odsod odsončje odstaviti odstopajoč odstopiti odstriči odsukati odsvetovan odščipniti odštet od_ta odtajati odteči odtegniti odtehmal odtočen odtočiti odtod od_tožba odtrgan odtrgati o_duh odvaditi odvajati odveč od_vekomaj odveza odvezan odvezovati odvisen odvisno odviti odvračati odvrnenje odvrniti odvrnjen odvrnjenje odvzet odvzeti od_začetek od_zdaj odzdolaj odzgor odznotraj odzunaj ofer ofert oferten ofertorij oficir ofnati ofrati ofrovati ofrt ogenj ogibati oglar oglarica oglasiti oglat oglavek ogled ogledovalec ogledovati Oglej oglje ogljik ogljikov ogniti ognusiti ognjebljuvalen ognjen ognjišče ogoljufan ograda ograditi ogrc ogrebati ogrebsti ogrevanje ogrinjalo ogrizovati ogrniti ogrnjen ogrski Ogrsko ogrskoslovenski ogrščica ogrščičen Ogulin ohcet ohladljaj ohlajenje ohlanec ohlanica ohraniti ohranjanje ohrn ohrnija ohrovt ojačati ojesihan okamenjen okamnel okamneti okinčen okisati okisniti oklep oklepati oklicevati oklofutati okno oko okoli okolica okoli_prinesen okoliščina okoljstava okoljstvo okolnost okopavati okotje okraj okrepčati okrepčevati okrepčujoč okresati okrog okrogel okrogloličen okrožje oksid oksiden oktober okus okusen okusiti okušati ol olajšanje olajšati olajšava olajševati olepšan olepšati Olimpija oliva oljarna olje oljkin oljnat oljski Olomouc oltar olupek olupljen oluščen oluščiti omadeževan omajen omakati omamljen omečiti omedlel omedlevica omehčati omejen omelo omenjen omesa omesiti omesti ometati omisliti omizje omlaten omočiti omolčati omotičen omožen omožiti omrtviti on ondan ondašnji ondi ondod oni onidan onikrat onkraj onod onstran
| Robinson mlajši (1849): | Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj |
| Robinson mlajši (1849): | ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se |
| Astronomija (1869): | dozdevni, scheinbaier. Oddaljen, entfernt, 242. Odsolnčinica, (zunajnica), äusserer Planet, 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče |
| Astronomija (1869): | 302. Aldebaran, 272. Amphitrita, 302. Andromeda, 271. Autares, 272. Aphel, odsolnčje, 276. Ariadna, 302. d' Arrestova repatica, 327. Arktur, 271. Asteroid |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize |
| Valenštajn (1866): | Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode vse, Ko bilo v Ratisboni je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po |
| Divica Orleanska (1848): | mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja nezh ſraven |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | S. Chryſoſt. Cum mundus deeſt, Deus adeſt. Kader ta ſveit odſtopi, Bog perſtopi. Ta pravi pot to pomozh, gnade, inu dobrute |
| Blagomir puščavnik (1853): | že gre med množico iskat, skerbno klicaje: ”Miroslav! Miroslav! ” Ljudi odstopijo in ji naredé gaz. Zasliši se glas od druge strani |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pahnjeni, in kri nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se mi posmehujejo! Vsi pa, ki |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in sram jih bodi kteri mi hočejo hudo. Obernejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Čehov, ki od svojega zgodovinskega prava ne za črtico ne odstopijo, so spet vsi zunaj, razen naših 5 narodnih poslancev. Nemški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojskovodja francozki Canrobert tako dolgo branil, da je nazadnje raje odstopil od višjega poveljstva, se je Pelissier 18. dan t. m. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ki bi po hribu prišli, stiskati in nadlegovati, pervi pot odstopil, usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v |
| Robinson mlajši (1849): | naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v |
| Viljem Tell (1862): | nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar manjši reči ne odstopiti od poti, ki jim je po vstavi predpisana. Cesar so |
| Ferdinand (1884): | kralj sam ne more teh postav samovoljno spremeniti ali pa odstopiti od njih. Kot nemški cesar hoče pa na drug način |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh |
| Sacrum promptuarium (1695): | ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Omanathon † od rah svetah besedi morja vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza zhier je saplentano! je skushano svo velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dukatou prou dora svata odte uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries dau! sakai jas sim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata? odtah dnar- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam |
| Stric Tomaž (1853): | nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar |
| Kuharske Bukve (1799): | lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | popači kakor popravi. Natura sama zdravi rane, ako le gnoj odteči zmore, in ako se rane snažijo. Kdor nima gosje masti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razširjene rane, v kterih se gnoj nabira, in iz kterih odteči ne more, je treba ali do dna razparati, ali jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra |
| Kemija (1869): | kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri |
| Tine in Jerica (1852): | poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali |
| Fizika (1869): | na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj |
| Zoologija (1875): | kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej |
| Kemija (1869): | leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja |
| Zoologija (1875): | strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so |
| Zoologija (1875): | Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je diferenca a – b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali |
| Robinson mlajši (1849): | se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma |
| Zlata Vas (1850): | prepovedano, ker velika gospoda nima clo nobene vére več. In odtodi je ta nesreča. " — Tako so Zlatovasčani besedoval Ožbé pa jih |
| Gozdovnik (1898): | prijatelj Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno |
| Botanika (1875): | Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri le popotvaš; ~ znebi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro mesno župo zali. Špehova solata. Vzemi osem solatnih glav, odtergaj debeliši perje, zreži jih v več kosov, dobro jih operi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | reči. — Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s |
| Roza Jelodvorska (1855): | žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej |
| Zoologija (1875): | kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v |
| Valenštajn (1866): | je v rokah mož le-tá. Enačila ga je celo cesarju; Odvadil se poklomb je duh ponosni. O, škoda tacega moža! Kder |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nevarno obólel. Zdravnik mu reče: „Ako se ne boš žganja odvadil, moraš umreti; kajti žganje je strup za mlade ljudí. “ Bolnik |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | steklenka do verha s kamenčki napolnjena se je žganja popolnoma odvadil. Kdor se napák počasi odvaduje, Življenje si popravlja in zboljšuje |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | prvo ulogo zdravnik. Ta počasi privaja bolnika, da bi se odvadil vživanja tega strupa, poskuša mu ga pristuditi s tem, da |
| Botanika (1875): | žlebnikov ali iz posebnih glinjenih cevi, ktere vodo prepuščajo in odvajajo. Sušenje tla se navadno imenuje drenaža (drainage). Gnoj. 114 Drugo |
| Zoologija (1875): | imeti pred očmi, da one cevi, koje kri iz srca odvajajo, imenujemo odvodnice ali arterije, one pa, ki jo vodijo k |
| Botanika (1875): | s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalje razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa |
| Botanika (1875): | stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga |
| Zlata Vas (1848): | sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi ush- |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso prejeti, Spoved, no grevenga Vtalashita Boga De on vſe odpusty |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pobulſ hati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Boshjo pobulshati, inu proſim sa eno vredno pokuro, inu sa odveso ſvojih grehov. |
| Ta male katechismus (1768): | pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi |
| Ta male katechismus (1768): | gnado boſhjo pobulshat, inu prosem ſa eno uredno pokuro, inu odveſo mojeh grehov. |
| Blagomir puščavnik (1853): | predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje |
| Ta male katechismus (1768): | ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge |
| Ta male katechismus (1768): | od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dne 1. oktobra); b) 2400 gl. k. v. štajerskih zemljiščnih odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra, dohodarine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2 na tabli IV nam |
| Fizika (1869): | občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič |
| Fizika (1869): | kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine |
| Fizika (1869): | tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le |
| Fizika (1869): | v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde |
| Zoologija (1875): | stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde |
| Fizika (1869): | pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim |
| Botanika (1875): | koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so |
| Botanika (1875): | gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in |
| Gozdovnik (1898): | svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pezhi. Zhe bi shide ne snal, ali dolgo ne vtegnil odviti, je tréba tako galeto prodati, de je mol ne sazhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | III. Od ravnanja s shido. a) Kakó shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| Zlata Vas (1850): | tudi dar usmiljeniga Bogá za dežele, ker zrak čisti, bolezni odvrača in zemlji radovidnost daje. Torej se groma nikar ne bojite |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu žival ne steče. Pomočki, s kterimi se steklina psov odvrača, so sledeči, in ker psi znajo steči v vsaki letni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | odvisno je večinoma Vaše zveličanje. Nobena reč naj Vas ne odvrača od službe božje, posebno pa od sv. maše ne, kajti |
| Gozdovnik (1898): | vi odrekli tega bogastva poprej, ko ste stali pri zlatovišču? « odvrača Fabij smejaje. »Sem, pa zato, ker sem vedel, da to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bogastvo, zdaj bom pa moral sramotno umreti. Vedno si me odvračal od Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča |
| Zlata Vas (1848): | ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi kdo *) nauk dal, kako se ta bolézen spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile |
| Lohengrin (1898): | zemljo ščitim ti močnó, Da nič od tebe me ne odvrati, Obljúbiti mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne |
| Zlatorog (1886): | Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató |
| Zlatorog (1886): | na sveti dobro mi in léhko! »Tegà ni davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi |
| Zlatorog (1886): | pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In Bog odvrne mu: »Takó naj bo ti«. »Takó prišló je in takó |
| Gozdovnik (1898): | naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka |
| Tiun - Lin (1891): | »Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | in Ribelj od početka nij vedel kako bi to sumnjo odvrnil; mogoče, da se je nekoliko tudi zadetega čutil. »To nij |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | Tankega, ali vé, kam gre ta družba? Jedva je Tanki odvrnil, da mu ni prav nič znano, že obstanejo vsi ravno |
| Iz arhiva (1890): | pripravljeno; mati in deklè vsaj sta se sukali dopóldne gôri,« odvrnil je oče. »Tem bolje! – A treba bode iti. Vlak pride |
| Pegam in Lambergar (1891): | zopet kapelan. „Proti vsem vragom, kar jih je v peklu", odvrnil je oni. „A zdaj brž na delo, dokler je še |
| Na krivih potih (1893): | In to zaradi tega, ker si je prizadeval, da bi odvrnil hudobijo in zločin! »Ali ne stanuje v tisti koči, kjer |
| Gospa s pristave (1894): | ženske, njen varih in oskrbnik! »Svetli vojvoda, to ni zame,« odvrnil je kratko Celjan po nekolikem pomisleku. A ko mu je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | poklekne in goreče moli k Bogu, proseč ga, naj bi odvrnil od nje vsako nevarnost in obvaroval zlasti njenega sina kake |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | čeprav jih je dobival dosti. Zato je tudi to pot odvrnil, da bo sicer ubogal, kar se mu je ukazalo, vendar |
| Najmlajši mojster (1896): | in še celó ženske? »E, ženske človeku vedno delajo zmedo,« odvrnil je pozneje nevoljni vratar, ko mu je Žlebnik pripovedoval izid |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar |
| Iz arhiva (1890): | vsuli na okrogli rami. Kakor bi bila oba istih misli, odvrnila sta se Olga in njen spremljevalec od tega prizora in |
| Gospa s pristave (1894): | je bila vsa zamišljena. Nevoljno je pogledala Loschija in mu odvrnila kratko: »Mislila sem, da vam zadostuje venec, ki ste ga |
| Gospa s pristave (1894): | lepše dneve, kadar bode Viljem gospodar; pa Virida mu je odvrnila, da je zanjo svet mrtev in da hrepeni le po |
| Hudi časi (1894): | njej povedal, da ima še orožje skrito; ona bi bila odvrnila vso nesrečo. Mož se je izgovarjal, da je bil pozabil |
| Lepi Tonček (1895): | res nekoliko ustavila in šla počasneje, ne da bi kaj odvrnila. Ona dva sta pa govorila vsakdanje stvari in pospešila korake |
| Usoda ka-li (1895): | si grenili življenje, ki je že tako grenko dovolj? « je odvrnila žalostno gospa Poljakova ter se zavila tesneje v svojo ruto |
| Dušne borbe (1896): | poseže po obojem, po denarju in tvojem srcu. « »Mati,« je odvrnila Sidonija, ki je bila že tudi izkušena v ljubezenskih rečeh |
| Materino srce (1896): | ti ... vse ti dam ! — Vse! « »Saj sem že rekla! « je odvrnila; mirno, ponosno, kakor zmagovalec, je stala pred njim in tiho |
| Gojko Knafeljc (1899): | nekaki zadregi. »Ne mudi se tako! … Z mano pojdi,« je odvrnila resno ter stopila v sobo pred njim. In Gojko je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | komej na po reſniza, ino de ga bodo doma ſpet odvernili mu rezhe: „Kdor sa plug prime, ino ſe sa ſebo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | radi trudnimu uzheniku pervoſhili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuſ je otroke is ſerza ljubil, ino ta neprijasnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobroto, ktero jim bratovſhnja ſ. Florijana vſeſkosi delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi bilo sdaj vſim pogorèlzam povernilo, ktéro bi |
| Tine in Jerica (1852): | kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vsem se bode predložil načrt postave, ki ima za vselej odvrniti zlo-rabo ustavnega p oslanstva. — V posebno skrb priporočam šolstvo; resno |
| Oče naš (1885): | bogastvo prineslo. Gospod, tebi je znano, koliko me je stalo, odvrniti svoje srce od bogastva urno pridobljenega in ga tebi ohraniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo po sebi. Da se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je |
| Oče naš (1854): | Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga |
| Botanika (1875): | leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično |
| Botanika (1875): | manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le |
| Botanika (1875): | orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se |
| Zoologija (1875): | ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi. Te |
| Kemija (1869): | si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom |
| Roza Jelodvorska (1855): | Tudi vam bo dobrotljivi Bog kmalo nadlogo odvzel, in vam zopet dobriga očeta podaril. « »O moj Bog! « reče |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | po pokrajini. Maori, ki je O'Niela smrtno ranil, je priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da |
| Botanika (1875): | reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jesihom in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi oklad, polij rano z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odcedi in ji prideni dva lota solitarja. Za eno dristljo odvzemi pol maselca te poparine in ji prideni en lot lanenega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zemljo, odpusti mi vse moje grehe in vsled tega odpustka odvzemi mi milostno vse kazni, ki bi jih moral v tem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To |
| Fizika (1869): | železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako ſtoriti: Is ſlame ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu njeh bo >et |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej e, njeh bo spet na usako plat |
| Kratkozhasne uganke (1788): | oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | de se vinu skus ruto prezedy; tedej bo węla voda odſdol sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | uſaint J teh ſgorneh treh voglov eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go |
| Biblia (1584): | ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride |
| Zoologija (1875): | šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na miſo odſgor doli s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koker poprej, na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bo węla voda odſdol sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' VIII. Neſha v' I. Shtej v' ti povedani tabli odſgor od desne na levo plat doli; tedej si je Anſhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnam. Uſami krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla. Nog szer nimam, vender |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta potrebni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin , De je sa grehe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | meſu, no kry Nar bolſhi ofer stury. 2. Skus ta ofer, k'dirga damo, Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog! dau naprei. 4. Pusti ti h'tebi prit' Ta ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſs tvoi. 3. Na Krishu v'Lubesni pravi Ofrou se ofer kervavi, Kir je ſmert sa naſs prestau. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tebi perporozhimo Ta ofer o Gospod! Nei tebi Bog dopade Naſhiga peitja glaſs , Dodeli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo ta ofer ſvet', Sproſiti tvoje gnade Sa naſs, no zeli Sveit. Sdei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dei Nam po ſmerti h'tebi prit', No tvoi vezhni ofer bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je |
| Biblia (1584): | pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn |
| Sacrum promptuarium (1695): | Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8. |
| Ta male katechismus (1768): | skus J. Xtusa se kaj sprositi. Koku je en Kriſhne vofer? Ke S. Masha je ſatu narbel noterpostavlena, de be bila |
| Ta male katechismus (1768): | ta ſakrament ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare postave |
| Ta male katechismus (1768): | Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize |
| Ta male katechismus (1768): | premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker zhlovek, ke |
| Ta male katechismus (1768): | Je ta ſakrament tudi en vofer? Vofer novega testamenta, katire se bres kryvy oppravla , inu se |
| Ta male katechismus (1768): | on sam je ta vofer, inu katire vofruje. III. Uſſi, katiri so v' gmajni teh |
| Ta male katechismus (1768): | se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar |
| Ta male katechismus (1768): | ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh Kristianov per |
| Ta male katechismus (1768): | Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne. III. Te sprave. IV. Te |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 2. s'Tem ofram tud' srozhimo Duſho , ſerze, telu , Inu perporozhimo, Deb' tebi vſhezhu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſs. Bodi vſel poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera naſs tukei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſe varvali, Kar ti nam prepovesh. 3. Mi tudi h'ofro damo Naſhu truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni ſte le vy sa tiſte Chriſtuſa h'enimu kervavimu ofru vaſhi jesi kuph? sakai ſe sdei tiſtih grosite? sakai ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no drugmu vezh v'Starih Leitah, vſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. Vsemi vſe pozhutke naſhe, No vſe ude h'ofru tei, Skus ta ofer svete Maſhe, Inu s'tvoje gnade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſapravel, ſupet noterpernesl. Polej! tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vbógim, inu meni ſliſhal? Ali niſi ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſerzá, inu ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim djainu, inu ſrezhne; pomęni offert, bogaſtvu, hvalo, otroke, Kardinale, Shkoſe, Prelate, inu viſsoke Goſpode. Zelu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh, prasna hvala, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu katęro sa lępſhi, kakor drugih dershiſh; ta tvoj bol offertni gvant, kakor tvojga ſoſęda, katęri morebiti ſhe ny tvój: vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta offertni, ali prevsętni ſvojo, ta togotni ſvojo, ta nezhiſti ſvojo, ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu dvaista Peiſem. h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo ta ofer ſvet' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'nuzu nam. Dve inu dvaista Peiſem. Ena druga h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu |
| Zlata Vas (1850): | bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se mu ne bo dobro godilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu |
| Zlata Vas (1848): | tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel |
| Zlata Vas (1850): | so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta Cesar in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda: Jas se N: perporozhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero: ofrei gori kaker je prei meudano tu ofruanje: tu sto- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti tega |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta |
| Biblia (1584): | Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | no kry, No Lubesen zhastite Mojo , kir tu stury. Se ofram Krishan biti, Inu vmreti sa vaſs, Sa tu mene lubiti |
| Ta male katechismus (1768): | on sam je ta vofer, inu katire vofruje. III. Uſſi, katiri so v' gmajni teh svetnikov, tu je |
| Ta male katechismus (1768): | Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker zhlovek, ke |
| Ta male katechismus (1768): | ſatorej se tudi le samemu Bogu na zhast ta vofer vofruje; svetnikam pak le k' ſahvalli ſa taiste gnade, katire je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je |
| Gozdovnik (1898): | vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene |
| Sacrum promptuarium (1695): | nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| Pozhétki gramatike (1811): | mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vy męnſite, de ſte. Ali Jęsus Chriſtus je en gorezh ogjin, inu kakór ena sherjaviza lubęsni boshje. On ne nęha k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi ta ſvęti ogjin, katęri s'tabo grę; Osdravi naſhe rane; ſturi de bódo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne de bi te ſhtrafali, katęri pohujſhanje dęlajo, inu v' ogjin metali, ampak de bi nję pred timiſtim otęli, ti tèdaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtiga, katiri samore duſho, inu telu vrezhi v' ta peklenſki oigen. Inu ta je ta pravi, inu sa isvelizheine te duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 18. Ti hlapzi pa, inu ti ſlushauniki ſo bly en oigen pershgali na ſredi dvoriſha, sakai je merslu bilu, inu ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 50. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore |
| Robinson mlajši (1849): | se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem |
| Biblia (1584): | ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se |
| Gozdovnik (1898): | prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v |
| Pozhétki gramatike (1811): | báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno |
| Ta male katechismus (1768): | tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 28 lotov in pol vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo |
| Tine in Jerica (1852): | on je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam |
| Gozdovnik (1898): | dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi |
| Gozdovnik (1898): | prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker se je bilo |
| Gozdovnik (1898): | začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. « |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je |
| Divica Orleanska (1848): | ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati |
| Ferdinand (1884): | je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po |
| Revček Andrejček (1891): | je pri hiši. Le ti si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica |
| Stelja in gnoj (1875): | druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti |
| Ta male katechismus (1768): | viro ſatajili, koker pred hudo kugo virlu varvati, inu vednu vogibati. Povej meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naimel ene strupene kazhe tolkajn bati, koker tega narmajnshega greha vogibati. Kader bosh skushan, toku premisli, kaj je greh ſenu ſlegu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in |
| Viljem Tell (1862): | sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako bi bil, zlo merliču podoben. »Draga gospodična Roza« prosi ogljar, »povejte mi vender za božjo voljo, kaj se je zgodilo |
| Roza Jelodvorska (1855): | bolji in naj bolje pri ogljarskim kopiši rastejo. En drugi ogljar jih je tudi pošiljal po svojih otrocih v Strašimirov grad |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pušči, kakor smo jih videli v otročjih letih tu prepeva ogljar stare pesme, po kterih smo kot deca plesali tu je |
| Roza Jelodvorska (1855): | zavije se v tamni, silno veliki gojzd, v kterem je vogljar Jakob s svojo blago družinico prebival. |
| Roza Jelodvorska (1855): | še slišali strašne dogodbe? « »Vaš oče, žlahni vitez! « jame zdaj vogljar ostrašen, in ko bi njegov obraz od dima in voglja |
| Roza Jelodvorska (1855): | in čez pol ure so bile dobre jedila na mizi. Ogljarica se še izgovarja, de ji težko dé, de nemore |
| Roza Jelodvorska (1855): | jo hvaležno zaverne, de je z vsim zadovoljna. In ko ogljarica o revšini toži, de zato nemore bolje postreči, ker |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de |
| Blagomir puščavnik (1853): | vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de je posebno dober kočjaž in bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček |
| Gozdovnik (1898): | ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to |
| Gozdovnik (1898): | splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na |
| Valenštajn (1866): | ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na duri. Pri nas človek ne veš, kakó bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali |
| Divica Orleanska (1848): | znati, Kaj mi storiti duh bo zapovedal; Ko pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga čem ubogati na tanko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske |
| Gozdovnik (1898): | do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga. Oglasil se je bil pri meni človek, ki je ob Gili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sagledali! To je nevoſhljivoſt ſtorila. Pa kmal ſe je ſodnik oglaſil. Bog rezhe Kajnu: „Kje je Abel, tvoj brat? “ Kajn je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa — nje ogláſil ne bo, od tega gre miſliti, de jih prihodnizh prejemati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa-nje ogláſil ne bo, od tega gre miſliti, de jih prihodnizh prejemati |
| Cyclamen (1883): | katere mu je prouzročevala slepa strast. Zdaj pa se je oglasila mirna, računjajoča pamet. In njej nasproti si je Hrast redkokrat |
| Dóra (1885): | doma, imam kako znanko, ali sorodnico. Pri vsakej se bodem oglasila, nekoliko se spočila, potem pa zopet dalje romala. Moj pot |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | pa srce tem težje. Vest se mu je zdaj znova oglasila. Očitala mu je, da se je pregrešil, ko je zanemaril |
| Usoda ka-li (1895): | hipu vse kreposti in slabosti naše. Prehitro se nam je oglasila domača gospa, vabeč nas v veliko uto sredi vrta, kjer |
| Prve hiše (1896): | je bilo zgodilo prejšnji dan, sedaj se je pa vnovič oglasila vest. »Še jedenkrat stopi v klet! « zaklical je Sodu in |
| Slučaji usode (1897): | okoljščine, in ako bi se še kedaj v moji hiši oglasila, ne vsprejmem vas več! Malvina, v trdnem prepričanju, da jej |
| Slučaji usode (1897): | prav nujno potrebujejo nove moči. Kaj, ko bi se vi oglasila? Pa morda se vam to ne priklada, ker — — Meni se |
| Kotanjska elita (1898): | se je vršilo nocoj! ... No, drugo jutro se je zgodaj oglasila tromba na raznih krajih mesta, in vojaki so hiteli skupaj |
| Gojko Knafeljc (1899): | sobi ter potem vprašal: »Kje sta otroka? « »Tukaj,« se je oglasila Grahorica iz kota ter pokazala speča otroka. Gojko je pristopil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | 500 škofov, ki so se po celem svetu za papeža oglasili, bo že spravilo dnar za njegove potrebe skupaj, in ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | njegovi volilci povedó, kar mu gré”. — Tudi brez tega poziva oglasili bi se bili mi, kajti zabolelo nas je v srce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | smo kramljali prijatelji med seboj v prijaznih razgovorih. Kmalu vendar oglasili ste se tudi trudnost in zaspanost, toraj je vsakdo gledal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so me Novíce že v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z druzimi minerali, zovemo ga mandeljnasto; ako so pa votline voglate, pravimo, da je kamenje žlindrasto. Geode (Drusenräume) so veče s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posamni hribje sred druzega kamenja iz samega porfira. Razpokajo v voglate kose ali v stebre in plošče, ki so zopet mnogo |
| Gozdovnik (1898): | lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Gozdovnik (1898): | Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči |
| Gozdovnik (1898): | k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med |
| Divica Orleanska (1848): | Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil |
| Tiun - Lin (1891): | pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fridrika II., ki je bil ravno tazhaſ v veſélotabori per oglédu ſvoje vojſkine armade, kar ſe mu oſ pri kozhiji, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakó se mora klavna živina in mesó ogledovati? (Nadalje. ) Pri ogledu takih goved, ki so po devetogobnici ali goveji kugi poginile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavo dal podóbo neke žage, ki jo sapa goni; vsim ogledovavcam je prav dopadla, tode vprašanje je, če bo mogla sapa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost |
| Zlata Vas (1848): | kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo |
| Sveti večer (1866): | slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete |
| Zeleni listi (1896): | vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe |
| Tiun - Lin (1891): | mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil |
| Tiun - Lin (1891): | kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih |
| Zlata Vas (1848): | in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda |
| Revček Andrejček (1891): | Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica |
| Gozdovnik (1898): | Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na to meni Rdoles: »Potem |
| Gozdovnik (1898): | ogenj zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem pa možaka, ki sta tako zaupno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala |
| Zlatorog (1886): | Od morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 10 funtov mecesna greje toliko kolikor 8 funtov bukovega lesa. Ogla in pepéla dá kakor bor, pa manj mastí in smole |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 10 funtov smrekovega lesa storí toliko kolikor 7 ½ bukovega. Ogla da 23 ½ od sto pri počasnem ogljenji, pri naglem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 10 funtov smrekovega lesa storí toliko kolikor 7 ½ bukovega. Ogla da 23 ½ od sto pri počasnem ogljenji, pri naglem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | paznem ogljenji skorej pol lesa privarje ali pa toliko več ogla naredí, kar je pri tolikanj ogljencah gotovo ne majhen dobiček |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se lesa manj spepelí. Če je veči sapa, več gré ogla v pepél. Pri ogljenji naj se le samo gleda, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Les bel, čverst in gost teži šestirnat čevelj 51 funtov. Ogla da pri počasnem ogljenji 24, pri naglem 12 od sto |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pred zimo. Les bel, voljan in vlečeč teži 29 funtov, ogla je 24 od sto, gorkota je majhna, 10 funtov enaka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | smreke, ker 10 funtov da toliko kolikor 8 funtov bukvine. Ogla dá le 21 ½ od sto pri počasnem ogljenji, 12 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dá tudi malo potašlja, pride komaj 10 funtov od 100. Ogla da 26 ¼ od sto, 43 hrastove kisline, in 9 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 128125 klafter derv, in razun teh tudi veliko centov razniga oglja. Vganjka. Kdo pije vino, kader ima vodo ; kader pa vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetovana. Tudi bi bilo dobro, de bi nameſti derv in oglja ſe bolj premog (Steinkohlen) shgati poprijéli, ki ga je na |
| Kemija (1869): | Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega, tedaj brezvodnega tacega oglja je po priliki: 55 funtov ogljenca, 22 funtov kisleca, 7 |
| Kemija (1869): | porcelanske gline, 100 delov žgane Glavberjeve soli in 17 delov oglja se drobno zmelje, zmeša in razbeli. Izprana in zmleta tvar |
| Fizika (1869): | podkopov v prav velike daljave. Če se priveže prióstren košček oglja na konec vsakega sklepalnega dratú, in če se njihovi osti |
| Kemija (1869): | 1/4 dela žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor |
| Kemija (1869): | enem koncu raztegnjeno cev, pod. 23, na-nj spustimo drobec žarečega oglja in potem konec cevi razvročimo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo, tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov |
| Kemija (1869): | 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Kemija (1869): | 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potégne, vſe s tém vred kupzu gré. — Kjer v leſih oglje kuhajo, poſébno najeti leſarji (holzarji) vſe radi potratijo, in kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | marſiktére rokodelſtva bolj rasſhirjene tudi vezh leſá potrebujejo, poſebno sa oglje. Tudi veliko novih travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskve vanjo, zadelaj jih z ruto, deni jih na živo oglje, de vrejo; ko so zlo vroče, jih za dva dni |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Peklensko oglje! Mortimer. Pismo ima Burleigh. Leicester. Zgubljen sem! (Hodi med naslednjimi |
| Kemija (1869): | kovnega železa med stolčeno oglje ter se dalj časa žarijo. Oglje prešine železne prote in ti se spremené v jeklo, ki |
| Kemija (1869): | Po dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav dobro gorivo. Sveteči plin je |
| Botanika (1875): | z apneno vodo pomešan in posušen, daje zeléno sočno barvo. Oglje od krhljike (Rhamnus frangula) se posebno ceni za narejanje strelnega |
| Botanika (1875): | Prst je v vodi ravno tako nerazpustna, kakor oglje, in kakor táko jo tedaj rastlina ne more v sebe |
| Zlatorog (1886): | zakríta skoro v listji, Očí pa so gorele jej kot oglje In ravno médnje lovec s spretno roko Poslal je vročo |
| Zlatorog (1886): | o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil |
| Fizika (1869): | Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. |
| Botanika (1875): | spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi |
| Botanika (1875): | vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet |
| Kemija (1869): | v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo |
| Kemija (1869): | in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je |
| Kemija (1869): | Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka |
| Kemija (1869): | 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v |
| Kemija (1869): | zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti |
| Kemija (1869): | okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim |
| Kemija (1869): | v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant |
| Kemija (1869): | zrak v plavež. Iz gorečega oglja razvija se v peči ogljenčev okis ogljenčev vodenec, ki v dotiki z razbeljeno rudo tej |
| Kemija (1869): | einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev težki, schweres Kohlenwasserstoffgas, 392. Volfram, Wolfram, 345. Volk zeleni, Grúnspan |
| Kemija (1869): | toplice (Thermen). Voda, ki na svojem potu najde ogljenčevo kislino, ogljenčev žveplec, soli in dr. stv. , raztopi nekoliko teh tvari v |
| Kemija (1869): | svetečim plamenom. Gostost mu je 0,559, toraj mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno |
| Kemija (1869): | ravno tako tudi pri prevelikej žarovitosti, pri kterej se dvojni ogljenčev vodenec razkroji. V tem slučaji potem raste množina vodenca. Po |
| Kemija (1869): | fosforov, Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. |
| Kemija (1869): | so sostavljene po splošnej formuli CXHYOZ. (Glej §. 54.) Enojni ogljenčev vodenec, C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih vodah |
| Kemija (1869): | Ogljenčev dušec ali cijan C2N = Cy. Ogelj se spoji z duščem |
| Kemija (1869): | sveti ogenj« v mestu Baku na hvalinskem morji je goreč ogljenčev vodenec. Ta plin je brez barve in brez duha in |
| Botanika (1875): | Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati |
| Kemija (1869): | klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo |
| Kemija (1869): | popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. |
| Botanika (1875): | vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno |
| Botanika (1875): | povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo |
| Botanika (1875): | narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna ali razpustna |
| Botanika (1875): | kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se |
| Rudninoslovje (1867): | 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka |
| Rudninoslovje (1867): | teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 |
| Kemija (1869): | kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. |
| Botanika (1875): | se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija |
| Botanika (1875): | živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam |
| Botanika (1875): | nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da |
| Botanika (1875): | svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim |
| Botanika (1875): | rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da |
| Botanika (1875): | sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega razloži |
| Botanika (1875): | sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče |
| Botanika (1875): | skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine |
| Kemija (1869): | uhajajoči zrak ima razen ogljenčeve kisline v sebi tudi še ogljenčevega okisa in ogljenčevega vodenca, ki sta oba goretna plina. Iz |
| Kemija (1869): | primerna težina, ali kar je vse eno, kolikor več dvojnega ogljenčevega vodenca ima v sebi. Povprek se more reči, da je |
| Kemija (1869): | razen ogljenčeve kisline v sebi tudi še ogljenčevega okisa in ogljenčevega vodenca, ki sta oba goretna plina. Iz žrela toraj vedno |
| Kemija (1869): | od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega ogljenčevega vodenca, ki ima največo vrednost, po priliki ena petina, toda |
| Kemija (1869): | 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca |
| Kemija (1869): | kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko |
| Kemija (1869): | sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina |
| Kemija (1869): | steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko |
| Kemija (1869): | bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v |
| Botanika (1875): | ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa |
| Botanika (1875): | dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj |
| Botanika (1875): | treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih |
| Botanika (1875): | voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel |
| Valenštajn (1866): | očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi imeli hoditi po tej cesti, naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe: vogni ſe letemu: inu ti bi tedej mogl s' ſramoto na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoj jeſik od hudiga , inu ſvoje uſta , de golfie nagovorę. Vogni ſe hudemu, inu dobru ſturi: iſhi myr, inu hiti sa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter |
| Valenštajn (1866): | Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot |
| Viljem Tell (1862): | prid občinskej našej reči, Kaj kmetje mislijo in kako ste Ognili mrežam se izdajstvenim? |
| Gozdovnik (1898): | preživita. Le meni pustite za to skrbeti, da se bomo ognili vsaki nevarnosti. Na pristavo morete dospeti do večera, in potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je uzhil, ali vam rekel, de je mogozhe boshje jese ogniti ſe bres pokore ino poboljſhanja shivljenja? Vreden ſad pokore dajte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tedaj je molil: „Moj Ozhe! ako ſe me ne more ogniti kelh terpljenja, de bi ga ne pil, sgòdi ſe tvoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz sredí. Şnetljivza ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le: Sbéri sa ſejanje |
| Maria Stuart (1861): | Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj če papir ta razsoditi? eno Imé |
| Fizika (1869): | in kdor je v nevarnosti na ktero stran pasti, hoče ogniti se tej nevarnosti nehoté s tem, da stegne roke na |
| Lohengrin (1898): | Življenje le se ti smehljá; Ti srečna smeš se me ogniti, Naj me objame smrti tma — Da moje bede motni žar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je počivala in rodila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne gore, Schröter za pogoriše imeli, so to mnenje še bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' |
| Deborah (1883): | Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vùs ſramoshliv , inu sazhne pęti. ) Tonz. De polna plemęna Lubęsen ognęna Rasdjala me bo , De boshez oparjen Sim pizhen , ſim vdarjen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtrani. ) Tonzhek. (poje ſam per ſebi. ) De polna plemęna Lubęsen ognęna rasdjala me bo — Goſpá. (na ſtran. ) To je Tonzhek! Tonzhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | na našo zemljo, ker iz lune kamni do nas leté. Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne |
| Zoologija (1875): | tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce ognjene in Vandimenove zemlje velike vrednosti. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Ali ti si mu tudi dal naj bolj živega in ognjenega bajsa, ki ga je sama neukrotenost. « »Ali kej druzega zasluži |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Zopet mu kaže duševno okó mizo, polno dragih jedil in ognjenega žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on pravi: katiri ſtary ſvoje Angele duhove, inu ſvoje ſlushabnike ogneni plemęn. K'Synu pak: Bog tvoj tron oſtane od vekumej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mersle ſtury, kęr ſmo na ſpruti v'poſvetnih ręzhęh taku ognęni. Dodęjli nam o ti neisrezhena luzh, inu Duh vſiga shivlenja |
| Blagomir puščavnik (1853): | čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa |
| Blagomir puščavnik (1853): | pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh |
| Biblia (1584): | vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba |
| Botanika (1875): | zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti |
| Bore mladost (1862): | pa, ki se snuje med ozidjem ene hiše, okrog enega ognjišča, vlada ljubezen. Otroška, deviška in materna ljubezen ter krotke čednosti |
| Ivan Slavelj (1876): | tu pri plapolečem plamenu in pri polnih loncih mrtvega svojega ognjišča. Žena pritrdi zamolklo. »Kaj? ... Žalost? « začudi se Deska. »Bolezen čez |
| Marjetica (1877): | skrivnostne reči. Srakar teka razoglav in kakor ob um okoli ognjišča, kuha tavžent-rože , planinske jagode, gozdne korenine in vse, kar ima |
| Marjetica (1877): | Molčeč vrže smolnico v kot, sede na trinožni stolček poleg ognjišča in zakliče čez nekoliko: "Marjetica sem pridi! " Marjetica se prestraši |
| Zvezdana (1883): | na transportu v glavno mesto. Častniku se odkaže sedež poleg ognjišča, ostalim pa s slamo nastlan prostor na nasprotnej strani. Prejšnji |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | smo tam tudi svojo jed, in ker se je okoli ognjišča sukalo vedno po več kuharjev ter naši krajáni baš niso |
| Domačija nad vse! (1889): | se domú, užival je s slastjo mir in ugodnost domačega ognjišča. Zató se je zdaj čutil srečnega ter prosil Boga, da |
| Grajski pisár (1889): | tej zapeljivi izkušnjavi, je planil kakor besen iz veže mimo ognjišča, kjer je še vedno zapovedovala mati Mina. Na zelenem travniku |
| Lisjakova hči (1892): | je storiti. Ista kuharica je kuhala in se sukala okolo ognjišča že dolgih trideset let in česar je potrebovala, vse si |
| Genovefa (1841): | kar ſo bli ſeboj prinêſli, in je na tlèh sraven ognjiſha plahte rasgrinjal. Svôjo shêno je v ſhkarlataſt posimſk plajſh savíl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kuho sadéne, bi tudi pomagalo, de bi ſe take ognjiſha, ki malo derv potrebujejo (Sparherde) napravile, in pa pezhí, ki |
| Valenštajn (1866): | hudobno roko jemlješ, da napadeš Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto Ognjišče razvališ bogov domačih. Osvete duh ti zli mirú ne daje |
| Astronomija (1869): | geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. |
| Astronomija (1869): | Planet, 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče, focus, 239. Oklepati, umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | je vse v redu, ne ena reč ni premaknjena. Na ognjišči v kuhinji še tli žrjavica, pristavljenih je nekaj loncev, v |
| Viženčar (1881): | lepa kakor zamorska mati božja," nadaljuje starka pihaje ogenj na ognjišči in ne vodóč, da je po naključji sama napeljala govorico |
| Planšarica in pastir (1881): | ognja posušila, ali pa popravlja treske, da bolje gori na ognjišči. Kar se zasliši sem prek roba vpitje, vriskanje in petje |
| Planšarica in pastir (1881): | otveza krave, dan beži, zmračilo se je, v koči na ognjišči pa poka ogenj in razsvetljeva prostor med štirimi lesenimi stenami |
| Izza mladih let (1882): | je pa ne pomnim drugačne, kakor da je vedno na ognjišči čepela, kavo kuhala in se zmerom z Janezom prepirala; v |
| Zvezdana (1883): | pa ohranite zá-se, če hočete. « Zopet je jel ogenj na ognjišči ugaševati. Skozi tramovo počo v steni pa je že pogledovala |
| Zvezdana (1883): | nasprotno ljubeznijo. « Tihota nastane po teh besedah. Plameneči ogenj na ognjišči jame polagoma umirati. Od vhoda sem se čujejo posamezni polumevni |
| Zvezdana (1883): | globje na oči in zrl molčé v plameneči ogenj na ognjišči. »Hudiča, to mi je pravi junak, ki bi delal čast |
| Svatba na Selih (1894): | V kuhinji je izkušena kuharica, daljna sorodnica Dragarjeva, kurila na ognjišči in kuhala in cmarila, da je cvrčalo in dišalo po |
| Na stricovem domu (1860): | pehar in jih nesem v kuhinjo, da bi se na ognjišču blizo žerjavice ogrele. Med tem sem šel večerjat; ko pridem |
| Zlato pa sir (1860): | in glodanja žižkov, vse je mirno mertvo. Le poleno na ognjišču še poka, in plamen se kvišku spenja, kakor bi zvezdam |
| Ivan Slavelj (1876): | križi, Štefan! « »Križi in težave, Lavrencij! « Stopita v vežo; na ognjišču sedi Leksa in kuri. »Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da |
| Marjetica (1877): | in svilnata roba. " Srakar začuje Marjetičen glas v veži pri ognjišču. in urno glavo v hišo pomoli in vpraša: "Kaj Marjetica |
| Marjetica (1877): | poleg ognjišča in tudi vtrne semtertje bolj skrivaje solzo. Na ognjišču pa je prav živahno. Ogenj veselo plapolje, poka in šumi |
| Marjetica (1877): | zbledi, ko se spomni, da ima pristavljeno vrelo smolo na ognjišču. Ob hudi uri namreč ne sme biti živega oglja v |
| Grajski pisár (1889): | Jošt Tolmajnar je stopil v vežo. Na velikem in prostornem ognjišču je gorel ogenj v mogočnih plamenih ter švigal okrog trebušnega |
| Moja hoja na Triglav (1897): | V prvi nisem našel sledu človekovega, v drugi je na ognjišču tlelo, in v sobi na mizi sem našel narezan hleb |
| Stari dolg (1897): | začudi, da so odprta. Tudi ogenj je že žarel na ognjišču in poleg njega je slonela stara Prašnikova mati. Tiščala je |
| Zlata Vas (1850): | revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ne bo lahko goljfán. To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod |
| Gozdovnik (1898): | stražnikov za pasom. Na bojni klic zažgó kupe dračja zunaj ogradbe in goreči svežnji sušinja padajo v ogradbo na prostor, kjer |
| Gozdovnik (1898): | in njegov vredni oče, ob gozdovem kraju tja proti vhodu ogradbe. Na vsakem čolnu je ostala po jedna straža. Drugi so |
| Gozdovnik (1898): | Prideta do konjske ogradbe. Pripadala je ne preveč oddaljeni haziendi in prav v bližini |
| Gozdovnik (1898): | Don Estevan pa Kučilo stojita v kotu ogradbe ter odbijata ne manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč |
| Gozdovnik (1898): | gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah |
| Robinson mlajši (1849): | izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mejazhi, ki okoli obzhin polje imajo, ga vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de bi shivina is obzhine na-nj ne vhajala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti poſtavi je obzhinſtvam dolshnoſt naloshena, ſvoje paſhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. |
| Fizika (1869): | višavah. Deloma je tudi tako; ali ker se zrak pri ogrevanji razteguje, zato se zraven tudi toplota veže (primerjaj §. 155. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor kovine. Hlapne snovi se dostikrat ločijo od druzih pri ogrevanji. Nekteri minerali dajejo posebno radi vodeno paro od sebe in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo krije; Več se travnik in dobrava V cvetji ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kamor zora Svitla ne prodre odzgora, Kjer temá oko objame, Ogrinjalo megle černe Prosti um gosto zagerne; Tù nam svétit' je |
| Botanika (1875): | več krogi krovnih listov, bb, ki vsi skupej narejajo vkupno ogrinjalo, kteremu se pravi ovojek (anthodium). Mali krovni listki, b’ b |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ali dejanjem. " Skerbno povije in zadela dojenčka, se zavije v ogrinjalo in hiti odtod — bilo je še rano — proti župniji. Pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne |
| Robinson mlajši (1849): | dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še |
| Valenštajn (1866): | cesarja v tacih delih, Ka redu so protivná i zakonu, Ogrnol me celo je knež'jim plaščem Za take službe, ke so |
| Valenštajn (1866): | se junaški deti ga iz rok — Sprejel sem takrat te, ogrnol svojim Te plaščem, strežnica sem tvoja bil, Postrežbe nizke sramoval |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so se mu videle izpod široke obleke, ktero je imel ogernjeno. Slišal je bil namreč navadno znamenje s trobento, da pride |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obleka, podobna široki, beli, volnati ruti. Nosili so jo tako ogernjeno, da je en konec ležal čez levo ramo, dragi pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | z Nemcem ima le redko opraviti, in sicer samo na ogerskej, štajerskej, koroškej meji — mnogo več posla pa ima z madjarskim |
| Rudninoslovje (1867): | Ogerskem; žareči opâl pri Zimapanu v Mehiki, navadni opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli |
| Rudninoslovje (1867): | na Češkem, v saskem Annabergu i Freibergu, na Harzu, v ogerskej Ščavnici i dr. Za srebrnatim sijájnikom je najbogatejša srebrna ruda |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu, v ogerskej Felsöbanji, v Veleji blizu Parme, v angleškem Duftonu. Na Slovenskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni res. Ogerski vol je že sin druzih staršev in gotovo je, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tam v nar lepši dolini med Marburgam in Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenovana vojska naj berže mongolska ali tatarska, preganjani kralj pa vogerski kralj Bela IV, ali pa kdo drugi iz njegove rodovine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril, ker je |
| Robinson mlajši (1849): | daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice |
| Rudninoslovje (1867): | rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v |
| Deborah (1883): | oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okoli 800,000 gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku, ko so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | eden je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je ogerſhizhna preſha proti lanjeni nekaj sharkeji, jo poprej, ko ſe mnogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bote spali, Okol peči spet ležali! Iz Karlopaga. S. G. Ogerſhizhna preſha dôbra klaja sa shivino in verli gnoj sa njive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo, v moki ogerſhizhne preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hitro ſpitati, naj en del lanene preſhe s tremi deli ogerſhizhne smeſha in priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ondot, kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. *) — Koliko ſe ogerſhizhne preſhe sa zel oral semlje pognojiti potrebuje, ſe ne more |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oral vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi ſejejo prav radi in veliko répe, poſebno tiſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi je toliko ne perdelali, zhe bi ſvojih njiv s ogerſhizhno preſho ne gnojili, po kteri jo prav veliko in neisrezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ. S ogerſhizhno preſho gnojiti, ſe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſe je goſenze podſtopile; ravno sató ne pognojijo s ogerſhizhno preſho ſamo ſvojih njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj ali vezh ſhkode napravljajo. — Tiſtim, kteri miſlijo ſkuſhnje, s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa njive. Po franzoskim in Angleshkim redé in pitajo s ogerſhizhno preſho shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Po Dolenjskem predaval je zasluženi gosp. vodja Dolenc in g. Ogulin o vinoreji in trtni uši, po Gorenjskem pa vrli g. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | predseduje gosp. dr. Poznik, podpirate jako vrlo izvrstne moči gg. Ogulin in prof. Derganc. Kdor je bil sv. Lukeža dan pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije |
| Kemija (1869): | tvarino, ki peščene obrazce (Modelle) popolnoma izpolni ter se pri ohlajenji uskoči samo za l 1/4 %. Iz sivega grodlja se toraj |
| Kemija (1869): | nima posebno veljavnih lastnosti. Opomniti moramo vendar, da pri počasnem ohlajenji rad kristalizuje. Rabi se za lehkotekočne kovinske zmesi (glej cin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Proſhnje dajo vſaki dan: „Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohran'! ” Ferdinand u ſrebru piſhe: De pravizo varval bo — **) Varji Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lik u ſerzih snan! Bog eſtrajſhke Zare varji, Ferdinanda nam ohran'. Viditi je bilo goſpéj, goſpode in kmete, ki ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshniſhih ſerz gotovo nikolj. Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohrán', ˛So ozhetje nam zeſarji, K' ſo po miloſt' Tvoj' poſlán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In potlej klasike berímo! Za Ferdinanda pa molímo : Naj Bog ohran' še pozne leta Ga Krajni miliga Očeta, Za Ferdinanda vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vlada, in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno |
| Divica Orleanska (1848): | krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
| Oče naš (1854): | véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in |
| Oče naš (1885): | véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; „ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa ostanejo več let dobre, ker v masti zdravo kal ohranijo, in jih tudi mol ne jé. Ako vediti hočeš: če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pavec zakopani, in v senci (pa ne v hramu), dolgo ohranijo, in če tudi malo zvenejo, nič ne dé, se radi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | merinske ovce, ki imajo lepo, tanko, drago svilno volno, ne ohranijo povsod svoje žlahnosti. Tako lepi arabski konji zgubé počasi v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | svojega stolpiča pride, umoré navadno čbele staro matico in mlado ohranijo. Pa ker so čbele na roj že napravljene, mora ž |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj borne hruške se v kaki posodi v vodi dolgo ohranijo; višnje, češplje pa v žganji; hruške, češplje in jabelka oljupijene |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rečí namreč, ktere redivne močí v zemlji bolj počasi raztopé, ohranijo tudi dalje rodovitnost v zemlji. Torej tudi ilovca redivne rečí |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ker glog dolgo terpi in se na njem delj časa ohranijo. 12. Od češenj. III. Od češenj. Češnje so po spričevanju |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Švedsko, kjer po dobri paši in pravi ravnatvi se dobro ohranijo in ravno tako lepo volno dajo, kakor na Španjskem. Drugič |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | illud. Isvelizhani ſo ti, katiri boshjo beſedo poſluſhajo, inu tiſto ohranio. To pomozh pa od Chriſtuſa sadobiti, de bomo vſelei to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugih ſe trudi, de tvoje premoshenje, tvoje sdravje, tvoje shivlenje ohranio, tebe podvuzhę, inu k'isvelizhanju tvoje duſhe pomagajo? Ali ne |
| Kuharske Bukve (1799): | v' męſ, temuzh le v' parſteneh inu shelesneh; one ohranio zhednoſt snashnoſt po kuhini; ſploh gledajo, de ſe jedi ſkusi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju |
| Robinson mlajši (1849): | je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji |
| Ferdinand (1884): | breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga Isvelizherja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oblaſt zhes naſhe duſhe, inu zhes naſhe ſerze sa ſebe ohraniu. Aku bi ſe na biu oſeru, inu na Petra pogledou |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim enu dobru vojskuvanje vojskuvov, tek ſim dokonzov, viro ſim ohranuv. Sedej meni naprej perhranena oſtane krona te pravize , katiro bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nejshi: ti pak ſi ohranuv tu dobru vinu datehmav. Letu je tu pervuzhudu , katiru je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh vi boſte muzh S. Duha prejęlli, katiri bo zhes |
| Robinson mlajši (1849): | da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z |
| Ferdinand (1884): | se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro , de bi tudi pri naſ ſaj té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da |
| Viljem Tell (1862): | suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lastnosti in berž ko ne še v več rodovih zlo ohranilo, in se je vidilo, da, ko se je to v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tisto, ktero je še svojo pervo divjo natoro in lastnost ohranilo. Vse požlahnjeno sadje je le po človeški umetnosti svojo žlahnost |
| Slovenske večernice (1865): | njegov spomin in obhajali službo božjo. To se je dolgo ohranilo. Prekanjeni Dioklecijan je bil od kraja dober kristjanom; kristjani so |
| Razne dela (1870): | kroni kamen. Nobeno kraljam svôm, prededam tvojim Čistejši ni zvestobe ohranilo. Dünoa. Kaj smo tepêni? Se spodobi beg, Prej ko se |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | katere ime se je z nemškim priimkom do denašnjega dne ohranilo, »freihaus«, kasneje lastnina Lanthierijeva. Mariborsko mesto je bilo tedaj pač |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | leto, porodila je sina. Po starem sporočilu, ki se je ohranilo v Polji pri Soteski, doletela je jednaka sreča tudi vse |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vabili; jedno tacih vabil z vélikim zadružnim pečatom se je ohranilo v mestnem arhivu. Poslala ga je iz Ljubljane zadruga pádarjem |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se iz tega zgodnjega časa v mestnem arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša so iz primeroma zelo poznih let, šele iz |
| Testament (1887): | v sobo je stopil prijaznega obraza Topolščak. Ni se nam ohranilo poročilo, kaj in kako sta besedovala in ukrepala ta dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa |
| Valenštajn (1866): | mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó hotèl ſvoje shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam |
| Robinson mlajši (1849): | prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika |
| Oče naš (1885): | kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že pol ure |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga je čedalje manj |
| Robinson mlajši (1849): | ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem korabljem dosti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša |
| Genovefa (1841): | rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Rex; luxuria dicit: ego regnabo. Sdei pride h' nam ta ohernija, inu ozhe ſvoi ſedesh per nas imeti; ta prousetnoſt, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dnarje, de jih imata. To ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli |
| Zlata Vas (1848): | do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša |
| Kuharske Bukve (1799): | v' maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavio v' pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu |
| Kuharske Bukve (1799): | perliejo; kader na ſklędo dęvajo, verſtę v' ſrędo ſklęde zvetni ohravt teſno ſkup, kakor bi ſe vſi koſzi vkup dershali; piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu mersel ohravt jeſti s' jeſi- |
| Kuharske Bukve (1799): | ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu ravno tako zvetni ohravt poſębej. Potle deni v' eno ponvo enkolko ſroviga maſla, sashári |
| Kuharske Bukve (1799): | per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim maſli |
| Kuharske Bukve (1799): | 279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri do ſtershęna, notrajni ſhtorov ſtershen sręshi na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zali z ohrovtovo župo, pusti dobro prevreti, ter deni na ohrovt in opečene žemlje. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | srovim maslu zarumeni, malo drobno zrezane čebule ali česna in ohrovt perdeni, z mastno mesno župo zali in dobro zavri. Pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | slani vodi. Potem razbeli srovo maslo ali mast, perdeni odcejeni ohrovt, de se duši (dinsta). Potem ga ali precej na mizo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s solijo in popram potresi in na mizo daj. Cvetni ohrovt (kavlifior). Cvetenje celo v slani vodi skuhaj, v hladno vodo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) ohrovt. Vzemi zeleniga ohrovta odberi debelo perje in štorže, potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo zali, pa ne prečisto; naj dobro prevre. Nadevan ohrovt. Ne preterdiga, čisto opraniga in debeliga perja osnaženiga ohrovta v |
| Kuharske Bukve (1799): | ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi |
| Kuharske Bukve (1799): | potle narędi to shupo goſtláto, kakor je visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari |
| Kuharske Bukve (1799): | tri dni; jeh pezi v' ſrovim maſli, al kuhaj v' ohravti, sęli, al rępi. |
| Kuharske Bukve (1799): | nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali ohravti pogręte, ali na ſrovim maſli v' kosi pezhene. Moręjo v' |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na |
| Zoologija (1875): | roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej |
| Zoologija (1875): | morali tudi vvrstiti tako imenovani trilobiti, ki se pogostoma nahajajo okamenjeni. (Glej v mineralogiji §. 150.). Četrti razred: Zajedavci; Syphonostomata. Glava |
| Zoologija (1875): | tega jih še razvrstujemo v sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh |
| Botanika (1875): | njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa zdej več ni. Ta dva členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | drugega od treh strani so se privlekli, kot navzdol obrnjeno okamnelo morje so se nižali gozdu, v kterem je, ko bi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sina. “ Več ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so zasule, sem ter tje zakopale v grez, kjer je okamnelo. Tako je sledila prekucija za prekucijo zaporedoma, se vé da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe od ſuhiga preſizha, okiſaj s' ſemono, inu polì v' ſklędo djane pezhene ręsine od |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli, gvirzaj, perdeni ſmętane; jo puſti ſhe dobro vręti; potlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga |
| Kemija (1869): | se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano |
| Kemija (1869): | pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista |
| Kemija (1869): | mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi |
| Kemija (1869): | zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline |
| Divica Orleanska (1848): | nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine |
| Maria Stuart (1861): | sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno |
| Divica Orleanska (1848): | v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim |
| Genovefa (1841): | jézhe saſhkrípljejo, ſe s hropôtam odprejo in dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal |
| Genovefa (1841): | navésati. O sôri drusiga dné ſo bili vſi vitesi v oklepih v véliki ſôbi sbrani in gröſ je od gláve do |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na |
| Divica Orleanska (1848): | Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu. |
| Divica Orleanska (1848): | Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
| Maria Stuart (1861): | dveh narodov sum in nezaupanje, Prijazna vez naj za naprej oklepa, Francozki in angleški diadem! Aubespine. Kraljica slavna, to je dan |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | otročičev. — Le poglejte mi tega rudečega dečka, kako se me oklepa, mali priliznjenček! Ali ni bil ta, ki je tako kričal |
| Revček Andrejček (1891): | Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje |
| Viljem Tell (1862): | mir mu pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V sužnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradú, ki je ostal jej še |
| Astronomija (1869): | štiri dele. Vsacega teh delov imenujemo kot, črti, ki ga oklepate, ste kraka (Schenkel) tega kota, in mesto, v kterem se |
| Astronomija (1869): | vselej le določi to, kako močno ste črti, ki ga oklepate, nagnjeni druga k drugej. Tudi lega kakove točke gledé kake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. dec., kteri oklicuje novo postavo, ki šteje 160 razdelkov, določuje 1. dan majnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | iz domačih in ptujih dežel. Cesarski patent od 28. dec. oklicuje, da vsi cesarski davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva |
| Zlata Vas (1848): | mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete |
| Zlata Vas (1850): | kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je |
| Sveti večer (1866): | „K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je |
| Zlata Vas (1848): | je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro |
| Zlata Vas (1848): | starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi |
| Zeleni listi (1896): | prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bolj rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih sto in sto |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti |
| Valenštajn (1866): | sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se |
| Fizika (1869): | ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to |
| Fizika (1869): | hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje |
| Divica Orleanska (1848): | gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi |
| Fizika (1869): | od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost |
| Zoologija (1875): | imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh |
| Genovefa (1841): | meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke |
| Sacrum promptuarium (1695): | de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta |
| Zoologija (1875): | jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obogatěti, mora ali sam orati, ali pa vsaj priganjati. Z očěsam stori gospodar več, kakor z roko. Če želiš zvestiga služabnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar je nar bolj milo — Luč nebeško njemu omračí. Ak očesam tudi svet pogine, Znanstva luč debelo tmo odrine. V misli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo |
| Deborah (1883): | koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni |
| Gozdovnik (1898): | nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi |
| Robinson mlajši (1849): | Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim |
| Divica Orleanska (1848): | Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi! |
| Zlata Vas (1848): | braniš, — tvoj oče in mati te ljubita kot punčico v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas |
| Divica Orleanska (1848): | Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' tvojimu ozheſu, napremishlesh ? ali koku moresh ti k'tvojimu bratu rezhi: puſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pesdir s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej |
| Robinson mlajši (1849): | tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo. |
| Blagomir puščavnik (1853): | nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan |
| Zoologija (1875): | obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic |
| Zoologija (1875): | neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo |
| Gozdovnik (1898): | ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva |
| Gozdovnik (1898): | prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne |
| Kemija (1869): | potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila |
| Divica Orleanska (1848): | podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več, jo pusti na |
| Tiun - Lin (1891): | namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek |
| Tiun - Lin (1891): | je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na |
| Gozdovnik (1898): | tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu |
| Biblia (1584): | dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je |
| Biblia (1584): | ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter na she s inv sasvzhise 3 bariti okveli noi okveli sto Flink o inv rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ni ramar noter na she s inv sasvzhise 3 bariti okveli noi okveli sto Flink o inv rezi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v c. k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem se to, kar nas obdaja, jako izpreminja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki |
| Divica Orleanska (1848): | je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So |
| Rudninoslovje (1867): | kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take |
| Revček Andrejček (1891): | Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi |
| Gozdovnik (1898): | bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani |
| Gozdovnik (1898): | privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel |
| Gozdovnik (1898): | nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in |
| Gozdovnik (1898): | Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje |
| Gozdovnik (1898): | vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo |
| Gozdovnik (1898): | našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori |
| Gozdovnik (1898): | mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don |
| Sacrum promptuarium (1695): | sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun; gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ga popadli. Kader ſo pak vidili ti, katiri ſo okuli njega bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene svesali terdv is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili dasemse jes kvma odihvov. |
| Blagomir puščavnik (1853): | je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in |
| Sveti večer (1866): | gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa |
| Fizika (1869): | sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča |
| Botanika (1875): | z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit |
| Zoologija (1875): | da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in |
| Ferdinand (1884): | pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz |
| Ferdinand (1884): | razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je |
| Gozdovnik (1898): | bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro |
| Gozdovnik (1898): | prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s ktere je bil prišel |
| Ta male katechismus (1768): | volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | unnd Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tudi shodi učiteljev, kteri naj bi po potrebi časa in okoljšin pogostni bili. Pri teh shodih naj bi se o šolskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | potrata v obleki in še drugih napák. Nasledek vseh teh okoljšin, kterih ali gospodarji niso krivi ali pa so jih sami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | do 10 let. Če se nobena v poprejšnem paragrafu omenjenih okolšin ne pripeti, gré motjenje vere kazniti z ječo od 6 |
| Blagomir puščavnik (1853): | je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat |
| Fizika (1869): | se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej |
| Stelja in gnoj (1875): | pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in |
| Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bi nam v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih pa pošilja, da bi nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in narédi, de začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že |
| Fizika (1869): | se s tem enotérim orodjem morejo določiti strane sveta v okolščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor na morji, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | temu sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Italijanskem 21. decembra 1873, se je ostro prepovedalo in po okolščinah izreklo za hudodelstvo in zažugalo z večletno ječo onim, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | in da je to storil človek, kateremu so bile vse okoliščine znane. Ker dekla ni bila še mrtva in je zdravnik |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | tako govoriti; le da bi bil krivdo zvrnil na neugodne okoliščine — ker je goljufijo še le čez teden dni naznanil — ne |
| Ljubljanske slike (1879): | drugo nobena ni morala postati brezpogojno, ampak so jo le okoliščine zavile na to ali ono pot, je treba seči v |
| Na krivih potih (1893): | da bi bil kriv. « »Izpričano ni, to je res, a okoliščine so take, da je težko verovati v njegovo nedolžnost. To |
| Na krivih potih (1893): | a Ivan je še vedno čul in premišljal svoje žalostne okoliščine. Vse mogoče mu je hodilo na um. Spominjal se je |
| Na krivih potih (1893): | tja, izroči ju straža in odide zopet, opisavši ob kratkem okoliščine, v katerih je zalotila tujca. Častnik so dvigne s svojega |
| Gospa s pristave (1894): | bilo treba preminjati vlade. Ako pa misli vojvoda izkoristiti te okoliščine zase, potem mu bomo prečrtali račune. Branila bom pravice svoje |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | tedaj komu drugemu dokazati tatvino. Zoper Jerico so govorile vse okoliščine. Če nastopi še on ter priča zoper njo, posreči se |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | tako, kakor je pričal zoper njo. Razun tega so bile okoliščine take, da je mogel tatvino doprinesti le kak domači človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí |
| Stelja in gnoj (1875): | kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč |
| Genovefa (1841): | obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo tako raslozhnih rezhí, ktere ſe popravljati dajo. Zhaſ in okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na répiſhe , ali na zelino ſejal. 11. Na te opómnene okoljſtáve, in morebiti ſhe na mnogotere rezhi ſe mora osirati, kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar |
| Fizika (1869): | tem nam pa vdarja v oči kakor posebno imenitna ta okolnost, da manja poslednjica 3 grabi za 8 delov poslednjica 8 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z drugimi gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in utemeljuje dvoje glavnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojevališča, z ozirom na različne vzgojevatelje in z ozirom na okolnost, se li gojenec vzgojuje sam ali vkupno z drugimi gojenci |
| Gozdovnik (1898): | tvojem licu, prizadeta po nožu tega stražnika in pa ta okolnost, da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je |
| Gozdovnik (1898): | Ta je bil človek visoke rasti, temnejšega obraza nego drugi, okolnost, ki mu je privedla ime Črnotiča, to je črnega tiča |
| Gozdovnik (1898): | dvojezičnostjo opozori Črnotiča na to in še na neko drugo okolnost: »Antilopa želi, naj se bledoličnikov glavarja vrneta še pred nočjo |
| Gozdovnik (1898): | mislili taborci, da se jih ni bati. Nasprotno pa je okolnost, da so tako si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili |
| Botanika (1875): | Ako pride na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji |
| Kemija (1869): | videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin |
| Zoologija (1875): | hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od |
| Gozdovnik (1898): | bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rés, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. |
| Blagomir puščavnik (1853): | kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jetniki in odkupijo trupla mučencev. Izvolili so tudi za vsak okraj biležnika ali notarja, kteremu je bila skerb, da zapiše, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz. Za ta okraj je, kakor se čuje, nekdo dekretiran, ki se je imel |
| Zoologija (1875): | napada kakor kaka ujeda manjše živali, celó zajce, ima velik okraj za se in leti časih več milj daleč za mrhovino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost ovadila dotični |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v |
| Fizika (1869): | eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popraša: „Prijatelj! ti menda nisi iz nobenega danes semkaj sklicanih okrajev; kje pa stanuješ? “ „V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med seboj niso časa imeli, ki je |
| Viljem Tell (1862): | možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč. |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil |
| Čas je zlato (1864): | po gozdih klatil in sèmtertjè vlačil. Tako se je bil okrepčal in uterdil, de je bil vedno zdrav in pri vsakem |
| Zlatorog (1886): | Tam jáderna koza se pase. – Takó prirodo je sèn nocoj Okrêpčal in po njej pokoj Kraljuje v jutru zornem. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sadno drevo moli, kaj prijetni, — mili sterdeni duh, ki persi okrepčuje, se tu obilno razprostira in čbelice marljivo med naberaje šumljajo |
| Oče naš (1854): | vérnimi, ktere s svojo stanovitno, osréčijočo pričujočnostjo razveseljuje, tolaži in okrepčuje! Ljubi Nacek, kadar v cérkev prideš, kjer mašnik namest Jezusa |
| Genovefa (1841): | shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo |
| Genovefa (1841): | sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po |
| Robinson mlajši (1849): | ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto obhajalo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da |
| Divica Orleanska (1848): | potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje |
| Blagomir puščavnik (1853): | jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako |
| Roza Jelodvorska (1855): | tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši. |
| Roza Jelodvorska (1855): | černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so |
| Genovefa (1841): | blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina |
| Genovefa (1841): | v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in |
| Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih |
| Zlata Vas (1848): | so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | To je vse prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam |
| Zlatorog (1886): | Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti mene bil videl moj Syn! ke sem po svejtu okroh hodila ! o de be bil na moje pote porajtal, po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine teh lèſha. Nahodi ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | molle, ta is Bogam govory, inu hode is njim perjaſnu okroh. Katire pak premishluje, s'tem Buh govory koker njegov narbulshe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej |
| Valenštajn (1866): | dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To |
| Sveti večer (1866): | sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel |
| Sveti večer (1866): | dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši |
| Deborah (1883): | Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi |
| Genovefa (1841): | ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil, ki je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko |
| Astronomija (1869): | je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
| Fizika (1869): | v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na |
| Astronomija (1869): | oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime |
| Stelja in gnoj (1875): | na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge |
| Astronomija (1869): | sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi zemlja krogla ne bila. Vse zvezde na nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora |
| Zlata Vas (1848): | sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih |
| Astronomija (1869): | v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 |
| Botanika (1875): | mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako |
| Botanika (1875): | Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Se bolj čuditi se je Kitajcom, ki uživajo nekega morskega okroglega červa z živci ščitu enakimi, kteri v indijskem morju živi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tako dobra kakor prejšnja. 3. Španjska bela murba, bolj redkega, okroglega perja, ne svitlega, ne mesnatega, ki ga svilne gosence rade |
| Slovenske večernice (1865): | duri, ob enem pa tudi tukaj ugledaš, kako se od okroglega terga v enakem razmerji zvezdnim žarkom enako 6 ulic loči |
| Mahmud (1870): | svoje domove; le enega dečka noče paša prodati. Deček je okroglega in lepega lica in ponosnega čela. Ferhadbeg nima otrok, žene |
| Ljubljanske slike (1879): | krivičnih in da mu to dobro tekne, je dokaz njegovega okroglega života pohlevnost. Le če je mestni svetovalec ali se nadja |
| Luteranci (1883): | nisi in ga baje tudi ne boš, ker nimaš drugega okroglega kakor grlo žejno v svojem premoženji. " Jezilo je to nepreveselo |
| Postillion d'amour (1887): | koščena ženska in mlado, komaj dorastlo dekle rjavega, ali svežega okroglega lica. Živahno debato pričneta s Činom, le bolj z rokama |
| Dva adjunkta (1888): | popolnoma nasprotstvo ónega sodnega adjunkta: mnogo mlajši, male, gibične postave, okroglega nežnega lica z majhnimi temnimi brkicami pod nosom. Tudi v |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | Kobalovo hišo mestna kočija, iz katere je zlezel debel možiček, okroglega gladko obritega lica, in naglo prisopihal v odprto prodajalnico. »Si |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vinarja pertergal; ſvoj del je pa ozhetu dal, ter ni okrôgliga sa ſe obdershal. Od te dobe je hodil kraljevizh vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga |
| Dragojila (1864): | na dno in le se malo korakov, pa sta na okroglem prostoru, od kterega se trije ozki predori raztezajo. Desni in |
| Materino srce (1896): | je nekoliko ozrla po sobi. Mladega, elegantnega obiskovalca tam na okroglem nizkem taburetu ni pogledala niti edenkrat ne ... kakor da ga |
| Moja hoja na Triglav (1897): | oči na vitkem, v polpraznično obleko ulitem stasu, na podolgovato okroglem, zamolklo-belem obrazu, na velikih, črnožarnih očeh in na bujnih valovitih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma |
| Valenštajn (1866): | ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku |
| Botanika (1875): | morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena |
| Botanika (1875): | ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance |
| Rudninoslovje (1867): | posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo |
| Astronomija (1869): | ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam |
| Razne dela (1870): | hôdi urno, spravi se na tlak, Ker, preden ti dospeš okrožje stana, Je tam divica — in premage znak Postavi na ozidje |
| Razne dela (1870): | telesa, — Nje skrivni duh me zgrabi vsih straní, Enako kot okrožje čaroplesa Popotniku korak odervení. Nesredstveno, brez miga, brez besede, Se |
| Razne dela (1870): | v drob se zmane vsa, In zarotí de strašen odmev okrožje da: „Gorjé ti, grešna hiša! Onemi v tebi glas Veselja |
| Razne dela (1870): | Divice ni zazreti bilo, Na reki ne, na bregu ne, Okrožje pak je tenj se vilo Šumečih vod po planim tje |
| Razne dela (1870): | mete po zimi, Ker se nameni Kronid z belino pokriti okrožje, Ter iz obnebja perší de vijejo goste se vlage, Tudi |
| Razne dela (1870): | v kolop je kar. Iz komov zdaj vojaštvo plane, Zatrepetá okrožje vse, To nese proč in uno zmane, Do Kubana vse |
| Razne dela (1870): | verigami pripet; V grobu tem ti je nevesta, Mirno je okrožje mesta, V ti samoti krog in krog Znaka ni človeških |
| Žalost in veselje (1870): | menda ni dosti zaupal ptujemu gostu. Naslonil se je na okrožje ter zerl sanjavo po morji, kot bi prevdarjal nekaj tehtnega |
| Dušne borbe (1896): | življenje, da se je preselila v mamljivo, njej čisto neznano okrožje. Tudi profesor je bil danes izredno dobre volje, posebno še |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | sim zdaj Čerkeške jezdece, zdaj Kozake srečeval. Oboji imajo v okrožji Kubana, od Rusovskega meča podjarmljenim, enako nošo, enako orožje, in |
| Povodni mož (1855): | in druge bitja čudne narave, ki so vsak v svojem okrožji neomejeno vladali in se tudi velikokrat hudo razperli in bojevali |
| Bore mladost (1862): | ledino in zeleni, gosti log, ki jo meji v lepem okrožji. Hodil sem po prostornem poslopji, ki zdaj razpada, nekdaj pa |
| Domen (1864): | je bil že star ko zemlja, najbolj učeni mož v okrožji, vendar ni znal druzega ko brati in pisati, in za |
| Sosedov sin (1868): | v kacem slovenskem trgu ali večej vasi je prebivalcem v okrožji imeniten dan ter ima nekaj prazničneg. Veseli se ga kmetič |
| Žalost in veselje (1870): | v nevarnost prišel, ko sem jih miril. Indijani v mojem okrožji so sicer miroljubni in vedno sem bil zadovoljen ž njimi |
| Zvezdana (1883): | Zdaj pa vidim, da se spletajo celi romani v mojem okrožji in da igram nenadoma sam imenitno ulogo. Radoveden sem, kaj |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Koliko straž je razpostavljenih? « vprašam pobočnika. »Na póludrugo uro razširjenem okrožji zmatram njih število dvanajst večinoma v gozdu stoječih,« odvrne pobočnik |
| Jara gospoda (1893): | videl in čul je vse dejanje in besedovanje ob miznem okrožji in čutil tiho zadoščenje. Bil je sploh čudna zmes lahkoživega |
| Kemija (1869): | ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes |
| Kemija (1869): | si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa |
| Kemija (1869): | brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija |
| Kemija (1869): | metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina |
| Kemija (1869): | svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati |
| Kemija (1869): | 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki |
| Kemija (1869): | repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem |
| Kemija (1869): | Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. |
| Kemija (1869): | kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri |
| Kemija (1869): | Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar |
| Kemija (1869): | hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se večidel kaže kot prstena, kakor jabelko zelena skorja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistemu, je še redkeji od prvega. 14. Skupina magnezijuma. Okis (oksid) magnezijumov mineralogi imenujejo magnezija ali pa lojevo prst, Mg. Najde |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zrnje je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati |
| Kemija (1869): | vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske |
| Kemija (1869): | z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in |
| Kemija (1869): | jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari |
| Kemija (1869): | kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova |
| Kemija (1869): | kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin |
| Kemija (1869): | večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva |
| Kemija (1869): | kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec |
| Kemija (1869): | znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito |
| Kemija (1869): | zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako |
| Kemija (1869): | 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oksidom, one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom; žveplenati minerali radi dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njimi. Tako se svinčene vode rade pokrivajo z rumenim svinčenim oksidom, one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom |
| Kemija (1869): | polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Travna: na dan S. M. Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nedello Majneka: na S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. oktobra? c) 4080 » » 5 1/2 % » » 26. marcija do dne 9. julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno |
| Roza Jelodvorska (1855): | viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki |
| Zoologija (1875): | podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj |
| Botanika (1875): | so vse gobe sumljive, ktere 1. imajo neprijeten duh in vkus, 2. ktere so sluzaste ali slinaste, ali ktere so že |
| Botanika (1875): | sebi ščavne kisline, ktera daje kislici (Rumex acetosa) znan njen vkus. Iz step severne Azije donašajo ruski kupci v Evropo korenine |
| Botanika (1875): | Burazo (Borrago) jedó sem ter tje za salato, ker ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. |
| Rudninoslovje (1867): | 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je |
| Rudninoslovje (1867): | v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati |
| Kemija (1869): | Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré |
| Kemija (1869): | osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj |
| Kemija (1869): | neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi poln sod se skisa. 6. Včasi novo vino dobrega pokusa, če v kaki posodi kake ure stojí, černo postane. To |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | meso, kije ali kislega, reznega, sladkega, sladkornega, ali pa grenkljatega pokusa, pa le malo ali clo nič dišeče. Peškišče ima pet |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | imajo čiste vina, ker a) godlaste vina niso ne dobrega pokusa, ne prodajavne, in pa b) so vedno v nevarnosti skazili |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ravno tisti njivi, neporezan je debeljši, krepkejši, bolj moknatin boljšega pokusa bil; 3. da porezani krompir nima ne dobrega pokusa, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne le zavoljo svoje lepote, ampak tudi zavoljo svojega prijetnega pokusa in svoje stanovitnosti in poterpečnosti in zavoljo mnoge koristi velike |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | boljšega pokusa bil; 3. da porezani krompir nima ne dobrega pokusa, in ni stanoviten, ampak je rad gnjil, ali pa nekako |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tretjo versto grejo kutnarce, ki so precej debele, dobrega sladkornega pokusa in po začimbi dišé, pa vender niso takó dišavnega pokusa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevja semena so le tiste dobre, kterih sad je boljšega pokusa in lepši rasti. 3. Take poleti in v jeseni nabrane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v ustah ne razstopé, so pa vender sočnate in dobrega pokusa, večidel bolj dolge kokor široke; po dobroti so perve za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njenega jezika. Znala je oblačila po najnovejši šegi, po izbranem okusu napravljati; njeno ime je Graja. Tretja, Sira, je bila iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | listu so najboljši pisatelji srbski in slike gódijo najfinejšemu umeteljniškemu okusu. Cena listu za vse leto je: 6 gold. (za Bosno |
| Zoologija (1875): | se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari |
| Zoologija (1875): | samo največi, temveč tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečna in redilna jed. Nog imajo pet parov, zatorej |
| Zoologija (1875): | pa stanujejo: Veliki vrtni polž (Helix pomatia), ki je jako okusna in tečna jed; jeseni zapre ustje z apnenim pokrovcem, in |
| Zoologija (1875): | ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje. Jajca so okusna, zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz njih jajca. Jeseni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | uže jako potreben. Parnikova kuhinja je imela na razpolaganje prav okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na |
| Zoologija (1875): | pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea |
| Robinson mlajši (1849): | turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1853 so ga več pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo |
| Botanika (1875): | iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo |
| Blagomir puščavnik (1853): | in le kadar je kak ptujec pri njem bil, je okusil ž njim kozarček vina, kterega so mu bližnji deželam podarovali |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | solze z bledega obličja in globoko zdihovala. Že nekdaj je okusil duh moč diviških solz, tudi sedaj so ga omečile, da |
| Oče naš (1885): | vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih je poznal in okusil sladkost vere v Kristusa. Zavoljo tega so tudi goreče besede |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga |
| Biblia (1584): | jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII |
| Ferdinand (1884): | vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili do pozne nočí in marsikteri kozarček vina in óla so v spomin Draketa spili, ki je Evropi to veliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je |
| Zlata Vas (1848): | bili, kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas |
| Zlata Vas (1848): | kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | novih krajc, na dan. — Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko |
| Zlata Vas (1848): | je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni stan olajša. Iz Štajarskega. Železnica, ki bo peljala iz Pragarskega v Kanižo |
| Fizika (1869): | prilota) bakrena plošča k cinkovej plošči, kar skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | prodajajo po nižji ceni, — da se naprava vodnjakov kmetom nekoliko olajša, — da se jim Ruski lan cenejše prodaja, — mlekarstvo in sirarstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš |
| Oče naš (1854): | Ménartove beséde so Barbi serce zlo olajšale in potolažile. Pomirjenje — pokoj za moža — kerst sinčka: to je |
| Najdenček (1860): | oči postavila. Njena pomoč in njene besede so me močno olajšale in kakor prerodile. Povedala mi je, da je s strahom |
| Gozdovnik (1898): | Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó izkušeni Benito |
| Zlata Vas (1848): | se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s hvaleshnim ſerzam drushbe ſlavil, kterih namen je, take neſrezhe polajſhati ali zlo odverniti jih. Ambroshizh. Ravno takó, kakor imamo bratovſhnjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opomniti, kako ſi nekteri, slaſti kteri vézhji domazhije imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri brane namrezh, klere ſo ſkupej |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vse mogoče storila, s komur je le količkaj njegovo osodo zlajšati mislila. Njegovi zdaj pokojniši duši je kmalo tolažljive besede govorila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ječo nesti, in kolikor je zamogla, je skušala njegovo terpljenje zlajšati. |
| Roza Jelodvorska (1855): | Vas, dragi oče zopet viditi, vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo |
| Najdenček (1860): | roke. Čutil sim, da mi to lizanje bolečine hladi in olajšuje. Še bolj sim oslabel, in več mi ni bilo mogoče |
| Zoologija (1875): | Dolgi, iz 9 do 23 vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje. V primeri veliki možgani nam razjasnjujejo dobro pamet in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga križem po svetu, tako pa nam tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan olepſhana : Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Velizhaſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare tolikanj olepſhana , de je v ſloveſu nar lepſhi zerkev v zeli kreſti |
| Genovefa (1841): | ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko |
| Ferdinand (1884): | tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec! si že po vaséh hodil in |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli |
| Kuharske Bukve (1799): | Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka |
| Kuharske Bukve (1799): | polivanje. — Kir ozhe, sna tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi |
| Kemija (1869): | pa poseben duh, ki mu ga dajó primešane pare hlapnih olj, ki mu tudi povekšajo svetilnost. Dober plin apnene vode ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride, se da živinčetu zjutrej in zvečer en maselc pogretega ola, kteremu se pridene ena žlica bezgovega izločka, ali 2 žlici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga |
| Botanika (1875): | drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 46, 500 kg cukra po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 46, 1613 kg cukra po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe viſhe. Tudi ta narmajnshe greh je koker ena kapla vojla, katira se na beli vovni irozhnu nareſen reſlye, inu poſna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bila; ſakaj una plava le gori ſgur koker ena kapla vojla na vodi, ta pak gre kmalu na dnu koker tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'ſvojmu folku : polej jeſt vam ozhem shita , vina, inu vojla poſlati, de ſe boſte od njeh naſitili, inu vaſs nabom |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is vojla vonuſame, v' pepel uręzhi, inu dobru ſmenzati, de saksebi pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se |
| Divica Orleanska (1848): | gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic |
| Rudninoslovje (1867): | Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način |
| Kemija (1869): | Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. |
| Kemija (1869): | ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad |
| Botanika (1875): | Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote |
| Ta male katechismus (1768): | G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſalata. Rapunzlove korenine al olupi, oſoIi, inu s' jęſiham inu oljam sa ſalato narędi; al jeh pa ſkuhaj, inu mersle oſoli |
| Kuharske Bukve (1799): | zhi s' lemonovim, al pomoranzhnim oljam; perdeni enmalo ſladke ſkorie, nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat |
| Genovefa (1841): | velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki |
| Rudninoslovje (1867): | ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet |
| Botanika (1875): | narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar |
| Kemija (1869): | siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohrani našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija |
| Kemija (1869): | žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina |
| Kuharske Bukve (1799): | 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' zherni polivki, ſchwar= ze |
| Kuharske Bukve (1799): | lemone, inu daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terpljenje, pravizhni pa v' vezhno veſelje. “ Kar je Jesuſ na oljſki gori od rasdjanja Jerusalemſkiga meſta prerokoval, ſe je ſhtirdeſet let |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo po navadi hvalne peſmi po jedi ispeli, gre proti oljſki gori. Vſi pobiti od shaloſti ino molzhé ga uzhenzi ſpremijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je Jesuſ ſ' ſvojimi uzhenzi v' Jerusalem vsdignil. Pod oljſko goro per tergu, ki ſe mu je reklo Betſage, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bili ſhe kaj vezh radi ſliſhali. Kedar tedaj na oljſko goro pridejo, ſe Jesuſ uſede, ino uzhenzi okrog njega. Od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isgovoril, pelje uzhenze v' Betanijo, ino gre s' njimi na oljſko goro. Tukaj rasproſtrè ſvoje roke nad njimi , jih blagoſlovi, ino |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in prædium, cui nomen Gethſemani. inu ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu Chriſtus naſh Odreſhenik s' ſvoimi Jogri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo povedali, de se je 10 poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi |
| Divica Orleanska (1848): | varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ! “ Ino kolena upogujejo, ter ſkazhejo okoli altarja med vpitjem. Pa ni ga odgovora. Opoldne klizhejo ſhe glaſneje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osunaj, ino moli. Na enkrat sagleda Zaharija na deſni ſtrani altarja angelja. ˛Strah ga opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhtevilu dvanajſt Israelſkih rodóv, ino popravi poderti boshji altar. Okoli altarja naredí ſhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasſeka |
| Življenja srečen pot (1837): | Oh, to je grosa in ſtrah! Mladenzh, ne hodi bliso altarja, ako ſe ſpodobno ne sadershíſh; ſtraſhen je kraj, na katerim |
| Slate jabelka (1844): | ſtoriti. Kadar ſe ſveta maſha bere, je veliko angèljev okoli altarja, kteri s’ ponishnoſtjo leto ſkrivnoſt gledajo, s’ neisrezhenim sazhudenjem in |
| Slate jabelka (1844): | samogli s’ teleſnimi ozhmi tiſte angelje viditi, ki ſo okrog altarja, kadar ſe ſveta maſha bere; ali ko bi Jesuſa samogli |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | številu dvanajst Izraelkih rodov, ino popravi poderti božji altar. Okoli altarja naredi širok, globok graben. Potlej zloži dreva na altar, razseka |
| Oče naš (1854): | „To je presveto Telo našega Gospoda, presveti zakrament altarja,“ odgovori Nacek in pripogne svoje koléna. „Visoko češeno in hvaljeno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | toliko hudiga v' Boga. Maliku Balu, isrésani podobi, je zelò altarje delal, ino ljudſtvo v' malikovanje sapeljeval. Prerok Elija tedaj ſtopi |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | de saj bom ſmislel tam: Kok’ s’ offran bil pred altarjam. 5. S’ doma pregnan se s’ MArio Wejſhal v’ d |
| Življenja srečen pot (1837): | gorí, kakor veſela lampiza (ſvetilniza) v' Goſpodovi hiſhi pred boshjim altarjam. Ako po ſvetli luzhi pihneſh, ſvetlobo vgaſneſh; vſe je temno |
| Življenja srečen pot (1837): | ſveto véro veliko hudiga preſtál. Poſlednizh ſo ga nevérniki pred altarjam, kjér je ſveto maſho ſlushil, prebodli, ino mu tako nebeſa |
| Življenja srečen pot (1837): | gerdo je, ino velik greh temu, ki ſe neſpodobno pred altarjam vêde (noſi). Maſhni ſtresheti alj miniſtranti, ki molitve prehitro sgovárjajo |
| Genovefa (1841): | med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dvornika, inu perjatla klizal, zhe bo tebe vezhkrat pred svojem Oltarjam videl, inu zhe tebi kaj nadlego della, se bosh tukej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kaj super tebe ima: tok puſti ondi tvoj dar pred oltarjam , inu pejdi poprej, ter ſe ſpravi s'tvojem bratam; inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje kamre, inu neveſta is ſvoje poſtele. Med uratame, inu oltarjam ſe bodo Maſhniki, ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zaharia Barachioviga Synu, katiriga ſte vi umorili med Tempelnam, inu Oltarjam. Reſſnizhnu vam jeſt povęm, de uſſe tu ima zhes leta |
| Tine in Jerica (1852): | nič ne dé. Še po tretjih oklicih, še clo pred oltarjem se smeš premisliti. Le nič prenaglo. Tine. Jutri me gotovo |
| Maria Stuart (1861): | še konca ni — Moj Bog! Marija. Povedi vse! In pred oltarjem sem mu roko dala! Kenedi. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bo njegova z žarki obdana podoba visela nad marsikterim oltarjem. Kot priprost kerščanski sin je tu sedel, kteremu je kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ker se je uže naprej sprevidelo , da vkljub obilnemu številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | njeni zunanji steni vštric vhoda vravnanih je bilo šestero začasnih altarjev, in to zarad obilnega števila romarjev izmed duhovskega stanu, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za maševanje prav težko priti na vrsto. Premalo je bilo altarjev in tudi ministrantov; toraj je morala zopet moja malenkost stopiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po perméri viſoka in nje ſtena smirej béla ko ſnég. Oltarjev ima pét, namrezh vélkiga in ſhtiri ſtranſke, ne ravno is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobeniga otamnjenja v ſebſ terpéti, je tudi zhaſtitljive nune otamnjenje oltarjev njih zerkvize, kakor ſe kashe, slo v ozhí bòdlo. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek |
| Blagomir puščavnik (1853): | Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | klic: Slava ! Napise napravljajmo slovenske, na primer, v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bo svojega sina, edino svoje veselje, edino podporo, pri oltarji videla — ali ne bomo imenovali take matere junaške? Če pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih |
| Kuharske Bukve (1799): | ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do |
| Kuharske Bukve (1799): | mazhovja. Nęmzi pa hezhepezh; ſkuhaj na vodi, sraven deni lemon olupka; kader ſo mehke, jeh pretlazhi ſkusi ruto; perdeni zukra, kar |
| Kuharske Bukve (1799): | vręshi na enim konzi eu pokróvez prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v' |
| Kuharske Bukve (1799): | zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni |
| Kuharske Bukve (1799): | pokróvez prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v' vodo. Sholze dęlaj tako: sa |
| Kuharske Bukve (1799): | tri unzhe zukra na ſhtir shlizah vode, v' katiri ſo lupki ſe kuhali, ga pęni inu kuhaj, de ſe vlęzhe. Potle |
| Kuharske Bukve (1799): | to ſe dobro ſkup savrè, prezedí, inu naliejo pomoranzhni votli lupki do ſręde; vender more, popręd ſpodna bęla sholza shę terda |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonovi olupki. Olupi limone na okroglo kakor jabelka, de bodo lupki dolgi, oveži jih trikrat ali štirikrat z nitjo, de ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki je v ponvi, poli in s podolgama zrezanimi limonovimi lupki potresi. - Tudi karpa lahko tako perpraviš, samo, de per njem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga |
| Kuharske Bukve (1799): | 5 liber vkuhaneh kútin, 3 libre v' zukri hraneneh lemon lupkov, 18 lot vkúhaniga lemon ſoka. To kuhai na poltrętji libri |
| Kuharske Bukve (1799): | ſitzi mu dobro puſti odtezhi, de obſahne. Na eno libro lupkov poſębej ſkuhaj tri unzhe zukra na ſhtir shlizah vode, v' |
| Kuharske Bukve (1799): | imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam |
| Kuharske Bukve (1799): | 16 jajz, sraven tiga 12 lotov zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. |
| Kuharske Bukve (1799): | rahlo; permęſhaj eno unzho oluplenih drobno ſtolzhenih mandelnov, sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak, ga raſtepi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | 123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v' merslo vodo, de |
| Kuharske Bukve (1799): | inu sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rahliga, perdeni en maselc smetene, soli in nekoliko mehko kuhaniga, olupljeniga in zribaniga krompirja in prav dobro zmešaj. Potem dobro zležano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | duši, in z mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno prežganko, kteri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane pražole. |
| Kuharske Bukve (1799): | ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v steklenice deni in na hladnim spravi. Mošancgarjev sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi. Jabelka v žolci, drugačne. Pari (dinstaj) štiri in dvajset olupljenih jabelk, en polič vina, en maselc vode, eno teršico sladke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterni cmoki drugačni. Med en funt dobro osterganih in olupljenih govejih jeter zreži šest v vodi namočenih in zopet dobro |
| Botanika (1875): | in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe |
| Kuharske Bukve (1799): | lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle smęſhaj pol libre oluſhenih tanko ſtolzhenih mandelnov s' enim polízham ſladke ſmętane; prezędi oboje |
| Kuharske Bukve (1799): | pol libre, vmęſi ga pozhaſi per perſhízah, tudi dvę peſti oluſhenih ſtolzhenih mandelnov, ſladke ſkorie enmalo inu lupka od lemón |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla meſhaj v' ſklędi do rahliga, permęſhaj potle eno unzho oluſhenih drobno ſlotzhenih mandelnov, tri zęle jajza, inu tri rumenake, pol |
| Kuharske Bukve (1799): | teleta. Męſhaj v' ſklędi eno unzho putra, permęſhaj eno unzho oluſhenih ſtolzenih mandelnov, dva jajza, inu oſem rumenakov dobro ſtepenih; pezheno |
| Kuharske Bukve (1799): | mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari, oluſhi, drobno ſtolzi, en bokal vode gori vlì, 8 loth zukra |
| Kuharske Bukve (1799): | od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zerkouno fhkrino hranite? Na bo le veliku vezh ta zirkou omadeshana, kader vy nar grefhnifhi kopzi, inu nadoshne krivy sheini ſodniki |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de bi bila ta zirku omadeshana, aku vi tiſte v' to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z |
| Divica Orleanska (1848): | zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica |
| Gozdovnik (1898): | Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih |
| Oče naš (1854): | si pravičin! “ Menart je potreboval več časa, da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nektere minute ali četertinko ure terpi, je živinče trudno in omamljeno, še nekaj časa poleži in potem ostane. Potem nekaj časa |
| Kuharske Bukve (1799): | je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo |
| Maria Stuart (1861): | premišljevala sem, Vse zvesto zapisala si v spomin, Kakó bi omečila ji sercé! In zdaj mi naglo je odpalo vse, Vse |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vam na milost in nemilost, zato upam, da vas bo omečila moja odkritoserčnost. Malo bi vas stalo, narediti, me poštenega moža |
| Genovefa (1841): | sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko vse bogastvo. Solze in prošnje bi ga bile skoraj omečile, ko ga ne bi bil Evrota stermo pogledal, njo pa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je okusil duh moč diviških solz, tudi sedaj so ga omečile, da je od svojega namena, vse Adamove otroke, ki bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | vedno toči, žaluje in moli, da bi kamen mogel se omečiti. Proti jutru vihar vtihne, tamne megle se gubijo in zvezde |
| Ultra! (1867): | tednu, umrem. Potem naj bode, kar hoče. Ata, dajte se omečiti, saj vas tukaj nobeden ne vidi. Vilko se gospodu pokloni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | peštenjak tukaj”. Še-le čez dolgo časa se je dal vratar omečiti in je prostovoljnega vjetnika izpustil. Škoda samo, da ni vprašal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika |
| Robinson mlajši (1849): | korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu |
| Roza Jelodvorska (1855): | šiba na vodi, ko vidi strašniga trinoga nje ljubiga očeta. Omedlevica jo napade, in mogla je na bližnjo kamenito klop sesti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ona ni dala glasú od sebe, nekaj ker jo je omedlevica obhajala, nekaj pa zato, ker je zaničevala svojega sovražnika in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti |
| Genovefa (1841): | njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje |
| Blagomir puščavnik (1853): | O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | brigal, kar se po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi |
| Gozdovnik (1898): | ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | O terde perſſi! o kamenitnu ſerze! ſe on ni puſtiu omehzhati, temuzh je terdovraten oſtou, inu tebe, katiri ſi ta nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zartane krivy tiga nar zhiſteſhiga jagneta Boshjiga ſe h' pokuri omehzhati, h' obshalvainu, inu vſmileinu smeisit, inu h' ſouſam reſtopiti puſtile |
| Občno vzgojeslovje (1887): | znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti |
| Rudninoslovje (1867): | ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter |
| Rudninoslovje (1867): | četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične |
| Fizika (1869): | prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji |
| Fizika (1869): | podlage, s ktero se telo tál dotika, ali notri ploskve, omejene z njegovimi podporišči, kakor pri mizi, stolu, konju, itd. Pod. |
| Botanika (1875): | čisto rudninskih tléh so dušečnate rudnine velika redkost, ktere so omejéne le na posamne kraje, kakor n. pr. chilski solitar (kemija |
| Botanika (1875): | močno ménja. V predstoječem razkazku dana števila imajo tedaj le omejéno vrednost; mogoče je, da je pepel iste rastlinske vrsti, če |
| Občno vzgojeslovje (1887): | te prve stopinje. Duševno življenje je v vsej tej dobi omejeno na najnižje psihično delovanje. Predstavljanje, čustvovanje in poželevanje ima v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni |
| Kemija (1869): | kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je tu ozirati, to je, zraka in zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase |
| Kemija (1869): | ustanovljenemu temeljnemu zakonu. Toda to protislovje je samo navidezno, ki omenjenega zakona prav nič ne podira, temveč ga še potrjuje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po izvrstnem zajutrku, katerega dobim po prijaznosti in posredovanji gori omenjenega gospoda, vzamem slovó od Mokronoga in se napotim proti Škocijanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma |
| Botanika (1875): | Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi |
| Botanika (1875): | so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano |
| Zoologija (1875): | vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav dobro, torej tudi v poznejih létih. Kar se pri omenjenim prekopanji perstí okrog dreves manj sená, toliko več se pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | so ga do leta 1783 po nemško „Rudolphswerth” imenovali. Pred omenjenim nadvojvodam mende ni bilo tù ne mesta ne vasi, desiravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | leta znaša le 2 gold., ki se pošilja pod gori omenjenim naslovom na Dunaj. Priloga današnjemu listu spričuje istino našega priporočila |
| Fizika (1869): | bolj na široko pretresovali: za zdaj naj bo samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje |
| Zoologija (1875): | dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo |
| Kuharske Bukve (1799): | uro, preden ſe smerslína ludęm na miso da, ſe dęne omęſa, is katire ſe smerslo ſerkanje dęla, v' to koſitarnizo, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' pokrovam dobro saprè. Zhe popręd notri dęneſh, bo omęſa ſvojo mozh sgubila, odmęknila, inu nebodę otla rada ſpęt smersniti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu |
| Biblia (1584): | enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadno drévje, glej, de boſh goſenzhno salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sa to ga imajo ozhe radi, ino mu piſano ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſvojo shivino pomnoshijo, ali zhe ſi boljſhih, koriſtniſhih shivalſh omiſlijo. Prav imajo, zhe ſo le tudi ſkerbeli, boljſheji shivini tudi |
| Stric Tomaž (1853): | veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | učiteljev prepičla, da bi slehern izmed njih potrebnih knjig si omisliti zamogel, bi bilo prav, ako bi učitelji po raznih okrogih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pisma dvojne velikosti. Kdor si hoče takih zavitkov za pisma omisliti, plača razun marke, ki jo za pismo potrebuje, še pol |
| Botanika (1875): | pomočjo dobrega mikroskopa doseči. Sreča je, da je zdaj laže omisliti si mikroskop, ki je za rabo, kakor v pretečenih časih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v opravi, orodji, obleki, razni ukrasi, katere je móči lehko omisliti, kot n. pr. okusne (če tudi priproste) slike, sobne rastline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Le Janes, nobèn drug per omisji ni védil, sakaj je Jesuſ Judatu to rekel. Ker je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino koga bi ſerze ne bolelo, de per tem ljubesnjivim omisji tudi hinavſkiga terdovratniga sdajavza vidi? — Pa kakor ſe je Juda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga omlati, de ſe ki kaj ne ſogréje; kadar je omlazheno, odlozhi ſi nar lepſhi in nar bolj polno sernje sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe s'droshmi od vina omozhi, inu toku ſzęli: al ſe s'sèleno wagenſhmier pomashe, de |
| Kuharske Bukve (1799): | Divje meſo ſe narpred potręſe ſolio, ena bęla ruta ſe omozhi v' jęſihi, v' njo savie meſo, povęshe, inu na en |
| Kuharske Bukve (1799): | robam, puſti en zhaſ oſolene leshati, potręſi s' bęlo moko, omozhi v' mersli vodi, inu s' ribanim kruham potręſi; poloshi na |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſkuſi pa na to visho, kdaj je moke sadoſti: namrezh omozhi perſt v' ſuhi moki, vtakni ga v' teſtó, kader ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | is polovize vode, inu is rastepenga jajza; piſheta v' tim omozhi, s' ribanim kruham potręſi, zri v' rasbęlenim maſli. Tudi naberi |
| Kuharske Bukve (1799): | malo putra v' eni kosi, v' tim ſtoplenim maſli ręsíne omozhi, potręſi s' ribanim kruham, pokladaj na mręsho, inu jeh pezi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mene skerbé; otrok sem še, ubog in zapuščen. Zdaj je omolčal. Pa vnovič se mu je pri sercu milo storilo; svoje |
| Oče naš (1885): | bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na Martona, kteri je vtruden omolčal in si pot z bledega čela obrisal. „Ménart“, je govoril |
| Genovefa (1841): | ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda |
| Genovefa (1841): | v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram |
| Divica Orleanska (1848): | krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem |
| Zlata Vas (1850): | pridete k Lizi ter rečete: »Let in dan si že omožena, pa si še tako lepa. Vsi možjé se čudijo nad |
| Zlata Vas (1850): | mladi možje vsi — »de zna coprati. Če bi Lizika že omožena ne bila, bi nam vsim serce is telésa izcoprala, tako |
| Zlata Vas (1850): | Povédati vama hočem. Tega so žene same krive. Dokler niso omožene, se lišpajo kar koli morejo in vse denarje, kar jih |
| Mlinar in njegova hči (1867): | potlej vdove, za njimi otročnice z otročiči v naróčaji, potem omožene in na zadnje dekleta, vsi v mrtvaških prtéh in z |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni |
| Ljubljanske slike (1879): | ni, da bi jej tega ne privoščile. Kedar se ktera omoži, jo zavidajo in odpovedo prijateljstvo, a vendar vsaka pravi, da |
| Mešana gospôda (1881): | vsakdo opehari. — Zabičevala je hčeri, naj se vender uže enkrat omoži, in da naj vzame moža, ki ume denarstvo in pravdne |
| Kmetska smrt (1890): | Miciki pa še kosilo in posteljo in skrinjo, če se omoži –« »Torej bališče? « vprašal je Češek. »Ne, samo posteljo, pa skrinjo |
| Od pluga do krone (1891): | jaz pozdravim vsaj nekoliko, gledala bodem takoj, da se Micika omoži na dom. Peterčev Jaka jo vidi jako rad in všeč |
| Svatba na Selih (1894): | takó medeno? Pusti jo, kdo se méni za nje trmo! Omoží se takrat, kadar bodem jaz hotel, in tistega vzame, kogar |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | vami, rajše nego na jug. Ko je čas, da se omoži — lepa je res — ji je pač vse eno, ali dobi |
| Dušne borbe (1896): | še nekoliko in nerazvita, a to vse preide, kadar se omoži. « In z vkusnimi, bogatimi oblekami je napravila iz nje elegantno |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Mina, "če tebe odvede od duhovniškega stanu in se potlej omoži z drugim! " "Ne sodi prenaglo, Mina! Tukaj ni šlo za |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Ali prav govore ljudje, ki Meto nagovarjajo, naj se zdaj omoži z bratom rajnega moža. Dobila bi tako moža enakega rajniku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov |
| Zlata Vas (1850): | ter reče: »Lizika, ti si rekla de se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez hočem svoje dni brez žene ostati; zakaj nobene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi |
| Gozdovnik (1898): | je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila. |
| Biblia (1584): | Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k'nym: Kateri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém tudi dobro, de veliko |
| Divica Orleanska (1848): | iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje |
| Robinson mlajši (1849): | razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele |
| Stric Tomaž (1853): | temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v |
| Čas je zlato (1864): | poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav |
| Kemija (1869): | ima največo vrednost, po priliki ena petina, toda proti koncu ge je vedno manj, ravno tako tudi pri prevelikej žarovitosti, pri |
| Biblia (1584): | nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu |
| Biblia (1584): | priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je |
| Biblia (1584): | Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte |
| Robinson mlajši (1849): | kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi se |
| Robinson mlajši (1849): | malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in |
| Robinson mlajši (1849): | je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo |
| Robinson mlajši (1849): | poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še |
| Robinson mlajši (1849): | vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav |
| Robinson mlajši (1849): | neumno bilo, da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji |
| Robinson mlajši (1849): | uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi |
| Robinson mlajši (1849): | ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl |
| Biblia (1584): | aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih |
| Genovefa (1841): | nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | jé je Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nej mogla vun; gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne |
| Sacrum promptuarium (1695): | tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet ni šlo v glavo, da bi tak, na vsako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali pa da se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno |
| Oče naš (1885): | rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je |
| Pripovedke za mladino (1887): | sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila |
| Zeleni listi (1896): | sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat |
| Genovefa (1841): | pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme |
| Genovefa (1841): | ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte |
| Divica Orleanska (1848): | Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji |
| Stric Tomaž (1853): | pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene |
| Biblia (1584): | ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu |
| Biblia (1584): | pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje |
| Biblia (1584): | inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu |
| Robinson mlajši (1849): | kajti da ako bi teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro |
| Robinson mlajši (1849): | se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti |
| Robinson mlajši (1849): | Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino |
| Robinson mlajši (1849): | prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je |
| Sveti večer (1866): | mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz rok. ” Bili so ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih je še pri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet |
| Kuharske Bukve (1799): | s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de |
| Kuharske Bukve (1799): | jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' |
| Kuharske Bukve (1799): | potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní |
| Divica Orleanska (1848): | Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj |
| Oče naš (1854): | bilo serca, ktero ni z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom |
| Revček Andrejček (1891): | napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm |
| Sacrum promptuarium (1695): | perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi |
| Sacrum promptuarium (1695): | jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs |
| Kuharske Bukve (1799): | Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj druziga po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči |
| Zlata Vas (1848): | lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je |
| Zlata Vas (1848): | večkrat tudi med tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje |
| Ferdinand (1884): | pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras |
| Sacrum promptuarium (1695): | godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar bi bilu mogozhe, bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh |
| Sacrum promptuarium (1695): | vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit |
| Sacrum promptuarium (1695): | hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil |
| Genovefa (1841): | beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z |
| Robinson mlajši (1849): | ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je |
| Robinson mlajši (1849): | vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla |
| Blagomir puščavnik (1853): | vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | »Kaj pa je, Šilo? « ga poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo |
| Ferdinand (1884): | ne radi tega, ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših |
| Biblia (1584): | vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korún |
| Robinson mlajši (1849): | z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Pride na vás v hišo dobriga Rikarda. Pa nova žalost jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je mati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest |
| Valenštajn (1866): | bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
| Rudninoslovje (1867): | Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno ločijo v |
| Genovefa (1841): | od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè |
| Genovefa (1841): | Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga |
| Valenštajn (1866): | Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi |
| Botanika (1875): | med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo |
| Lohengrin (1898): | Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta |
| Robinson mlajši (1849): | bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti |
| Viljem Tell (1862): | Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
| Genovefa (1841): | moja shêna — kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi |
| Genovefa (1841): | ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa povedali, kar seje v Ljubljani zgodilo, dokler smo Ju v svojim ozidju imeli : Komaj sta se, v Ljubljano pridši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler |
| Stric Tomaž (1853): | konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče |
| Zoologija (1875): | nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih |
| Gozdovnik (1898): | Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. « |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica vderle. Težko si je zopet serce storil in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te |
| Oče naš (1885): | ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še |
| Zlatorog (1886): | trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa |
| Tiun - Lin (1891): | »Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je jas ozbam sposebnjem vonam povonati o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad nie shriftami snaidano gratavo? kader an Kriſtian tu terplenje spraviem usmilénjam |
| Biblia (1584): | od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję shely. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in |
| Zlatorog (1886): | hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč poleg nje. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó |
| Roza Jelodvorska (1855): | vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to |
| Roza Jelodvorska (1855): | In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se je pri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo |
| Robinson mlajši (1849): | Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Vſi ti pa nabedijo s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, kyr nega shalio. Premiſlimo pa tudi ſami ſebe, koku malu kedei s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je pa perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Kader je shi biu Chriſtus naſh Odreſhenik trikret ſvojo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tiſti, katiri je nas lubiu, poprei, ko ſmo mi nega posnali. Katiri per timu Preroku Jeremiu cap. 31. taku govory |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga Odreſhenika, pogledeimo na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne nar nadoshniſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on h' ſmerti obſojen, ga je sgrivalu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greh, de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu bres folka. O hudoba |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ti njegovi niſſo njega goriuselli. Kolkerkol njeh je pak niega goriusellu, tem je on oblaſt dav, de bi Boshji otrozi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ja tudi jeſt prositi. O sa kolkajn rezhy ozhem jeſt niega proſiti. Dali pak meni prezej Bug vſe, karkol ozhem imeti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so tvojega sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | podtiem Kriesham stava on pa gorei visoti k' si shlishava niega rezhi shana Jahannes bo tvoi sin: ti pa niega Mathe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shlishava niega rezhi shana Jahannes bo tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe prosim o nai svelizhaneishi mati boshja: jas |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse |
| Ta male katechismus (1768): | nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu |
| Divica Orleanska (1848): | Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde |
| Viljem Tell (1862): | Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri- |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo |
| Zlatorog (1886): | Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče |
| Zlatorog (1886): | nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več. |
| Lohengrin (1898): | Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v |
| Biblia (1584): | Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | buditi, Kar je prau , sturiti vſelei, Sh'nio delat, pogon dopouniti, Nie se superſtavit naſmei. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bi duſhi pomagalu, Bres tiste tudi nezh sgoditi, Kar bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar |
| Biblia (1584): | me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe |
| Sacrum promptuarium (1695): | od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu laſy s' glave |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje |
| Biblia (1584): | nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ga próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje |
| Valenštajn (1866): | prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila |
| Fizika (1869): | izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj |
| Botanika (1875): | razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na |
| Botanika (1875): | se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki |
| Tiun - Lin (1891): | priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne vedo, ki je niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. |
| Zlata Vas (1848): | si je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo |
| Sveti večer (1866): | nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin |
| Kemija (1869): | da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu |
| Botanika (1875): | zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem |
| Botanika (1875): | se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi |
| Oče naš (1885): | Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “ |
| Zlatorog (1886): | je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva |
| Gozdovnik (1898): | mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
| Kuharske Bukve (1799): | od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in na tanjko očedite, de ne bo kaplice mleka v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se |
| Divica Orleanska (1848): | prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli: Quid ad nos? tu videris. Kai mi maramo? ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nega potroshtou! O debi tudi obeniga na bilu, katiri bi nemu negovo shaloſt ponoviu, inu gmirou! ali veliku yh je, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti, nemu noter do ſmerti pokorn biti, v'britkuſti shiveti, terpeti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu s' zeliga shivota ta kervavi put vun isgnau: terpeu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu lubesen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati, inu jes ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar greſhneiſhim snamnam tiga kuſhvaina isdati, inu vloviti: satorei je nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher |
| Sacrum promptuarium (1695): | de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je |
| Sacrum promptuarium (1695): | premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh |
| Biblia (1584): | li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus pak je |
| Biblia (1584): | je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je njemu tó povędal, odgovóril, inu djal: Kdó je moja Mati, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe |
| Robinson mlajši (1849): | veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in |
| Roza Jelodvorska (1855): | sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama |
| Robinson mlajši (1849): | naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega |
| Robinson mlajši (1849): | ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe vſeh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je ta pozhitka dan. Starſhe s a lepu imeti, Inu neh nauke gor vseti Tak bosh per meni shtiman. 4. Blishniga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni doli, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dopernesti ta mutast greh, Vudovam Krivizo sturiti, No Srotizam per neh rezheh, Lon saſlushepi tergat du, Te grehi vpijejo v'Nebu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh lubi prau, Se je nem sam sa shpisho dau. 4. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh sagovoriti Sapopaden k'dir je v'Letem Tisti je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veina tih pozhutkou, inu dopouneina nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega |
| Biblia (1584): | Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl |
| Biblia (1584): | GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal |
| Biblia (1584): | je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od |
| Biblia (1584): | ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili |
| Biblia (1584): | je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti |
| Ta male katechismus (1768): | Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni pak ſo she |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je |
| Genovefa (1841): | ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de |
| Genovefa (1841): | tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam |
| Tiun - Lin (1891): | tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej |
| Valenštajn (1866): | Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. (628 – 48) – 52 = 628 – (48 + 52) = 628 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da |
| Gozdovnik (1898): | v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena |
| Gozdovnik (1898): | ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ino Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj: ali je mogoče |
| Fizika (1869): | Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali jim. Ces enfans ont été sages, je leur donnerai |
| Biblia (1584): | veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar |
| Biblia (1584): | on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu |
| Biblia (1584): | Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki |
| Genovefa (1841): | do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize |
| Genovefa (1841): | pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila |
| Genovefa (1841): | in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo |
| Tine in Jerica (1852): | je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo |
| Zoologija (1875): | so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo |
| Ferdinand (1884): | zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me |
| Gozdovnik (1898): | Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi |
| Biblia (1584): | eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhakamo? 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter |
| Genovefa (1841): | po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 |
| Divica Orleanska (1848): | oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne more, ako bi se vsi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná. |
| Stric Tomaž (1853): | kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar |
| Biblia (1584): | ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej |
| Biblia (1584): | bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr |
| Biblia (1584): | inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je |
| Kuharske Bukve (1799): | 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je |
| Robinson mlajši (1849): | bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je |
| Valenštajn (1866): | tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne |
| Fizika (1869): | kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči, kakor z vrelo vodo samo na sebi |
| Gozdovnik (1898): | pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Truplu taku dougu prebiva, Dokler nio v'tistim pusti Buh Per Bogu je nar vezh shtimana |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nio, inu vſe potrębe k' tvojim rokam perpravio, ja ſhe k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv kader bo te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha zheshzha. TV 2. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo |
| Pozhétki gramatike (1811): | celles-la, une la Opomin. To nameſtime je ravno naſprotno prejſhnimu, nio nikdar ne ſtoji poleg imena. Des ces chapeaux le mien |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih |
| Astronomija (1869): | dneh, zadnja pa po 6 letih in 270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar |
| Kuharske Bukve (1799): | ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na |
| Genovefa (1841): | prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe |
| Divica Orleanska (1848): | Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil |
| Zeleni listi (1896): | skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala |
| Valenštajn (1866): | Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo |
| Valenštajn (1866): | izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To |
| Biblia (1584): | kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri |
| Biblia (1584): | Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta |
| Biblia (1584): | Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh |
| Biblia (1584): | Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga |
| Ta male katechismus (1768): | pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan |
| Oče naš (1885): | bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje |
| Biblia (1584): | ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od |
| Sacrum promptuarium (1695): | Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej |
| Sacrum promptuarium (1695): | ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se ji je v tem času kaj godilo? Kako je ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le bil v stan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri |
| Gozdovnik (1898): | kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in deček, ki sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu! “ je odgovoril Irec. |
| Sacrum promptuarium (1695): | De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rekli, de jim ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in |
| Zlata Vas (1848): | nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske |
| Zlata Vas (1848): | so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in |
| Biblia (1584): | druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka |
| Biblia (1584): | naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu ſo ga popadli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas |
| Pozhétki gramatike (1811): | ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od |
| Robinson mlajši (1849): | smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje |
| Astronomija (1869): | ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga proſsiſh. Goſpá, Al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok |
| Genovefa (1841): | ſijalo, kjér je vſe poprej dosorilo in kjér je shé undan zvétje od jagod vídila. Pa réſ ſo bile nektére jagode |
| Genovefa (1841): | tù na polnozhni ſtrani dolinize, kjér je ſnég ſhe lé undán ſkôpnel, ſtojí zherno bodézhe ternjízhe. To ſo ternjule. Gléj, mnógo |
| Genovefa (1841): | obljubljeno deshêlo romala; de ſta ſe od ondi ſhe le undán nasaj vernila in lé ſkriváj shivéla, in de ſta ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za |
| Robinson mlajši (1849): | štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove |
| Robinson mlajši (1849): | dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč |
| Valenštajn (1866): | prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte |
| Oče naš (1854): | in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in kako je tam, tega ti ne smem povedati |
| Kemija (1869): | krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | niži za Hunskim taborjem čakal in kadar bo treba od ondot sovražnike od zad napasti. Gotovo je bil, ker so reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | je bil v Tulonu in bo šel te dni od ondot v Pariz francozkega cesarja obiskat. Od tod gré v luko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. |
| Fizika (1869): | b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična |
| Astronomija (1869): | čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811. itd. še le čez 1500 |
| Zoologija (1875): | a vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine |
| Deborah (1883): | Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica! |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 m, kjer pomenja m katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 |
| Gozdovnik (1898): | Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus |
| Sacrum promptuarium (1695): | de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v tem in tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda |
| Stric Tomaž (1853): | delajo tako pogostoma in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali, veliku greha ſturili, ſebe, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar |
| Botanika (1875): | neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali |
| Botanika (1875): | močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa nikakor ne, da |
| Botanika (1875): | vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | ta način bi dobile že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh |
| Fizika (1869): | sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v |
| Zoologija (1875): | mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo iz onega konca hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna |
| Ferdinand (1884): | nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim |
| Ferdinand (1884): | je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal |
| Gozdovnik (1898): | od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubęsni, s'tęm ali s' unim, od od tęga ali uniga prepovędaniga veſsela, katęſiga ſi v' tvoji mladoſti vshila, pravila, ker |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe ſkup savręti; potle dobro rastepi, ſnęg devaj po verhi uniga rumeniga v' ſklędo. V' meſ deni kuhaneh otrębleneh zibęb. Poſtavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivé na Kanánſkim. Naj mlaji brat je doma per ozhetu. Uniga drusiga pa — sdaj ſo bleso malo jezáli — uniga drusiga vèzh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vrataríza, ugleda Petra, ino bersh rezhe: „Ta le je tudi uniga Galilejzhana nekdo. “ Peter ſe je uſtraſhil, ino rezhe: „Jas ne |
| Genovefa (1841): | uméſh, sakaj ta mali krísh védno v roki dershím. Ljubésni uniga naju opominja, ki je sa naju na krishu terpel in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če pa zdravnik brez vse vesti ravná, zdaj tega zdaj uniga zdravilstva se poprime — le zovoljo petic v taciga omahlovca naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktére so za njim spustili, dospeti ne so mogli. Od uniga časa ga ni bilo nikoli več ne viditi ne slišati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in rezhe, de niſo po godu, de jim tega ali uniga manjka, bi rekel: Perjatel! ali ne veſh, de ſo te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | duhovni Goſpodje! naj vezhkrat s ſvojo ſerzhno beſedo tega ali uniga napravljajo, de naj k bratovſhnji ſ. Florjana perſtopi! Naj mu |
| Kemija (1869): | vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si |
| Gozdovnik (1898): | puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | bi jo drugemu podal. Prebrana bi se pri tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma |
| Blagomir puščavnik (1853): | V resnici potrebujem tolažbe. Blagomir! moja zaročnica je že na unem svetu. Nikoli nikjer ne bom v življenju več ranjce vidil |
| Čas je zlato (1864): | rudeči. Čudim se pa vender, zakaj de bogatin ni na unem, ampak na tem prijezdil. Gospod! morebiti de Vam ga posodi |
| Ta male katechismus (1768): | nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. |
| Biblia (1584): | ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali |
| Genovefa (1841): | ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje |
| Zlata Vas (1848): | in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni |
| Ferdinand (1884): | v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč |
| Ferdinand (1884): | so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je |
| Zlatorog (1886): | upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in kdo vé kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu |
| Zlata Vas (1848): | z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje |
| Zlata Vas (1848): | mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhi uskledi sagledov ti mash ko ano kanei barti useti guene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. rezhi spet pokri alpa ozhash she guene 2 rezhi imeti pa stori spet sasako posieba kaker si |
| Rudninoslovje (1867): | v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba |
| Rudninoslovje (1867): | belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje po onej kovini, ktere ima največ v sebi. Najvažnejše vrste so: 1. |
| Kemija (1869): | fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bil pa postaral, hodili so ga pogostoma v tej in onej zadevi za sovet vprašat. To priložnost je Izidor porabil, da |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenji na zeleno v rabi metoda v razklad in v onej knjigi je bilo to cepljenje posebej opisano in naslikano. Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo ! Jez. |
| Robinson mlajši (1849): | ravnal, ali ne, kaj bi si oni v ti ali oni prigodbi bili počeli i. t. d. Da se k temu |
| Zlata Vas (1850): | plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo |
| Viljem Tell (1862): | toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter |
| Ferdinand (1884): | da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo |
| Zeleni listi (1896): | Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ti je prilegla, sin Abrahamov? ” ga vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me |
| Sacrum promptuarium (1695): | certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je |
| Zlata Vas (1850): | prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno |
| Robinson mlajši (1849): | je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali |
| Botanika (1875): | pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst |
| Ferdinand (1884): | je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi |
| Zeleni listi (1896): | je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še |
| Gozdovnik (1898): | pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je |
| Gozdovnik (1898): | Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent |
| Stric Tomaž (1853): | tej reči zanemarjeni, kako v vseh rečeh za nas skerbite, unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne berbraš |
| Stric Tomaž (1853): | lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in |
| Sacrum promptuarium (1695): | si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v ponavljanje. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske |
| Gozdovnik (1898): | me boste, sennor Diaz, in potem ona dva, Baraha, Oročej. Onima bodi naša nakana skrivna. Če odrinemo, preden nazori, smo drevi |
| Gozdovnik (1898): | se nam Indijanov pač ni bati,« pristavi Diaz odhajaje, da onima dvema pove, naj se pripravita. |
| Stric Tomaž (1853): | veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da |
| Botanika (1875): | mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti |
| Fizika (1869): | nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega |
| Kemija (1869): | ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari |
| Zoologija (1875): | novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi |
| Botanika (1875): | in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z |
| Deborah (1883): | izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in |
| Gozdovnik (1898): | Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi |
| Gozdovnik (1898): | narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo |
| Biblia (1584): | more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl |
| Biblia (1584): | govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha |
| Zlata Vas (1850): | zamogli Oni storiti; ko bi danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni |
| Blagomir puščavnik (1853): | nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič |
| Blagomir puščavnik (1853): | iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s časom naprej, bo mogel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in godi novega po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | še vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem namenam, de bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med |
| Blagomir puščavnik (1853): | biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v |
| Tiun - Lin (1891): | Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili |
| Postillion d'amour (1887): | in kulije zopet na noge. Zapodé ladijo v jezero, lučica onikraj jim kaže pravo mer; kajti nastala je črna tema nepričakovano |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Dva prostaka si izprosita dovoljenja, da smeta čez jezero in ónikraj zavratno napasti vstaša. Poišeta si majhen, pod staro vrbo stoječ |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Vodétu. Mánico morava pogledati! « Jahala sta že cez most in ónikraj pred krčmo poskákala raz kónj. — Kadar sta pozno dospela domov |
| Gozdovnik (1898): | oglasi, v pričo, da je bil možbeseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor jih |
| Gozdovnik (1898): | sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se |
| Cyclamen (1883): | preko istega je vodil lesen most z velikimi okornimi držaji. Onikraj mostu je stal, ali bolje, upiral se je suh, koščen |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se odpravimo in korakamo v pozno noč do vasí Jezero. Onikraj te vasíce, dve uri hodá od trdnjave, ustavimo se. Ni |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | evangeliji zagrmí glasni strél z gradú in v frančiškanskem samostanu ónikraj mesta v »Dolci« zazvoné zvonovi, čujemo glasno plakanje nebrojne raje |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | da si še jedenpot živo ogledamo zanimive prikazni in dogodke ónikraj Save, zanimive zlasti ónim, ki so bili l. 1878. posredno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | naši šrapnéli imajo tu smrtno košnjo. Stotnija, katera nam je ónikraj jezera pokrivala desno krilo, dobro služi, ker iz skrivnega zavetja |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | markantno podobo in brez izjeme gledali s sočutjem onemoglega starca ónikraj Save, v tem, ko so lačni in kričeči gavrani ter |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | šéčejo, kakor bi ne bile pred krutim sovražnikom. Tudi od ónikraj trdnjave ni slišati nobenega stréla. Jako čudna se nam je |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | delim živež. Lakonično odgovori gospod major: »Taki nedostatki se kaznujejo ónikraj Save s temi-le sredstvi! « ter pokaže na svoj revolver. Dobro |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kadar gre vojak v boj z očitnim sovražnikom. A od ónikraj Save so nam dohajala jedino mirna poročila potnikov, ki so |
| Fizika (1869): | podaljšana križata se v a, kjer se očesu, ki je onkraj leče, vidi točka A. Temu primérno je tudi s točko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu |
| Biblia (1584): | nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra |
| Biblia (1584): | vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on |
| Biblia (1584): | je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu |
| Biblia (1584): | kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil |
| Biblia (1584): | bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar |
| Biblia (1584): | osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu |
| Biblia (1584): | je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti |
| Biblia (1584): | Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu |
| Valenštajn (1866): | Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z |
| Viljem Tell (1862): | Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku |