjih daljáv teh dveh premičnic od solnca. Dovršil je pa teoretično opazovanje sostave premičnic sloveči Newton, (rojen 1.
Mineralogija in geognozija (1871):	vsi enako oddaljeni od solnca. Merkurij, ne davno rodivši se, dovršil je naše osolnje, kojega jedro solnce, se znači kot stanovitno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski
Gozdovnik (1898):	se mogli samo v dotikanju z belimi razločiti. Ko je dovršil, pripoveduje tudi Rdoles o dogodkih poslednjih dni. Hitri izgin. Fabija

dovršilo
- doveršilo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in doveršilo ta dan, in da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina
dovršiti
- doveršiti
  Maria Stuart (1861): serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite

▶ dovršnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dovršnikov

doveršivnikov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni

▶ dozdaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdaj

dosdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1

dosdej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko 60 goldinarjev, zhe v vſim tako ravnaſh, kakor ſi dosdej ſliſhal, in zherve 30 dní ſkerbno paſeſh in jih zhedno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve

dozdaj

Robinson mlajši (1849):	zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in
Blagomir puščavnik (1853):	prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste kakor noč in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti

do zdaj(združena oblika)
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še

dozdej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	denar veliko bolj odlegel, kakor pusta pašnja, na ktero so dozdej svoje konje stradat gonili. De bi se takim kmetovavcam, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše

do zdej(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo

doſdaj
Pozhétki gramatike (1811): in sloshene, prevoobrasne in odvodene, in ktire ſe na te doſdaj rezhene nanáſajo, tako poſtavim: ker v' damner, je dolg, oſtane

▶ do zdaj predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

do zdaj

dozdaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce

▶ dozdanji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosedanji, dozdajšnji; [sskj]

dozdanji
Čas je zlato (1864): skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko

▶ dozdevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdevanje

dosdevanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Najdel je vezhdel, de pri vſim tem drusiga ni, kakor dosdevanje ali hudobnoſt. Uſmiljenje je imel s takimi ljudmí, ki ſi

dozdevanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sanje. V svet, ki še le biti zna, Nese duha dozdevanje. Kjer ne vé, kaj prit' ima. Gledajoč oči kar ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sanje. V svet, ki še le biti zna, Nese duha dozdevanje, Kjer ne vé, kaj prit' imá. Kot bolj bistriga očesa

▶ dozdevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdeva

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jim ga je bil napravljal? Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb'
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta
Viljem Tell (1862):	Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja
Ferdinand (1884):	ga grof. »To vendar ni tako zlobno, kakor se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih

dozdevalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine

dozdevati

dosdevati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	padlo, kjé ſim vaſ videl. Hitro ſe mi je pa dosdévati jelo, de ſte ſe ravno od tiga zhaſa she poſtárali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasglaſilo. Ljubi kmetje, zhe koliko kaj pomiſlite , ſe vam mora dosdevati, de je mnogotero snanje, in veliko vednoſti potreba, zhe hozhete
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jih vovzhizh ali ſájovez imenujejo, ſe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti

▶ dozdevek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično; [sskj]

dozdevek

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nočem dalje iskati po imenih za vas; vódi vas nek dozdevek, neko prazno domišljevanje” odgovorila je Fabíola tako resnobno, da se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	le pojte, da vam serd popolnoma ne vzame pameti. ” „Kak dozdevek me nek vódi, káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem

▶ dozdeven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdevni
- dozdevani
  Robinson mlajši (1849): je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da

dozdevno

dosdevno
Pozhétki gramatike (1811): amuse itd. De rezhejo in piſhejo beaucaup d'apparence, doſti podobno, dosdévno; beaucoup d' ignorance, d' orgueil, doſti nevédnoſti, napuha, idr ter

dozdevno

Astronomija (1869):	nam, in mimo nas tekala. Da je to premikovanje le dozdevno, to je tako sploh znano, da se komaj otrok more
Astronomija (1869):	vsaka reč, ki je pod obzorom, človeškemu očesu nevidna. 30 Dozdevno pomikovanje nebeskih teles. Če se hitro na pr. vozimo, se
Astronomija (1869):	stališče ali svoje spodnje vrhovišče. Čas, v kterem solnce preteče dozdevno pot od O do A, W in Q in zopet

▶ dozdevno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdevno

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vsiga sumničenja enkrat clo Gerardu potoži, kteri ji je pa dozdevno dobri svet dal, naj se le vedno prav prijazno in
Tiun - Lin (1891):	izvanredno čokatega Irca z zabuhlim, izpitim obrazom, ki bi se dozdevno kaj rad udeležil borbe z Lin-Fijem. Radovedno je opazoval to

▶ dozdevnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdevnost

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vižo podlago postavil. Zmiraj mora dozdevnost dobička večji biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	mejo, in lotitvi na vsako vižo podlago postavil. Zmiraj mora dozdevnost dobička večji biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je

▶ dozidan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dozidan
- dosidan
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ko je bil tempelj dosidan, ſo sazheli tudi poderto meſto Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim
dozidana
- dosidana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ker je pa v letu 1777 lepa s dvema svonikama dosidana Poſtojnſka zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare

▶ dozidati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozidali
- dosidali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): morebiti ſovrashniki nad-nje planili. Tako ſo s' boshjo pomozhjo sidove dosidali, ino pozhaſi meſto poſtavili. Veſeli neisrezheno ſo bili Judje: ſ'

▶ doznati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ugotoviti; SSKJ

doznali
Sveti večer (1866): višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar

▶ doznati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaznati; SSKJ

doznamo
Fizika (1869): trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost

▶ dozoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozore

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ki so tepkam močno podobne, rodovitne in nekoliko dni popred dozoré) za svojo hišo in hišne potrebe prihrani. Ako pa sadno
Botanika (1875):	različno. Saj zmrznejo na primer: Nadalje potrebujejo naslednje rastline, da dozore sledečo srednjo toploto 110 Od toplote je nadalje odvisna doba
Botanika (1875):	dozoriti svojega sadú ali plodú. V pravih vročih krajih ne dozoré ne hruške, ne jabelka in ne pšenica.

dozorela

dosorela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	selenila, hitreji raſtla, in do deſétih dni od druge pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno sheleti bilo, na Krajnſkim, Goriſhkim, Tershaſhkim, Koroſhkim, Shtajerſkim ſhe dosorela ni. Şmemo li dober soſtavik sato odvrezhi, ker je po

dozorela
Kmetijske in rokodelske novice (1845): spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še posledni ”z Bogam” Očetu

dozorelo

dosorelo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): saſtati, noter do danaſhnjiga dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú doneſlo! Po dokonzhani franzoski vojſki poſtane naſh
dosorilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna

dozorelo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo.

dožorelo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je sadje mesca Svečana že odcvetélo , o Vélikim travnu žito dožorelo, de so o Vélikim serpanu že grozdje tergali, in de
sozorelo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir

dozori

dosori

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde

dozori

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je tudi to res, de turšica tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj dobrega dozori. Pogleda okoli sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do
Botanika (1875):	enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na

dozorijo
- dosorijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dobiti. Reja shidnih zhervov ali gosénz. (Na dalje. ) Kadar zhervi dosorijo, to je, po zhetertim ſpanji 8. 9. ali 10. dan

▶ dozorevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dozorevanjem
Botanika (1875): plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi

▶ dozoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozorila
- dosorila
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd
dozorile
- dosorile
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſo potem popolnoma srele. Nekaj dní potlej, ko ſo tako dosorile, ſe vsame popir, na kterim ſo isleshene, ſe dva — ſhtir
dozorilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam

dozoriti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Pretêklo léto — strašno v svojih prekucíjah in vojskah — ni môglo dozoriti v létu 1848 vsajene vstavne svobode. Ministri brez deržavniga zbora
Botanika (1875):	velika toplota pa tudi brani, da nektere rastline ne morejo dozoriti svojega sadú ali plodú. V pravih vročih krajih ne dozoré

▶ dozorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dozorjeno
- dosorjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in de tudi sdrav shivesh dobí, ne kako gnilo ne dosorjeno ſadje, ali pa ne dovolj ſpezhen kruh, ali pa ſmradljivo

▶ dožen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mavričen; kontekst

dožna

Fizika (1869):	convexer W. Kotel prekapni, Destillirkessel, 116. Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft
Fizika (1869):	Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča, védenec. Iskra, električna, elektrischer Funke, 161.

▶ doživeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doživel

doshivel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem

doživel

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se
Blagomir puščavnik (1853):	o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in
Čas je zlato (1864):	ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval.
Izidor, pobožni kmet (1887):	tacega, kakor prav sedaj pri Marcelovih, pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim

doživela

doshivela
Genovefa (1841): ſinam v puſhavi prebila, in sdaj je shé ſédmo simo doshivéla. Poprejſhnih sim ni bila nobena slo mersla. Sedma sima njeniga

doživela

Oče naš (1885):	od Štefanove hiše, „Barba, v malo dneh sva mnogo reči doživela. Barba, kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila
Pripovedke za mladino (1887):	zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da

doživeli
- doshiveli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): To ſe le tako sdi, ſkuſhnja je pa drugazhe pokasala. Doshiveli ſmo, de je ſadje dobro obrodilo, in vunder ſe je
- doživeli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat
doživelo
- doshivelo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dober kup v oſhtarijah shivela. Vezhidel Vodnikov je posno ſtaroſt doshivelo; dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat

doživeti

doshiveti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta
Genovefa (1841):	obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe

doživeti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se iz druzih krajev sliši, smo letaš upali dobro letino doživeti. Žito sploh je lepó, dobro odrašeno in klasnato. Sená je
Tine in Jerica (1852):	več mater! Kaj kej taciga moram še od svojih otrok doživeti? Tine. Od mene vsaj ne.
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	me tó nóč varval; Ti si mi dal ta dan doživéti, za tó se ti zahvalim. Daj mi tudi danes prav
Stric Tomaž (1853):	reče spet jokaje se žena, „jojmene! da moram kaj tacega doživeti! Vedno sim kakor skerbna mati, kakor dobra kristjanka za te
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	motiš, ljuba moja! Bog mi je dal ta presrečni dan doživeti, ali zdaj me nekaj druzega čaka. Naj se zgodi njegova
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pa bode za vas skerbel, in vam še srečne dni doživeti dal. Tako dobrotljivih ljudi Bog ne more zapustiti. Jaz pa
Revček Andrejček (1891):	besedico razumem! Jeklen. O moj Bog, moj Bog, to moram doživeti. Grešnik. On jo je pobrisal, kakor bi bil smodil za

doživi

doshivi

Štiri poslednje reči (1831):	In tudi 70, 80 ali ſto let, ko jih kdo doshivi, kaj je to proti vezhnoſti? Vpraſhajmo tiſtih, ki ſo veliko
Štiri poslednje reči (1831):	imenvali kratke leta sdajniga shivljenja, ker 80 let she malokteri doshivi. ¸Spiſki is mertvaſhkih bukev ſkos rezh let kashejo, de is

doživi
Tine in Jerica (1852): spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci

▶ dožnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

dožnosti

dushnoſti

Fabule ino pesmi (1836):	sva, Dushnoſti ſvoje sna ſtoríti. «« »»Pa nej’ sadoſti, ſamo snati, Dushnoſti ſtana ſvojega: To drugo je, da fliſ ſhe ma. Ne
Fabule ino pesmi (1836):	v’ ſtan podá, V’ kater’ga Bog je njega sva, Dushnoſti ſvoje sna ſtoríti. «« »»Pa nej’ sadoſti, ſamo snati, Dushnoſti ſtana
Fabule ino pesmi (1836):	réſen tebi dá pomozh, Pa ti ne ſhparaj ſvojo mozh: Dushnoſti tvoje on ne ſtori. __________

▶ dr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

dr.

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za odbornika c.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec
Rudninoslovje (1867):	na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i

▶ dračje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dračja

drazhja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hraſta do hraſta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih nizh ne dotikaj, kteri ſo leni, poſtavi sraven njih drazhja, ali oblanzov ali ſlame; kteri pa ſhe jedó, tiſtim nar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz, ali ſuhiga drazhja ali pa ſlame naſtavi, in bojo kmalo nanje sazheli iti

dračje
Stelja in gnoj (1875): na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §
dračjem
Stelja in gnoj (1875): Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in

▶ drag pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dragpridevnik, splošni, nedoločeno

drag

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel
Divica Orleanska (1848):	dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag!
Stric Tomaž (1853):	obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z imenom Tu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj
Zoologija (1875):	pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala

dragapridevnik, splošni, nedoločeno

draga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam
Blagomir puščavnik (1853):	roko poda, in ji jokâje reče: ”Ne bom Vas več draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir
Blagomir puščavnik (1853):	dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne znebili radi. Ta služnoljubnost je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In
Valenštajn (1866):	prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem
Valenštajn (1866):	Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z

drage

Branja, inu evangeliumi (1777):	poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali

dragepridevnik, splošni, nedoločeno

drage

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po
Blagomir puščavnik (1853):	pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl.
Kemija (1869):	° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar

dragegapridevnik, splošni, nedoločeno
- dragega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s
- drasiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago
- drazega
  Blagomir puščavnik (1853): veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v
- draziga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi

dragempridevnik, splošni, nedoločeno

dragem

Blagomir puščavnik (1853):	že napravljen. On pa se še pri svoji gospi in dragem sinu mudi. Ločitev od nju dveh mu je bila čez
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tem kraji prejete dobrote sahvali. Poſlovi ſe potem per ſvojem dragem krishi, ter ga ſhe enkrat prav ginjeno kuſhne. Sdaj jo

dragemupridevnik, splošni, nedoločeno

dragemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil

dragimu

Genovefa (1841):	dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov na pomozh in povejte môjimu dragimu taſtu in môji taſhi, kar vam vaſhe blago ſerzé pové
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj ta perporôzhba samóre per obéh ! — Ta podúk je mojimu dragimu I. takó dopadel, de je she pervo jeſén , to je

dragipridevnik, splošni, nedoločeno

dragi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste
Divica Orleanska (1848):	tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je moj dragi oče v tem bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog

dragihpridevnik, splošni, nedoločeno

dragih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna
Roza Jelodvorska (1855):	mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ”

drasih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor
drazih
Blagomir puščavnik (1853): spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar

dragimpridevnik, splošni, nedoločeno

dragim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak
Robinson mlajši (1849):	vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako
Kemija (1869):	po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi

dragimipridevnik, splošni, nedoločeno
- dragimi
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese
- drasimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gre nekaj poboshnih shen, ki ſo v' Jesuſa vérovale, s' drasimi diſhavami k' grobu; Jesuſovo telo bi rade bolje vmasílie. Shaloſtne

dragopridevnik, splošni, nedoločeno

drago

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti
Genovefa (1841):	Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali
Genovefa (1841):	ne posnám. O Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas ni veliko, večidel jih je
Divica Orleanska (1848):	Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga
Valenštajn (1866):	Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi

dragu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ſe je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena tudiſhozhu, inu dragu masilu na Chriſtuſovo glavo islila, rekozh: Ut quid perditio h

dražjapridevnik, splošni, primernik
- drashiſhi
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): JEsuſa, od katire je ena ſama kapla naisrezhenu shlahtneiſhi, inu drashiſhi, koker vſi ſhazi zeliga ſveita, v' timu vertu Gethsemani taku
- dražeji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér je v Ljubljani precej
- dražji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 1 gold. 10 kr. prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč

dražjepridevnik, splošni, primernik

dražje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa

dražji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji

dražjipridevnik, splošni, primernik

drajſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): de belo shido predejo, deni jih poſebej; taki kokoni ſo drajſhi, pa manj shide dajo. En kokon imá okoli 900 — 1200

drashji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koliko troſhkov sopet to vsame, ſoſébno, kir je léſ zhedalje drashji! Tudi zhaſa ſe veliko potrati, ker ſe to delo vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe v Ljubljani ſprejemajo— po poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomnoshena pratika ne bo nizh vezh, kot en ſam krajzar drashji od te ſedajne, to je, veljala bo 6 krajzerjev v

draži
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela

dražji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Iz tega se vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30

dražjihpridevnik, splošni, primernik
- dražih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zaljši ovenčujejo, kakor de bi bili iz čistiga zlata in dražih biserov. Zakaj učenci imenovane gojlinice ne bodo samo v bogoslužnosti
najdražjapridevnik, splošni, presežnik
- nardrasheſhi
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): zhes puſtijo satu, de, kyr mi vemo, de je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi
- nar drasheſhi(združena oblika)
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): rekozhi: pogledei Nebeſhki Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi kry tvoiga vezhniga Synu, na katirimu ti imaſh nar

najdražjepridevnik, splošni, presežnik

nar drashji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kralja in Zeſárja; sakaj me vijemo nar imenitniſhi blago, in nar drashji obléke predemo sa Kralje in Zeſárje in sa veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti ni drusiga ſtoriti, kakor s pralizo plevél potrebiti, tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S pralizo pléti

najdražjipridevnik, splošni, presežnik

naj drashji(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ſklene ſveto piſmo. Te piſma nam morajo biti ſvete, kakor naj drashji poſoda boshje reſnize; one ſo polne uka, polne poveſeljenja

nar drashejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V

nar drashiſhi(združena oblika)
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): terdovraten oſtou, inu tebe, katiri ſi ta nar shlahtniſhi, inu nar drashiſhi shaz Nebeſs, inu semle, Sa en taku maihen, inu
nar drashji(združena oblika)
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rezhejo, „tvoja otroſhka ljubesn do ozheta je vezh vredna, kakor nar drashji biſer alj pa shlahni kamen, ki ga v' ſvoji

nar dražji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čase ohranjene napise, pokaži njim razvalíne tempeljnov , v ktérih so nar dražji dišave iz kadílnic prot nébu puhtíle, — in upanje imam
Blagomir puščavnik (1853):	nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale

najdražjihpridevnik, splošni, presežnik
- najdražih
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je
- nar drashjih(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sato je taka smeſhnjava vſtala, de je bilo joj! — Veliko nar drashjih rezhí je takó poſhkodvanih bilo, de je zela ſhkoda

▶ draga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drage

Astronomija (1869):	se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste
Astronomija (1869):	Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti
Astronomija (1869):	najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj.

▶ dragi samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drage
Blagomir puščavnik (1853): enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj

▶ draginja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

draginja

dragina

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in

draginjami
- draginami
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira

draginje

dragine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kmetovavci ), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine*? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili

draginji
- dragini
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek
draginjo
- dragino
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo

▶ drago prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dragoprislov, splošni, nedoločeno

drago

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali
Robinson mlajši (1849):	mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je
Valenštajn (1866):	Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago živeti. Svetovali so ji na Švabsko, a tudi :tam ni
Spisi Krištofa Šmida (1883):	te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo
Izidor, pobožni kmet (1887):	»Govori, kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da

dragu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Sakai je ta poguba? tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim bogim dati. On je tiſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od vſeh duſh zęle Fare. Ali leto imę bó tebe dragu koſhtalu. Şkerby, nepokoj, trud inu shaloſt bó tvoj odlózhik. V'

dragv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai

dražjeprislov, splošni, primernik

drajſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): po volji, zhe pa ne, ſe hrani, de ſe drujikrat drajſhi prodá. Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v
drashej
Kmetijske in rokodelske novice (1843): is usórjeniga leſá vós napravil; na njega beſedo ſe sanéſeſh, drashej mu ga plazhaſh in puſtiſh lepſhi okovati, pa sa tri
drasheſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu terpleine, inu

drashji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo ſe tudi pritoshilí, de morajo pri nekterih poſhtah novize drashji plazhevati, kakor j njih zena; savoljo tega ſmo ſe s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je léſ sa kurjavo, sa teſarijo in druge rezhí vedno drashji, in teshje dobíti, in ſèm ter tje she slo pomanjkúje

dražje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli, kjer

najdražjeprislov, splošni, presežnik
- nar dražje(združena oblika)
  Stric Tomaž (1853): ude in život in kako bi ga nar bolje in nar dražje prodati zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več

▶ dragocen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dragocenpridevnik, splošni, nedoločeno

dragocen

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	napraviti in v Torunj-u, rojstnem mestu, v vedni spomin postaviti dragocen pametnik. Ko so to znamenje slavljenja letos mesca januarja (prosenca
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	cara Lazara tičejo, krasno ponemčil, je prejel od ruskega cara, dragocen brilantin perstan. * Slavoznane „Slavisehe Jahrbücher'* ktere je g. Jordan pred
Rudninoslovje (1867):	smaragde, manjši se dobivajo tudi v solnogradskem Heubachtlialu. Smaragd je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, manje čislani so

dragocenapridevnik, splošni, nedoločeno
- dragocena
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici

dragocenepridevnik, splošni, nedoločeno

dragocene

Sveti večer (1866):	ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko gospodo in pri otrocih niso za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na

dragocenipridevnik, splošni, nedoločeno

dragoceni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ličarja. Spominjaj se tudi tistega, čegar dragoceni ostanek nosiš na svojem vratu. ” „Le nekoliko še poterpi, ljuba
Pripovedke za mladino (1887):	kjer stoji polno zabojev, v njih pa so biseri in dragoceni kameni. „Ti so še boljši, kakor kremeni,” pravi Janezek ter

dragocenihpridevnik, splošni, nedoločeno
- dragocenih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): niso do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna
dragocenimipridevnik, splošni, nedoločeno
- dragocenimi
  Občno vzgojeslovje (1887): način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem

dragocenopridevnik, splošni, nedoločeno

dragoceno

Roza Jelodvorska (1855):	lepe polikane skrinje, polne pražnjiga platna in beliga perila; svoje dragoceno lepotičje in bliskajočo kuhinjo. Ko ste vse ogledale, reče Ljudmila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pertič (orarium so mu rekli), kterega so velikrat še v dragoceno tančico zavitega spoštljivo na svojih persih nosili. Zdaj je tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prizadjalo, da se je po najnovejši šegi nališpal. Zlato in dragoceno kamenje mu je kinčalo obleko in vse perste na rokah
Kemija (1869):	Iz precej redke rudnine, lazurec imenovane, so imeli nekdaj dragoceno, prelepo modro barvo, znano pod imenom ultramarin. Kemična preiskava je
Zoologija (1875):	ne izdeluje tako rekoč nikakoršne svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem

najdragocenejšapridevnik, splošni, presežnik
- najdragocenija
  Kemija (1869): pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 12 →

← ↑ →

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se mora na to gledati in pri vsaki kupčii tudi določno izgovoriti: ali se bo plačalo s starimi ali novimi bankovci
Astronomija (1869):	velikost kota? ‑ to je sedaj vprašanje. Da moremo velikost kota določno meriti, moramo privzeti krog na pomoč. Če potegnemo okoli presečišča
Stelja in gnoj (1875):	gozdih je boljša stelja, kakor po senčnih. Vsa stelja je določno boljša, ako se poprej ugreje in uleži, posebno pa bi
Gozdovnik (1898):	uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se je videlo, da mu je šla krogla skozi glavo

Kemija (1869):	Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi
Mineralogija in geognozija (1871):	so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor zahteva podoba na njej — kaj, ko bi bila te dragocenosti za kaj višega odločila? Menda jo neka skerb budí in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene dragocenosti, bogata oblačila, zlato in srebro. Ko je ciganka z otrokom
Gozdovnik (1898):	okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je izpolnjevala podobo, ki

Valenštajn (1866):	kemu ukazuje Trčka. Puškár. Strelci. Dva Holkova lovca konjika Butlarjevi dragonci. Samostrélniki od Tifenbahovega polka. Oklopnik od lombardskega Oklopnik od valonskega
Valenštajn (1866):	Vojáci privlekó kmeta. Prvi lovec. Ta mora viséti! Strelci i dragonci. K profosu! k profosu! Stražnji glavár. Še le nedavno so
Valenštajn (1866):	Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja Plemíč Rosenberg, konjuh vojvodičini. Dragonci. Služabniki, plemiči, ljudstvo. Igrá se v prvih treh dejaniih v
Zeleni listi (1896):	je izbral uprav vojaški poklic, rekel je: »To so storili dragonci, katere sem videl v mladosti v svojem rojstnem kraju. Ljubi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nikolj ne posabite, Kako shlahtne roshe ſte. Dobri nauki ſo dragota, ˛Svete zhednoſtfti lepota; Le preshlahtno to blagó Vaſha prava ſrezha
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe je v' bran poſtavil, ino je Bala sdrobil, ino drakona umoril. ˛S' tem ſi je veliko ſovrashnikov ſtoril. Pogovoré ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo imeli bronaſto podobo. Bala po iménu, ino potlej pa drakona, to je, kazhjo poſhaſt. Tudi Daniela ſo ſilili, de bi
Genovefa (1841):	hitéli, grôfinjo rasmerſheno in bres govorjenja na ſédesh naſlonjeno in Drakona pred njo v kervi leshézhiga vidijo, in Golo je od
Genovefa (1841):	ſôbi piſmo dajála, Gôlo s gôlim mêzhem pridêre, ubósiga, nedolshniga Drakona prizho njé prebôde in sazhne ſtraſhno krizhati. Vſi v gradu

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 12 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —