noter_ulit notervzeti notranje notranji notranjski notranjsko-avstrijski notri notrina nov nov. novakov novčen novčič novec november novica novič novičar novina novinec novo novo-celjski novo_izbran novoleten novoletnica novomeški novonapravljen novonastopen novo_posvečen novorojen novorojenček novoskovan novost nož nožar nožek nožen nožev nožica nožič nožiček nožnica npr. nr. nrav nraven nravnost nravstven nravstvenost nro. nuc nucati nucen nudelj nuja nujen nujno nujnost nul. numera nuna nunski nürnberški nj. njegov njen njihov njiva njiven njivica njivski njun
| Ta male katechismus (1768): | Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino sadje, kako lepo je vse skupej. To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Očesne bolezni. Lete izvirajo iz znotrajnih in zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni vzroki so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo in močno ohladi, in merzla voda pa želodec in znotrajni život ohladi. Torej se krave ne smejo precej, kedar so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno |
| Botanika (1875): | z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se |
| Zoologija (1875): | dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših |
| Ferdinand (1884): | črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé |
| Ta male katechismus (1768): | navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna |
| Zoologija (1875): | črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem |
| Stelja in gnoj (1875): | trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave |
| Revček Andrejček (1891): | nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | firbezhne je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ker se kri po tem ravnanju ne zboljša. Zraven imenovanega notrajnega zdravila rabi tudi sledeče zunajno: Vzemi 1 libro loja, ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji v ti bolezni radi zobljejo, jim ne smeš nobenega notrajnega zdravila dati. Zakaj sama natura žene bolezin po vgnjidah iz |
| Kemija (1869): | se pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo, da se pri kristalizovanji prav nič ne |
| Kemija (1869): | Zersetzungsprodukte). No poslopje se ne ruši samo zarad onega umetnega notranjega sklada, mnogo pomaga pri tem tudi voda v zraku in |
| Kemija (1869): | veje dáh življenja, ki s svojo oživljajočo močjo brani hišo notranjega razpada in proti vnanjemu vetru in viharju. Ali od onega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je sedaj lože naraščala, ker je bil odstranjen neposrednji vpliv notranjega žara, da so se mogle kot pari v parokrogu bivajoče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so: zračni kislec, ogel, na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | vladno krmilo, da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega in vnanjega stanovitnega mirú. Rane, ki jih je državi vsekala |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se |
| Fizika (1869): | zunaj z močjo od 200 funtov pritiskati, da bi držala notranjemu tlaku ravnotežje. Iz tega se razloži, zakaj da morajo stene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nova pot mu odprta, to je, pot, katera pelje k notranjemu miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in |
| Genovefa (1841): | mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati |
| Astronomija (1869): | vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali |
| Botanika (1875): | mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej |
| Zoologija (1875): | je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla. Neki notranji glas mi je rekel, da je Bog, ki hudo kaznuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki |
| Botanika (1875): | se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki |
| Ferdinand (1884): | se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba taku N. N poſtaulana notra vmolituah tamo prosi 5 10 al 20 bel 30 taushent |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvsa Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jutra je spet tekai notra al bosh popotriebi nuzou ta druje je ana rinzhza kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov |
| Blagomir puščavnik (1853): | vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža |
| Biblia (1584): | enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar |
| Kuharske Bukve (1799): | inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri |
| Kuharske Bukve (1799): | s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe |
| Rudninoslovje (1867): | 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot |
| Botanika (1875): | sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se |
| Revček Andrejček (1891): | I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne. (Na glas |
| Fizika (1869): | posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni pa ne. Najnovejše novice iz Pariza pa pravijo, da grof še ne da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fulvij je ostal trezen. Po raznih pogovorih so prišli na najnovejše novice iz Jutra. Potem ko so bili v Nikomediji kristijanom |
| Astronomija (1869): | omembe vrednega. Na koncu dostavkov hočem pa v kratkem obrisu najnovejše skušnje po spektralnej analizi priobčiti. Omenil sem že, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sklenjeno, moramo toraj toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše muzikalne izdelke mnogozasluženega narod- nega učenika in župana g. . And. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovejših časih poboljšalo, to se je največ zahvaliti kacemu uljudnemu katehetu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | takombe vse zapuščene in skoraj pozabljene, da so se v najnovejših časih jeli učeni bolj pečati ž njimi. Sosebno sedanji papež |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obrazovanje samostojno nadaljevati in s svojimi bližnjimi popolnem občevati. Po najnovejših statističnih podatkih je v Avstriji (brez Ogrske) 30.000 gluhonemcev. Največ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode drugi, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta |
| Zeleni listi (1896): | biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se |
| Valenštajn (1866): | ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in |
| Tine in Jerica (1852): | se bo” odgovori Tine, „pred je drugo drevo vsajeno, kakor nova hiša sozidana. ” |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje |
| Kemija (1869): | kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato, ker ſo vſe te tudi nove rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas |
| Zlata Vas (1850): | so stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo |
| Fizika (1869): | čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | biti in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo leto in vsak dober in umen človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit |
| Čas je zlato (1864): | in ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je |
| Genovefa (1841): | védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in |
| Kemija (1869): | kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in |
| Zoologija (1875): | same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni res. — Važniše rečí kakor ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo |
| Ultra! (1867): | nemškutar, ali kakor sam sebe imenuje "echter Krainer," in ta novejši slovenski duh se ne more sprijazniti z njegovimi možgani. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | V. Novejši načini požlahtnjevanja na zeleno. V spisu, kterega smo pred omenili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth |
| Botanika (1875): | stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem |
| Zoologija (1875): | okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pruska vlada; gotovo je zdaj le nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi |
| Valenštajn (1866): | ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim bere. Novice se bodo zmirej še dalej razširale, vsakiga pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v Ameriko podati, kjer mu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prejemati mislijo. Ako ravno upamo, de nobeniga naših prijatlov ob novimu letu zgubili ne bomo, in tudi vémo, de nam ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta sveit , debi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhih pregręh k' enimu novimu shivlenju gori vſtali, imam vupanje, de ſamy dobru vęjſté. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prejemati mislijo. Ako ravno upamo, de nobeniga naših prijatlov ob novimu letu zgubili ne bomo, in tudi vémo, de nam ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | IV. V srédo 7. Prosénca. 1846. List 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz |
| Viljem Tell (1862): | pod nami In težko dihajo v soparnih mestih, Prisézimo zavezi novej! Bratje, Bodimo složen narod, naj nobena Nevarnost nas i sila |
| Ferdinand (1884): | da je prvi župnik nastopil službo. O tej priliki je novej župniji priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim |
| Kemija (1869): | bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem |
| Zoologija (1875): | imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni treba zametovati vsega svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vode se pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba |
| Zoologija (1875): | po tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono |
| Sacrum promptuarium (1695): | Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. |
| Genovefa (1841): | ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj dobriga na dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in |
| Biblia (1584): | kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja. To je gotovo Novakov Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji |
| Kemija (1869): | je pa colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija |
| Kemija (1869): | denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija ima novčno merilo: 45 goldinarjev, ima se to tako razumeti, da se |
| Kemija (1869): | 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa |
| Ferdinand (1884): | stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa |
| Deborah (1883): | gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite – |
| Deborah (1883): | popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite – |
| Deborah (1883): | rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite – |
| Robinson mlajši (1849): | dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor ne zmorejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so se pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po |
| Ferdinand (1884): | treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam |
| Kemija (1869): | smodnik, za zdravila (žvepleni cvet), v žveplu se tudi vtiskujejo novci in kaučuku se primesuje mnogo žvepla pri izdelavanji razne kavčukove |
| Deborah (1883): | ne bode, Na pot sè saboj vzemi to! (Spusti z novci napoljnjeno mošnjo k svojim nogam, obrne se ter otide skozi |
| Deborah (1883): | božja roka vas blagoslovi; in vsi ti novci! Vsi ti novci, deset, dvajset trideset. Deborah! (Steče skozi vrata. ) Učitelj. Ste čuli |
| Deborah (1883): | Žena. Novce! Zakaj ne? Kakor gotovo živim, ona pojde! In novci so naši? Učitelj. Če takoj pojdete in se nikedar več |
| Deborah (1883): | Bog vam povrni, božja roka vas blagoslovi; in vsi ti novci! Vsi ti novci, deset, dvajset trideset. Deborah! (Steče skozi vrata |
| Revček Andrejček (1891): | ne sme nam nič kočljivo biti. Že sem Pavleta z novci tjekaj poslal, da ga mi domu pripelje. Upregal ga, bom |
| Kemija (1869): | 1 niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih) in v drugej srebrnini in zlatnini nikdar ni čisto |
| Deborah (1883): | Deborah. Bog vedi! Jaz o novcih nič ne vem. (Grom. ) Lovre. Lažnjivka, rôti se na svoga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila Vaša pratika v naše kraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 krajc., za celo leto pa 24 krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali, de se je 10 poslancov iz Ljubljane v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski |
| Pozhétki gramatike (1811): | kol; certain, nékak, nekako, certaine. nekaka, poſtavim: quelque nouvelle, neka noviza ali novinka; chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque, kakorſhna |
| Pozhétki gramatike (1811): | kasati réd. Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier, novíza (:novína:) je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posnal, ali je v premoshnoſti ali v pomankanji. (Dalje ſledi. ) Noviza is ſhol na kmetih. Ljubi ˛Slovenzi ! vam bo gotovo veſelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih novizah kaj vezh od tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po potu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi bilo dobro , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Viſhnjagorz. Eno je potrébno! „Viſoko zhaſtitljivi goſpodje! Vſo hvalo Njih novizam; lépih naukov ſe uzhímo in drusiga koriſtniga vezh beremo is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dopiſ is Zerklanſke fare. Şhe tó le naj k naſhim „Novizam” pridenejo, kar ljudje sa zopernijo imajo, pa ni. Zhe ima |
| Divica Orleanska (1848): | gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili lahko smerti otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu 87. tega leta; ako ni kaj prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe. № 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav |
| Ferdinand (1884): | v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje posnavati samorejo. 2. Od rasdelovanja novín , ledín. 3. Od gnoja in gnojenja. 4. Od ſadila, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se najde sicer novin zadosti v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
| Pozhétki gramatike (1811): | réd. Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier, novíza (:novína:) je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre ses |
| Pozhétki gramatike (1811): | sdela pomóta per enih to, kar je per drugih lépa novína, kar pa ſhe niſo vſi poterdili in vpeláli. Predolgo bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj |
| Botanika (1875): | mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti |
| Blagomir puščavnik (1853): | sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog |
| Pripovedke za mladino (1887): | ako ostaneš pa v grehu in trdovratno tajiš, vzela bodem novorojenčka tvojega s seboj. ” Tu jej je dano, da more odgovoriti |
| Pripovedke za mladino (1887): | ostaneš pa v pregrehi ter tajiš, vzela bodem tudi tega novorojenčka s seboj. ” Kraljica zopet pravi: „Ne, nisem odprla prepovedanih vrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi pa; „ta je pa že spét ena hrovaška. ” Če |
| Zeleni listi (1896): | tu nekaj posebnega. S strahom in s strmenjem opazujejo to novost. |
| Pomladanski vetrovi (1881): | da je slednjič tudi Ljudmila na tujem morala zvedeti bridko novost o Vinkovej smrti, o kterej se je tako določno govorilo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | tam že trikrat vrgli sovražnika iz dežele, razvnela je ta novost kakor iskra zatirano in odirano Kranjsko. Hipoma so zgrabili za |
| Pomladanski vetrovi (1881): | župniku o tem govoril; moral bi jej več zaupati. Prijetna novost o njenej nedolžnosti ga je vsega spremenila. Kakor onemu, ki |
| Rokovnjači (1881): | vrnil se je Pavlek domov in zvedel od matere grozno novost. Silno ga je razburila in vzdignil je pest proti sestri |
| Cyclamen (1883): | Elzo z otroki tja. « Ko je bil zvedel doktor to novost, polastilo se ga je nekaj, kakor ljubosumnja; vsa dobra volja |
| Arabela (1885): | odposlal na deželo. Leto pozneje pa se na enkrat širi novost, da je pri porodu umrla. Vas pa, dojenko, dal je |
| Dóra (1885): | naprej blizu dve leti. Nenadoma se je po vasi raznesla novost, da je mlinarica polna dolgov. Neki dan res pride iz |
| Gostačeva hči (1891): | bila Jerina ovadba le zlobna spletka, vendar se je ta novost raznesla po vasi, in ljudje so si osnovali vse še |
| Roman starega samca (1895): | si preženem nejevoljo, uglobim se v uk. Spoznavanje človeškega telesa, novost tega zanimljivega znanja, to me je res prevzelo takó, da |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos |
| Valenštajn (1866): | dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim |
| Valenštajn (1866): | prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar |
| Tiun - Lin (1891): | da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa |
| Gozdovnik (1898): | hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar se |
| Gozdovnik (1898): | Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles |
| Gozdovnik (1898): | in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim |
| Gozdovnik (1898): | da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa na kraj |
| Gozdovnik (1898): | se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru |
| Kelmorajn (1864): | prav rahlo hišne duri, in za mizo zagledam starega serega noža, z velikimi očali na nosu, ki je ravno ráznoverstno perje |
| Slovenske večernice (1865): | v kteri smo hranili ikravo meso, kako lahko se prime noža, s kterim smo tako meso rezali! Iz posode ali z |
| Slovenske večernice (1865): | s kterim smo tako meso rezali! Iz posode ali z noža pride na druge stvari, postavim na kruh, ki smo ga |
| Razne dela (1870): | napolnita vinske posode, Kraljev cveteče roké poškropita z vodo studenčno. Noža ostrino potem Agamemnon iz nožnice zdere, Ktera mu visi vse |
| Ljubljanske slike (1879): | ali še ceneje, in to kar v skledici brez vilic, noža in obrisalnice na goli mizi. Pijača ni zapoved, le če |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | vihtéč zločincu zagnal globoko v prsi. „Ali tega ne! Svojega noža ne oskrunim s krvjo takega zlobneža. Temveč on naj pogine |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | vajeni. Orožje so imeli vsi. Nobeden ni bil brez dolgega noža ob stráni, ali ga je imel v usnjati ali celó |
| Od pluga do krone (1891): | so zataknjeni noži in vilice, vzame štiri vilice in dva noža, ter razdelí prve po mizi, pred vsakega po jedne; jeden |
| Gojko Knafeljc (1899): | tiščala privihani rdeči nosek. Bratič pa je mečkal s koncem noža rumene hlebčke ter že naprej cmakal z jezikom. Ko so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi ſkosi in ſkosi, nameſt navadnih sob ali shebljev, noshe ima, de s njimi per vlazhenju ruſhovno, ali druge debélſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molézhi semljo preresujejo. De |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar |
| Oče naš (1885): | noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku |
| Robinson mlajši (1849): | k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima |
| Robinson mlajši (1849): | orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z |
| Kemija (1869): | in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do |
| Zlatorog (1886): | z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kdor ima ročnost na bolni peti z ojstrim in špičastim nožom tri zareze od zgorej navzdol tako globoko napraviti, da kri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nadkopitnih vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sedijo, je pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se kaj takega zapazi, je treba vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na oteklini zapazi, jo je tukaj treba z ojstrim, špičastim nožom predreti, in gnoj iz nje iztisniti. Oteklina se mora tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in pod kožo z mesom zarašene. Takošne je treba z nožom čisto izlušiti, rano je treba z razbeljenim železom žgati, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | osnažiti in potem kauterizirati, to je poleg repa z ojstrim nožom plitve zareze v kožo eno zraven druge narejati. Kedar kri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne odpade sama od sebe, jo je treba z ojstrim nožom odrezati. Rana se vsaki dan namaže z mazilom, ki sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega vzame, ino naj si razbeljeno železo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | potèrditi, de bódo v' ſrędi plemęnov pęjli, na ojſtróſt tih noshov, mezhov, inu ſekir, kakor na róshne poſtele ſe vlęgli, preterganje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po navadni šegi in brez vse škode opere. (Rjò iz nožev, škarij in druge železnine in jekline spraviti. ) Če ni rja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini |
| Robinson mlajši (1849): | dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki |
| Kemija (1869): | začnó kože »potiti«, potem se na stružniku strgajo s topimi nožmi. Dlaka in tolšča se pa odpravi tudi z živim apnom |
| Gozdovnik (1898): | grm. Ne bo vama težko, tja se priplaziti in z nožmi si jermena razrešiti. « To rekši, zapusti kraj, kteri bi bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar iz Štajerjavgornim Estrajhu. 6. Gosp. F. Honaver, fabricant v Lincu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za sedla in kernirje. 9. Gosp. N. Hofman, nožar v Ljubljani, za nože, škarje in ranoceljnisko orodje. 10. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Eduarda Herberta na Koroškim. 7. Gosp. Jos. Miterju (starejšimu), nožarju iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu. 15. Gosp. K. Uehtricu, bukvovezu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13. Gosp. J. Šteigerju, nožarju v Gradcu. 14. Gosp. J. grof Thurnu, lastniku fužin v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | otisk. Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni hrustanec razje. Take nadkopitne vgnjide, ako se ne ozdravljajo umetno |
| Zoologija (1875): | Stegno. Femur. Pogačica. Patella. Golenica. Tibia. Nart. Tarsus. Stopalo. Metatursus. Nožni prsti. Digiti pedis. Petnica. Calcaneus. Piščal. Perone. Prstne kosti. Phalanges |
| Zoologija (1875): | vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup smęſhaj; inu s' tim pomashi svalano teſtó sa en noshov rob debęlo; potle preręshi teſto krisham na ſhtir dęle, vſaki |
| Kuharske Bukve (1799): | ſladkiga mlęka; naredi teſtô, ga svalaj, de bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr. |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenak, rashverklaj ga v' ti vodi, sraven tudi deni en noshov ojſt bęle moke, eno shlizo roshne vode, zhe jo imaſh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani |
| Kuharske Bukve (1799): | ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Kemija (1869): | ali plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo |
| Gozdovnik (1898): | razbojnikov je visel na tem kosu, kterega sta razrezala z noževo ostrino. « Jermen je bil prečvrsto zabit v skalo in Mešanik |
| Zoologija (1875): | jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti |
| Botanika (1875): | grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kadar čbéla gré cvetlice Obiskavat, med popivat, Pridno vezat na nožíce Si onóžje, slastí vživat : Mislim: Človek! ljubi délo In posnémaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okervavi; V i ste me česala, Sladko objemala. K' mi nožice mije, Me ob mivnik bije; Vi ste me vmivala, V |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom videl, tako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar |
| Zoologija (1875): | s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo |
| Lohengrin (1898): | ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli |
| Lohengrin (1898): | v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer |
| Sveti večer (1866): | preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih |
| Astronomija (1869): | kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce |
| Astronomija (1869): | dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri nas, vzdigne morje tudi pri naših |
| Astronomija (1869): | dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez |
| Fizika (1869): | postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled |
| Robinson mlajši (1849): | prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še |
| Botanika (1875): | kterej pesnik navdušeno poje, imenujoč jo: Divjih navad krotilko, človeških nravov žlahtnilko, ki človeka s človekom druži. ” Priproste pa ganljive so |
| Botanika (1875): | za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v mitično božanstvo ,,Ceres” (Živa |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in odpisov želi v tujem jezici, te želje sploh niso nravne, ampak nezdrave, obujene. Če narodu vedno in vedno pripovedujete, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tacem narodu se razcvitajo blagost in bogastvo, duševne in tudi nravne kreposti; budi se med ljudmi svobodoljubje, značajnost in plemenit ponos |
| Stric Tomaž (1853): | kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | onih 20 možeh, ki so leta 1865. pisali občinskemu predstojništvu: »Nravnost in blagostanje mej delavci v naši občini imata jako hudega |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | nesrečna žrtev večinoma uniči družinsko premoženje in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | žrtev večinoma uniči družinsko premoženje in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to celó tedaj, ako bi tudi ne stal na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | 260. Telezhji jesik s' majeronam. Se ravno tako nareja, kakor Nro. 259. 261. Golóbi, piſheta v' majeron polivki. Timzhaſi, kader golobe |
| Kuharske Bukve (1799): | na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko |
| Kuharske Bukve (1799): | deni v' vodo. Sholze dęlaj tako: sa bęlo narędi blanmanshę Nro. 167. s' enmalo raspuſheniga bìsenovga mehurja; s' to sholzo |
| Kuharske Bukve (1799): | zukra deni v' globoko ſklędo, perdaj raspuſheniga mehurja od bísene Nro. 172. gori na zuker, inu na ſok od unih ſhęſt |
| Kuharske Bukve (1799): | kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na |
| Sacrum promptuarium (1695): | qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove |
| Ta male katechismus (1768): | katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo Amen. MOLITVA. Oh ti moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludeh, kolku sveteh ſhellâ, kolku hlepenja po tugentah, al kaj nuzajo uſſe bres napreſtavnoſte? Doſti njeh je, katiri v'tekovni ograji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 5. ozhes puſtiti, is eno viterzo, koker Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po nobenim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa dober. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| Sacrum promptuarium (1695): | de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti |
| Sacrum promptuarium (1695): | veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens |
| Sacrum promptuarium (1695): | bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi |
| Ta male katechismus (1768): | ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi usmilan pruet sazhomi uresnizi potrebnoui: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti |
| Kuharske Bukve (1799): | eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih |
| Kuharske Bukve (1799): | svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko |
| Kuharske Bukve (1799): | jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho |
| Kuharske Bukve (1799): | Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi |
| Biblia (1584): | Zholn je vshe bil na ſrédi Morja, inu je v'nuji bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bival na Lipnici ter je s svojim tovarišem včasih kako nujno delo opravil. Če tudi ni bil prav bistroumen, vendar je |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Velegrad postavil in večkrat mu je to gradišče rabilo za nujno zavetje; večkrat so nemške vojske v zemljo udrle in predrle |
| Najgotovejša dota (1892): | Na polju in v vinogradu vzamem itak pomagača, kedar je nujno delo; vse leto pa rediti še četrtega človeka pri hiši |
| Roman starega samca (1895): | strah! « Sluteč nje namen, zagotovil sem jo brž, da imam nujno delo in je torej ne morem, spremiti na sprehod, dasi |
| Gojko Knafeljc (1899): | ne bode hudega. Pazite, da bode mirna! Jaz imam neko nujno pot, toda vrnem se kmalu! « Nobeden ni več izpregovoril besedice |
| Gojko Knafeljc (1899): | rekel Cilki: »Ne pusti ga nikamor! Jaz imam še neko nujno pot, a kmalu se vrnem, in ti glej, da ga |
| Blagodejna zvezdica (1881): | da mora z milostljivo gospo takoj govoriti, ker je silno nujno. — Naj tedaj pride, reče nevoljna gospa. — Prikaže se potem Ada |
| Pomladanski vetrovi (1881): | pismeno niso zamogli storiti. Vaše posestvo se zelo zanemarja, in nujno je sedaj tam treba kakega gospodarja. " „Torej se še vedno |
| Šaljivi Slovenec (1884): | bi vam izročila usnijato mošnjo s trgovčevimi denarji, ker jih nujno potrebuje. V potrdilo ji pošlje njen mož svoj klobuk. « Žena |
| Arabela (1885): | pri našej stvari nič opraviti,« pristavi resneje. »Kakor sem povedal, nujno potrebujem denarja; in tudi obresti za preteklo četrtletje ste mi |
| Vaška pravda (1892): | nevesti. Katrica in oče njen sta ga svarila in mu nujno prigovarjala, naj nikar ne prihaja, ker so se Podgoričani zgovorili |
| Roman starega samca (1895): | še bode, predno se v novic uredim. In potreboval sem nujno novega obuvala; zadnji krojaški račun še tudi ni bil poravnan |
| Prve hiše (1896): | Prihajam naravnost iz Krškega. Vitez Turen me pošilja in vas nujno vabi v Zagreb... Valvasor. Bog! Je-li mogoče? -—Erazem, Erazem! (Erazem |
| Slučaji usode (1897): | v delalnici izpraznilo mesto delavke, ki se je omožila; prav nujno potrebujejo nove moči. Kaj, ko bi se vi oglasila? Pa |
| Kvišku (1899): | natakar in mu pošepeta, da želi zunaj nekdo ž njim nujno govoriti. V posebni sobi ga je čakal Samuel. Prihuljeno ponižen |
| Gozdovnik (1898): | bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhni numeri 195 bliso Brega; tudi natiſkovavez Josheſ Blasnik na Bregu Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe po verſti. Şholo le to, ktera v perhodni deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe uzhímo in drusiga koriſtniga vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bravzam prav. S novim letam pa bodemo novize sopet s numero 1 sazheli, ker je bolj pripravno in tudi pri drusih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri drusih novizah navadno, pervi liſt v novim letu s numero 1 sazheti. Konez leta 1844 bodemo kasalo vſih rezí pridjali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sneſe. 28. Vſako pohiſhtvo, zhe je tudi pod eno ſamo numero, pa vender poſebej ſtoji, mora tudi poſebej popiſano in zenjeno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te narbel ſdovjane ſvjerijazhene ukrotiti. Koker je Jedert ena Pręmonſtratenſarska Nuna enèga Leva krotkega sturila, de be na tako viſho terpezhnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | she nekol tebi povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena Nuna is mojega Ordna enega derezhega leva ukrotila , de be ene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Thomann v Ljubljani za povojak umetno ponarejeníh cvetlic. 51. Matere nune v Ljubljani, za mnogoverstne ženske rokodela in svilo domačiga prídelka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila prav umetno napravljena. — Mnogoverstne ženske rokodéla, ki so jih nune Ljubljanskiga samostana od svojih učenk v razstavo dale, so bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile sploh zlo ogledavane in hvalene ; tudi svila, ki jo nune doma pridelujejo, je zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne morejo nobeniga otamnjenja v ſebſ terpéti, je tudi zhaſtitljive nune otamnjenje oltarjev njih zerkvize, kakor ſe kashe, slo v ozhí |
| Razne dela (1870): | hitím že dardo namerjaje; In glej! zavzet ostrašeno zverino Pred nuno v travi vidim trepetati, Ki gladi jo z rokama nježnima |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | Luter odgovori: Dobro življenje že na tem svetu in lepo nuno Katrico za ljubico. Hudič veli: Dobil boš nuno Katrico in |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | ravno tako, kakor je bil odnesel on iz samostana zapeljano nuno, lepo Katrico. |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | in lepo nuno Katrico za ljubico. Hudič veli: Dobil boš nuno Katrico in denarja in vsega druzega toliko, da boš živel |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | mesto kruha, mesa in vina spravil je v koš lepo nuno Katrico in jo odnesel na svoj dom. Še tisti dan |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | zvesta in se je izveličala. Martin Luter je živel z nuno Katrico kakor mož s svojo poročeno ženo. Hudič mu je |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | poslu kos, dobiš premoženja, kolikor hočeš in za nameček lepo nuno Katrico. Martin Luter se zasmeje in veli: Ne boj se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | dobro tovarišico in gospodinjo, ki poje z njim in Preširnovo nuno vred: Le celico najno zapriva — prostosti sveta ne želiva! Že |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | v red dominikank in leto potem je bila preoblečena v nuno. Grad Kamen pa je volila samostanu velesalskemu, ako bi sina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor tamné, deſiravno jih zhedijo in bélijo, kar je mogozhe. Nunſka zerkev ni ravno velíka, pa po perméri viſoka in nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | štejejo, pohvalne pisma darili. — (Konec sledí. ) Podoba Marije v Loki. Nunſka zerkev v Loki je bila ſizer smirej nar ſnashniſhi vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus je sa vélki oltar, loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | danſ, ki je péti dan Grudna, v vélki oltar loſhke nunſke zerkve poſtavljena. Şhel ſim jo glédat, prav bliso podobe ſim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj |
| Fizika (1869): | Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti sdei nega trikret sataji. Pervizh on taji, de ni negou Joger, de nega na posna, inu de na vei, kai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſt ſudor ejus, ſicut guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker kervave kaple tekozhe na semlo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker hervave kaple tekozhe na semlo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | infirma. Ta duh je volen, ali tu meſſu je ſlabu. Negou Duh je biu volen od judesha s' kuſhvainam isdan, od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu koker kervave kaple tekozhe na semlo |
| Biblia (1584): | Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou |
| Biblia (1584): | je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh |
| Biblia (1584): | dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu |
| Biblia (1584): | ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl |
| Biblia (1584): | ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako de je |
| Čas je zlato (1864): | ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne |
| Oče naš (1885): | Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil |
| Robinson mlajši (1849): | kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla |
| Robinson mlajši (1849): | ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta |
| Robinson mlajši (1849): | boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina |
| Robinson mlajši (1849): | vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri bo mene isdau , ta je blisu. Vezhi je bila negova od te lubesni vshgana ſerzhnoſt, koker vſe tiſtu, kar je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſklepeine tih viſhih Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogledeimo, koku negova nar vezhi lubesen s' zeliga shivota to ſveto kry vun |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pozhutke te duſhe v' molitvi vkup na vsame, na bo negova pamet s' timi vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de on more ta kelh tiga terpleina, inu ſmerti piti, negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila |
| Biblia (1584): | tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici |
| Biblia (1584): | Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo |
| Tine in Jerica (1852): | Tine se je zgovarjal, de ni bila njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra |
| Kemija (1869): | Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove S. S. Rane skues mesu noi kri skues muesk norkoſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vto mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta drvga Kolzhenza |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne |
| Ferdinand (1884): | izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le |
| Robinson mlajši (1849): | družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski |
| Blagomir puščavnik (1853): | sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je v |
| Oče naš (1854): | še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali |
| Ferdinand (1884): | od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali |
| Oče naš (1885): | še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3, dobim prav |
| Gozdovnik (1898): | takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen |
| Gozdovnik (1898): | Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali |
| Biblia (1584): | Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane |
| Zlata Vas (1848): | ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so |
| Fizika (1869): | na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le ono, kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden |
| Gozdovnik (1898): | preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli |
| Genovefa (1841): | in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se |
| Roza Jelodvorska (1855): | še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki |
| Robinson mlajši (1849): | tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se je božja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terdnu premaga. Oben zhlovek ni, zhes katiriga bi ſe per negovimu pohishtvu kei superniga, inu hudiga na vsdignilu. Sdei pride jesa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu teptamo? Tiga Stvarnika Nebeſs, inu semle na semli na negovimu Boshjimu oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ſamu tiſtu delou, inu dopouniu, kar je dopadlivu bilu negovimu Ozhetu v' Nebeſih. O koku delezh je od tiga odiozhena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu per obenimu drugimu glihe neishli. Koker on ſam govory v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te ſiune britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu, vmreti, aku bi na biu h' vſim tiſtimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš |
| Mlinar in njegova hči (1867): | videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom |
| Oče naš (1885): | jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje |
| Gozdovnik (1898): | pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveteiſhi med vſimi Svetimi. Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mokru ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ima, h'tim nogam tiga boshniga JESUſa poloshi, inu h'negovi zhaſty oberne, ali pa v'te roke tih bogih gor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu neveſto ſuper ſvojo tasho: inu ſovrashniki tega zhloveka to negovi domazhi. Katiri ſvojiga ozheta, ali mater vezh lubi, koker mene |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | se Tam sedi na deſnizi Ozhetu, govori sa vſe, Per negovi pravizi. 6. s'Nebeſs bo perſhou on supet , Kokar Sodnik |
| Fizika (1869): | ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti |
| Biblia (1584): | puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med |
| Genovefa (1841): | ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje |
| Oče naš (1854): | časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila |
| Čas je zlato (1864): | kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem |
| Robinson mlajši (1849): | prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino |
| Ta male katechismus (1768): | pravize ohraniti. Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v' njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10. shtetvi ſapovedal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh proshnah ſtury, inu pervoly. Lih tu so tudi nekatere druge |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader je moj Syn, njemu paradish oblubil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | videli. On pak je k' nym rekuv: aku nabom v'njegoveh rokah prewodenje teh sheblov viduv, inu aku mojega perſta v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh hribzov ; nej poſtanejo na |
| Biblia (1584): | on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila |
| Genovefa (1841): | pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah |
| Oče naš (1854): | Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme |
| Sveti večer (1866): | ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta |
| Deborah (1883): | si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših |
| Gozdovnik (1898): | me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nafletnimu, inu ſmerdlivimu shivotu, katiru ſe je tulkuhret Bogu, inu negovim Boshjim sapovedam super poſtavlu, inu tulkain velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres shteveina veliku drugih dobrot skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam ponishou, inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je |
| Genovefa (1841): | glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo |
| Genovefa (1841): | njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti |
| Roza Jelodvorska (1855): | veliko let pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči |
| Gozdovnik (1898): | sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki |
| Robinson mlajši (1849): | morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim |
| Robinson mlajši (1849): | si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na |
| Robinson mlajši (1849): | njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi vezh sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo, koker en otrok, katiri ſe poda na tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſt ponovijo, inu to britkuſt gmyrajo, katiri nikar ſamu na negovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſha ſkerb, inu muja, de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſu to shalolſt ponovili, inu to britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe nahvaleshnu teptali? O Bog nas vari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slavno vredništvo, de bi Ono po kmetijskih in rokodelskih novicah negovo podvzetje našim enonarodnim bratam Krajncam, Korošcam, Štajercam i. t. d. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſim ludem k' isvelizheinu doſhla, inu nozhmo moliti mi, debi negovu terpleine, inu ſmert na bila na nami sgublena; moli ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi negovu preklineine saſliſheli, kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teleſſu ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu shiuleine, terpleine, inu ſmert ta slushba, inu skerb zhes dana |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on, koker en vſiga veideozhi Bog naprei videu, de bode negovu terpleine, inu ſmert nikar ſamu per tulkain najovernikah, ampak tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | moliti mi navredni prah te semle; moli ta Odreſhenik, debi negovu naprei ſtojezhu terpleine, inu ſmert vſim ludem k' isvelizheinu doſhla |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaluvati na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' ti Nebeshki vezhnoſti sapiſſanu biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu na naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaluje, vſse je v'nemu ſmeiſhanu, on ſe na snaide, negovu od tiga snotreiſhniga napokoja, inu spekline obdiujanu ſerze nega h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per nas taku malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se mora gorei ajn anja une sgoditi? naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo Korono. Dabi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anja une sgoditi? naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues zelu nia terplenje inu smert: jas tabe prosim skues niegovo gorei uſtajenje noi uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | List 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta In VIna. Čuk. Vošila Novic ob |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko |
| Biblia (1584): | koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in pervín njegovo teló obstojí, od ktere jo obdelovaje živí, in na kteri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati |
| Stric Tomaž (1853): | jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen |
| Valenštajn (1866): | pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen |
| Ferdinand (1884): | v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je |
| Gozdovnik (1898): | Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je |
| Biblia (1584): | pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota |
| Biblia (1584): | Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu |
| Biblia (1584): | dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri |
| Biblia (1584): | mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam |
| Genovefa (1841): | je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne |
| Stric Tomaž (1853): | ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da |
| Botanika (1875): | temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa |
| Gozdovnik (1898): | smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav |
| Genovefa (1841): | priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in je bil |
| Genovefa (1841): | ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela |
| Tine in Jerica (1852): | voljo prosi, de bi ji le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v |
| Roza Jelodvorska (1855): | Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z |
| Maria Stuart (1861): | pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec |
| Botanika (1875): | rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje |
| Botanika (1875): | da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de |
| Tine in Jerica (1852): | naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka. |
| Maria Stuart (1861): | je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem Vam |
| Valenštajn (1866): | poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili |
| Kemija (1869): | v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv vre. Da-si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Človek tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja |
| Deborah (1883): | deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno |
| Genovefa (1841): | ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe |
| Stric Tomaž (1853): | sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe |
| Genovefa (1841): | rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo |
| Maria Stuart (1861): | da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat |
| Botanika (1875): | na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam |
| Zoologija (1875): | pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo. |
| Stric Tomaž (1853): | živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi prodani. Dva od teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik |
| Fizika (1869): | vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali |
| Divica Orleanska (1848): | čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna |
| Tine in Jerica (1852): | de ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od |
| Roza Jelodvorska (1855): | blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del |
| Zoologija (1875): | prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote |
| Genovefa (1841): | pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi |
| Divica Orleanska (1848): | samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je |
| Roza Jelodvorska (1855): | reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem |
| Fizika (1869): | tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo |
| Genovefa (1841): | mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje |
| Divica Orleanska (1848): | sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride |
| Fizika (1869): | lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj |
| Fizika (1869): | na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni |
| Divica Orleanska (1848): | ga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat vidim jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali je zemlja zató, de bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo |
| Viljem Tell (1862): | cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo |
| Zeleni listi (1896): | Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi |
| Genovefa (1841): | lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. |
| Tine in Jerica (1852): | nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist |
| Genovefa (1841): | odreſhenje sahvalila in le nekoliko ſhe s Drakovo vdovo in njenimi ſirotami ſe pogovarjala, in jim ſvôjo miloſt sagotovila, ſe je |
| Genovefa (1841): | dajale. Ljubſhi od pomladanſkiga ſolnza, bolj veſél, kot pomlád s njénimi zvetlízami in ptizami, bolj poln poduzhênja od vſiga,-kar je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bukev ven ter so se pogovarjali z Elizo in ž njenimi brati. Ali če so bratje obrnili list, poskakali so ljudje |
| Zoologija (1875): | jako podobne. Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi mladiči delimo ne baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje |
| Genovefa (1841): | ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra |
| Genovefa (1841): | v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa |
| Divica Orleanska (1848): | prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora |
| Oče naš (1854): | kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali |
| Oče naš (1885): | tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali |
| Zoologija (1875): | Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen |
| Botanika (1875): | sredi med palmami in med praprotmi, med tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Čez dolgo se zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši |
| Rudninoslovje (1867): | se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi |
| Rudninoslovje (1867): | Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno |
| Rudninoslovje (1867): | nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti |
| Kemija (1869): | C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser |
| Zoologija (1875): | podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi: |
| Zoologija (1875): | rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na |
| Zoologija (1875): | Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti |
| Zoologija (1875): | lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Maria Stuart (1861): | naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo |
| Kemija (1869): | železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino |
| Kemija (1869): | No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih |
| Botanika (1875): | oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so |
| Zoologija (1875): | in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz |
| Zoologija (1875): | s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je |
| Zoologija (1875): | spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel |
| Botanika (1875): | rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo |
| Zoologija (1875): | mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah |
| Revček Andrejček (1891): | obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep |
| Fizika (1869): | s kterih pomočjo so s toploto solnčnih trakov, nabranih v njihovem žarišču, stopili in zažgali take stvari, kterih sicer niso nikakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | mar po logičnih pravilih, ker tudi nektere Kočevarje zastopate, v njihovem imenu kakor Kromer glasovali proti adresi? Ste mar že pozabili |
| Botanika (1875): | občno botaniko, ktera obsega nauk o rastlinskih organih in o njihovem delovanji, in B. na posebno botaniko (rastlinopis), ktera popisuje posamne |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti, in dejanje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene |
| Fizika (1869): | na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako |
| Fizika (1869): | mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil |
| Kemija (1869): | Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé |
| Oče naš (1854): | nesrečo pretečene nočí, in prosil pomoči in ga v hišo njihnih staršev ali znancov vzeti. „Upam,“ je rekla stareja pastarica,“ da |
| Gozdovnik (1898): | vzemi deset mojih bojevnikov ter naj tlači s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko je spretni |
| Fizika (1869): | Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo |
| Zoologija (1875): | In Bog je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah |
| Zoologija (1875): | po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija |
| Botanika (1875): | on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi |
| Botanika (1875): | ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta način bi dobile že sedaj |
| Kemija (1869): | izpustita. Tudi s solmi se spaja voda ter se z njihovimi delki strjuje v kristale, zato se tudi kristalna voda (Krystallwasser |
| Kemija (1869): | bode koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod |
| Fizika (1869): | eden od drugega. Ta njihova lastnost pripisuje se posebnej, med njihovimi delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje. 96 Ta |
| Kemija (1869): | stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah |
| Oče naš (1854): | in ena največjih novic je bila, da je Renata v njihno hišo prišla. Povedale ste mu, da je kaj dobra ženska |
| Gozdovnik (1898): | Komančeva neustrašenost je ljudem ugajala, pa si je hitro pridobil njihno naklonjenost. Krili so ga proti razjarjenima človekoma, ki bi ga |
| Maria Stuart (1861): | Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil. |
| Rudninoslovje (1867): | da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa |
| Zoologija (1875): | dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode |
| Zoologija (1875): | naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in |
| Botanika (1875): | pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih |
| Botanika (1875): | t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z |
| Botanika (1875): | in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na |
| Genovefa (1841): | veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje |
| Robinson mlajši (1849): | bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna |
| Botanika (1875): | pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je po njeh jesiku tu imę dobila : Halceldama , tu je: niva te kryvy. Sakaj v' bukvah teh Pſalmov ſtojy sapiſſanu : njeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vędejozhe poſtalu uſſem v'Jerusalemu prebivajozhem, toku, de je taiſta niva v' njeh jesiku imęnuvana Haceldama , tu je: ena niva te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | taiſta niva v' njeh jesiku imęnuvana Haceldama , tu je: ena niva te kryvy, noter da danaſhniga dneva. Tedej je dopounenu , kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | blu med uſſimi , katiri v' Jerusalemu ſtanujejo , toku , de taiſta niva je po njeh jesiku tu imę dobila : Halceldama , tu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | niva beſhtja! perlisneni Shushek ! tebe bom jeſt — koga? — Matizhek, dobru premiſli |
| Biblia (1584): | djal: Tiga Zhloveka Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 |
| Botanika (1875): | razloži iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata |
| Botanika (1875): | se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so |
| Stelja in gnoj (1875): | še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi prav |
| Stelja in gnoj (1875): | krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ |
| Zlata Vas (1848): | ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti |
| Robinson mlajši (1849): | vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha |
| Oče naš (1854): | se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa |
| Biblia (1584): | poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu |
| Biblia (1584): | inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'nym djal: Tiga Zhloveka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd |
| Stelja in gnoj (1875): | 5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik |
| Biblia (1584): | je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik |
| Biblia (1584): | je predal vſe kar je imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre |
| Biblia (1584): | djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. On pak rezhe k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tó grę, inu predá vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal |
| Botanika (1875): | se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba |
| Botanika (1875): | za likanje lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv. Trosne |
| Botanika (1875): | različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek puščavski, dno mora, njivska prst, groblja in vrtna tla, vse to živi rastline in |
| Robinson mlajši (1849): | tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce |
| Gozdovnik (1898): | grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna |
| Dragojila (1864): | njima več ne živi, temuč Davroslav, ki bode svoje dni njun nasprotnik. „Svojemu predobremu očetu, Davroslav! Ne moreš in ne smeš |
| Žalost in veselje (1870): | Obadva sta spoznala, da so to Kitajci, ki so zasledili njun beg ter jo za njima vderli; spoznala sta nevarnost ter |
| Žalost in veselje (1870): | ga je, ker je vedno mislil, da bodo nemara zapazili njun beg. Slednjič se je približal zaželjeni trenutek in njegov tovariš |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | da ga zakriva grmovje. Ni ga volja sicer paziti na njun pogovor, ki je bil jako glasen, a vdari mu na |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ampak sam si jo tako razložil. Pa saj je maire njun oklic pismeno na deski razglasil. „Ali se nista že bila |
| Milko Vogrin (1883): | z očmi, smejaje se, ter s tem izrazila, da se njun načrt menda le uresniči. Upala in nadejala se je, da |
| Arabela (1885): | podajala se je namreč še vsako nedeljo v crkev molit. Njun sin, profesor Walter Waldek, bil je v tridesetem letu svoje |
| Stari dolg (1897): | ker sta sestri nekaj napravljali v veži. Tedaj je slišala njun pogovor: »Kaj se mu ta ponuja? « »Čaka, da jo zapode |
| Gojko Knafeljc (1899): | udobno, ako bi Bratič postal zopet stari Bratič, a Gojko njun prijatelj! – V. Dnevi so potekali hitro. Izza vrtnih plotov so |
| Gozdovnik (1898): | njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev |
| Blagomir puščavnik (1853): | jima bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto |
| Gozdovnik (1898): | grofico, in malega don Fabija ugrabil, da se zdaj polasti njijune imovine. Zdaj se bom iznebil muke, ki mi jo vest |
| Gozdovnik (1898): | Njijuni glavi se ne maknete niti za las široko, in njijune oči so ostale na pol zaprte, kakor bi jima bila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in de bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti |
| Astronomija (1869): | vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima |
| Blagomir puščavnik (1853): | začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala |
| Genovefa (1841): | proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta |
| Stric Tomaž (1853): | černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Mirno je teklo njuno življenje. Mati je vedno mislila na svojega soproga in na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo |
| Maria Stuart (1861): | biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim |
| Revček Andrejček (1891): | te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna |
| Revček Andrejček (1891): | se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine |
| Fizika (1869): | 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na |
| Zoologija (1875): | v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da |
| Ferdinand (1884): | tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg |
| Zlatorog (1886): | kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je |
| Gozdovnik (1898): | prišli, sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se |
| Fizika (1869): | manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti |
| Ta male katechismus (1768): | is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki |
| Astronomija (1869): | hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je |
| Astronomija (1869): | je oc' veča od oc — kolikorkrat je oa' veča od oa, in ob' veča od ob. Prav to velja tudi pri |
| Astronomija (1869): | Prav to velja tudi pri vseh druzih tukaj med krakoma oA in oB načrtanih ali še mišljenih vzporednicah gledé na ab |
| Genovefa (1841): | Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma |
| Astronomija (1869): | torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo |
| Biblia (1584): | shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup |
| Biblia (1584): | lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja |
| Astronomija (1869): | kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe |
| Genovefa (1841): | pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz |
| Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila |
| Tine in Jerica (1852): | pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje |
| Blagomir puščavnik (1853): | potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x |
| Pozhétki gramatike (1811): | tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na |
| Robinson mlajši (1849): | presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred |
| Astronomija (1869): | ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa |
| Fizika (1869): | je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in |
| Botanika (1875): | Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in |
| Valenštajn (1866): | Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali |
| Fizika (1869): | dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles |
| Fizika (1869): | stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se |
| Zoologija (1875): | Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel |
| Pozhétki gramatike (1811): | les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de |
| Divica Orleanska (1848): | je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku |
| Divica Orleanska (1848): | osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval |
| Astronomija (1869): | kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca |
| Fizika (1869): | se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo |
| Astronomija (1869): | največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti |
| Fizika (1869): | nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Deset goldinarjev vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva |
| Biblia (1584): | inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo. |
| Gozdovnik (1898): | ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo |
| Biblia (1584): | Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem |
| Roza Jelodvorska (1855): | po rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza je obedva obdarila z lepimi hruškami, ktere so bile prav zgodnje; in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | strani skoknega člena (Hasenhacke), ne pipe (Piphacke), ne lupine (Schale). Obedva jajca se morata dobro viditi. Lete lastnosti mora celak imeti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more |
| Kemija (1869): | dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več |
| Rudninoslovje (1867): | vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo |
| Tiun - Lin (1891): | veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo |
| Robinson mlajši (1849): | v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potreseniga, z razbeljenim putram politiga in s pol limonami obloženiga. Obarjeni viz. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Obarjeni šilj. Iztrebljeniga skuhaj na slani vodi ter ga oderi. Potem |
| Kemija (1869): | sprominja se malo na plavkasto; jako je grenka ; čreslovina jo obara. Najbolji lek proti mrzlici je žveplenokisli kinin; 1 funt tega |
| Kemija (1869): | prejo ali tkanino namočimo v raztopino, iz ktere se glinica obara (stroj z glinico), se ta glinica jako čvrsto zveže z |
| Kemija (1869): | kislini, da se kuha z živalskim ogljem ter se zopet obara tako dolgo, da je brez vse barve. Časih se oborjeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka. |
| Kuharske Bukve (1799): | 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo moke, doſti |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo ingverja, mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim savrò. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med tim pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, inu obarjeniga telęzhjiga meſa, pokri, na sherjavzi pári. Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj |
| Zlata Vas (1848): | od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega |
| Lohengrin (1898): | Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko |
| Tiun - Lin (1891): | na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ces. visokosti gosp. nadvojvodu Ernestu, ki je bil v poslednjem občnem zboru za častnega uda izvoljen, izročila lično izdelani družbini diplom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | temi besedami bolj žaljen: ali predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? „Pri letošnjem občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? „Pri letošnjem občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | letos! Vrhnika 28. dec. 1882. — Naša čitalnica je pri svojem občnem zboru 26. t. m. vsled predloga gospoda Gabrijela Jelovšek-a enoglasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mirno, tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti prostost. Ako pride ta postava na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | spoznali, ob kratkem u zapisnik spisali in vsi po tem občnem sklepu se ravnali. (Konec sledi. ) Iz Toplic na Dolenskem 19. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je po verjetnih sostavah zložil F. W. Hofman v svojem „občnem kmetijstvu” leta 1852. Austriansko cesarstvo je 11,577⅖ štirjaških |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode |
| Fizika (1869): | to opazuje skorej na vseh telesih, prišteva se luknjičavost tudi občnim lastnostim teles. Jako luknjičava telesa so n. pr. goba, les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva |
| Fizika (1869): | vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna |
| Tiun - Lin (1891): | ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so se bile mendevender ob občnim potopu večidel zazabile; zakaj, ko bi ravno dobro omikan človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | cesarskem sklepu od 5. dec. je c. kr. deržavni pravdnik, občespoštovani gospod Ivan Mazuranić za predsednika začasnega horvaškoslavonskega dvornega dikasterija izvoljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob Žumer, za podpredsednika gosp. Janez Šlakar, za tajnika |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
| Fizika (1869): | 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg |
| Fizika (1869): | so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad |
| Fizika (1869): | višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov |
| Marjetica (1877): | bila takova navada na kmetih. Saj dovoljeno jej je bilo občevanje s Ciljo, in ta uboga, ta starikava ženica se jej |
| Pomladanski vetrovi (1881): | junija. Čudno, kako nas blaži, kako blagodejno na nas upliva občevanje z naobraženo žensko, koja kaže povse plemenitost, ne samo v |
| Jara gospoda (1893): | Vrbanojeva malone vsak dan pri Valentinovi soprogi, in to pogosto občevanje z mirno, izobraženo ženo ji je bilo najboljša šola. Prav |
| Očetov greh (1894): | ob misli: »Ta študent, ta mladi študent! « Ali to dveurno občevanje ž njim je tudi v nji pustilo svoj sled. »Torej |
| Očetov greh (1894): | sedaj pa, v teh kratkih urah, ko mu je mejsebojno občevanje le spopolnjevalo sliko, katero si je ustvarjal o svojem vzoru |
| Roman starega samca (1895): | cele mesece vladala ta neskladnost mišljenja in to napeto prisiljeno občevanje med gospema, tega ne odobrujem. V treh mesecih poteče ravno |
| Dušne borbe (1896): | prihajal od nje mamljive osebe. Franjo je držal besedo. Njegovo občevanje s Feodoro je bilo poslej še spoštljivejše, nego kdaj. Sploh |
| Slučaji usode (1897): | se ne zatre nikoli popolnoma. Lepi vzgledi, vspodbudljive besede, blago občevanje, razumno prigovarjanje, to vse, tega sem prepričana, bi njega prerodilo |
| Slučaji usode (1897): | je bilo njemu, kot bi se čutil na varnem pobrežju, občevanje ž njo se mu je zdelo, da ga tolaži in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in vstrajno vplivajo na otroško srce. Tudi v življenji, v občevanji, v gibanji in kretanji telesa, tako tudi v govorjenji podajaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je kot podloga značaju potrebna; h) ker je v svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne |
| Luteranci (1883): | pripeljalo na ta sramotni oder, pa da on ni nikdar občeval s temi novoverci, ki so mu gnus in pomilovanja vredni |
| Cyclamen (1883): | je bilo tudi vse. Ker je z gospo Boletovo najrajši občeval, hoteli so mu hudobni jeziki tu nekaj podvreči, ali tudi |
| Gospa s pristave (1894): | le malokdaj, le ob večjih sprejemih, in še tedaj je občeval z dvorjani le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno. Sedaj |
| Roman starega samca (1895): | najfinejših oblekah, jedel najukusniša jedila, stopal po gladkih salonskih tleh, občeval z grofovskimi in knežjimi dostojanstveniki. Ta brza, nepričakovana izprememba mojega |
| Roman starega samca (1895): | kretal, in s katero sem prvi čas z nekim češčenjem občeval, se mi je ognusila. Hrepenel sem po nekdanji revni sobici |
| Slučaji usode (1897): | in razburjenega njej nasproti, kakor je bil prvekrati, ko je občeval ž njo. Miren, hladen do preziranja, dasi vedno uljuden, je |
| Slučaji usode (1897): | ž njo. Miren, hladen do preziranja, dasi vedno uljuden, je občeval ž njo; ni se je izogibal, a tudi ne iskal |
| Stari dolg (1897): | Ta gostoljubnost je Andreju Prašniku jako ugajala. Z Minko je občeval čimdalje bolj po domače, čeprav se mu je v srcu |
| Kvišku (1899): | na letovišču, a vendar ni bila družba, s katero je občeval, v njegovem srcu brez odmeva. Ukresala se mu je neznatna |
| Gozdovnik (1898): | je imel častni don Arečiza, da je tako z vami občil. « »To je naglo storjeno. Moj oče je našel izredno bogato |
| Milko Vogrin (1883): | a temu je zdaj drugače. Več ko seru z njim občevala ter ga spoznavala, tem bolj se mi je odkrivala njegova |
| Milko Vogrin (1883): | dà celó njo samo je ošteval, kor je z njim občevala. „Najbolj pa me je užalilo,“ nadaljuje odločno deklica, „in mi |
| Domačija nad vse! (1889): | toliko pomenljiva, a z njim je komaj le nekaj mesecev občevala! « Toda pozneje je začel vsled tega postajati vedno bolj nemiren |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | stare umazane tržaške hiše. Mati moja je z ljudmí malo občevala in tudi mene ni puščala med otroke na ulice. Živeli |
| Lisjakova hči (1892): | ni. Saj veste, ne oče, ne mož moj nista nikdar občevala, z nikomer; mati mi je umrla; drugega rodu v Ljubljani |
| Strte peruti (1894): | od mesta in v vasi ni bilo ljudij, da bi občevala ž njimi, ne blizu železniške postaje, da bi se s |
| Spletke (1894): | zgodilo, da sta Metka in Štefan že v mladih letih občevala in se sprijateljila. Ko je pa Metka nehala pasti krave |
| Obljuba (1894): | drugimi ljudmí. Cilki ni bilo poznati nobene izpremembe, kadar je občevala z Jurijčkom; govorila je ž njim prosto, prijazno kakor z |
| Strte peruti (1894): | bil gost v Finsterjevi hiši, in vsak večer sem največ občevala ž njim. Ugajala mi je njega preprostost takó kakor njegova |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se |
| Gozdovnik (1898): | Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 m, kjer pomenja m katero koli celo število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 100krat, 1000krat, ... toliko. N. pr. 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število prištejemo in od druzega sumanda isto število odštejemo. V obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b = (a – m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še po |
| Tiun - Lin (1891): | ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva, občil, trgovstva, brambe in pospeševanja dela. — Predmet posebne pazljivosti bode denarni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bil v tem obziru absolutizem bolji nego je sedanja avtonomija občin in ustava dežel. In od kod vzeti 73 zdravnikov in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin in po dogovoru z c. k. deželno vlado za deželnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pri kateri ste po našem nasvetu vsi trije okraji slovenskih občin, pa tudi nemških v Kočevji, enoglasno volili princa Ernesta Windischgrätza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelo leto dobro prerediti. Lej takó le pridem is rasdeljenja obzhin na domazho réjo. Jeſt: Sdaj ſo ſe mi pazh ozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepo sdravo , ravno drevo najti. Dalej morajo mejazhi, ki okoli obzhin polje imajo, ga vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto |
| Revček Andrejček (1891): | Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | povzamemo sledeče: Naselíti se morejo kmetovavci ali v celih novih občinah ali soseskah ali pa posamno; da se nova naselbina more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor ne sprejme te postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih obzhinah drevja ni, hozhejo po léti muhe in obadi shivino vjeſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | detela vſih teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de po dvoje in troje ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | debate. Le Kramarič pri tej priliki predlaga, da naj se občinam, katere imajo vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vlada ne skrbí za zmanjšanje davka; davek vedno ostane isti, občinam pa se nalaga butara za butaro; ni čuda, da ljudstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbe dovoli 122% |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in grof Thurn dokazujeta, da novega bremena, ki bi došlo občinam po tej postavi, one nositi ne morejo. Dr. Bleiweis govorí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | so se vsa navedena od političnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam pod naslovom „samouprave” ali „avtonomije”, akoravno občine niso bile zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo mnenja, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ſe po rasdeljenju prav dobro hvalili. Potem ſo vſe obzhine po zeli ſoſéſki rasdelili, in vſi ſo ſe prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojih njiv. Jeſt: Vſe prav, kakó pa prideſh is delitve obzhine na domazhe pitanje? On. Prav lahko, ena rezh is-haja is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de bi shivina is obzhine na-nj ne vhajala, in jim vſe ne pokonzhala. Koliko troſhkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozhitna ſhkoda. Ko bi bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor mu jo je od obzhine padlo, in vſak bi bil na dobizhku *). Obzhina sa paſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ga tam déla, ſpridi, de ſe ji perſkuti: take obzhine ſzhaſama ob vſe shlahtne ſorte seliſh pridejo, in ſo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej vse, ki bi imeli hoditi po tej cesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | muhe in obadi shivino vjeſti; ako je ‚pa drevje po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proti podersa: in tako ſe shivina po pol dné po obzhini goni, in pride bolj isſtradana v hlév, kakor je is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša |
| Zlata Vas (1848): | še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v |
| Genovefa (1841): | je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla in obzhinſka miloſerzhnoſt ſe je v molzhézho, upanja polno molitev k Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako velik, in kje de je. Po tem takim ſlabí obzhinſka semlja, ne vershe tohko, kakor bi ſkup vergla, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? *) Obzhinſka semlja ali gmajna, nikdar toliko ne obrodí, kakor bi obrodila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta le velika planjava, ki ſe pred nama rasgrinja je obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jih vezhkrat popolnama popazhijo. Kako pa bi ſe mogla obzhinſka paſhnja deliti, de bi vſak po pravizi ſvoj del (part |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdijo terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke ſpaſuje ; ſhe drugi ſpet sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel |
| Zlata Vas (1848): | bil in Ožbè mu je dal stanovanje in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nas se je vršila 30. nov, u. l. volitev novega občinskega zastopa; voljeni so bili: Posestnik Franca Podbregar iz Podbrega za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nedolžnega ne spozna. *) Iz Suhadolj 4. jan. — Pri volitvi novega občinskega zastopa voljen je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva voda zdravilo zoper revmatizem. — Krščanstvo pri Slovencih do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na |
| Revček Andrejček (1891): | ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol |
| Genovefa (1841): | edine niſo pogréſhile. Ta dan ſo prasnik shénſke krepoſti in obzhinſki prasnik poſhtenoſti in veſelja vſih shená in devíz obhajale. Vſe |
| Genovefa (1841): | prasniſhke oblazhila oblékli in ſo hitéli ſvôjo blago grôſinjo glédat. Obzhinſki prasnik je bil v zéli deshéli. Kolikor ſe je Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih na temu meſtu drevó vladal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko bi po ſvoji natori bolj umetno obdelana bila. V obzhinſki semlji torej veliko sakopaniga bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim bilo tudi to savarſtvo. In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktérmu je bilo sopet vezh prav koriſtniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ki bi občine zadeli, ako se postavi tako ogromno število občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in prikladi preobložene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in uredbe. Dalje so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila ta izvrševale so deloma neposredno, deloma po posebnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | deželni zbor — ne vedoč kaj storiti — svoje delo gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grad, in kdo v njem prebiva ? Odgovori mi; de je občinsko poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste |
| Zlata Vas (1848): | tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do ſedaj s tem pomagati, de ſi ſvojo shivino na obzhinſko paſho (gmajno) paſti gonil: ali to je ozhitna ſhkoda. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 319— 321) in se po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | to, da se določila zarad notarskega legalizovanja premenijo v korist občinstva, je dr. Zarnik nasvetoval, vlado naprositi, da po postavni poti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | videl ne mislil v tej kupčiji. Vsakako so v ozir občinstva sitne take situacije za človeka, ki ima nalogo, zoperpostavne prestopke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kadar bojo železnice na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | krog sebe po veseli naravi! In res! narava je vredna občudovanja; povsod zelene gorice — rumeno zelene po trtnem perji, vse polno |
| Gozdovnik (1898): | slišala, kaj je tudi zanje storil ter sta bila polna občudovanja in hvaležnosti do njega. Bil je ponosni in srčni lik |
| Botanika (1875): | prašnice so soraščene s pestičem. Šesterodelni cveti vzbudé pazljivost in občudovanje opazovalčevo deloma se svojimi jako posebnimi podobami; saj so nekteri |
| Gozdovnik (1898): | v kratkih skokih. Jahal je konja, kteri bi bil obudil občudovanje vsakega poznavalca, sedel je na živaljem hrbtu s toliko veličastnostjo |
| Avguštin Océpek (1860): | so imeli neizrečeno poterpežljivost ž njo; jaz sem jih le občudoval, da se včasih ves popoldan niso naveličali pri nji stati |
| Bore mladost (1862): | fužinam, ki stojé nad vasjo v zatišji med stisnjenima gorama. Občudoval je z Rozaljko krasno pomladansko jutro. Od gorá je vrelo |
| Na Žerinjah (1876): | nij bil posebno vnet, in kdo bode vročega poletnega dne občudoval rast in cvet gozdnih rožic, — ob času, ko še ptički |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | da so mu dobrovoljne. Ta mladeneč, katerega sem jaz res občudoval in miloval, stopi, kakor rečeno, v mojo sobo. To sicer |
| Roman starega samca (1895): | svojo podlo narav! — In jaz sem to žensko ljubil, obožaval, občudoval! — Zagrebel sem si lice v dlani ter skrival solze, ki |
| Dušne borbe (1896): | udanost do soproga, katerega hči je bila videti, ne žena. Občudoval jo je in obenem pomiloval. Je-li srečna z njim ? — Po |
| Slučaji usode (1897): | svojo usodo, zatrl vsako nado ter jo odslej samó skrivaj občudoval in obožaval. — O, motite se, gospod major! Prav ljubke so |
| Napoleonov samovar (1898): | gleda v oči. ) Jaz bi jih ves dan gledal in občudoval — (jo objame) — in pritiskal na srce. (Se poljubujeta s prav |
| Kvišku (1899): | čarovitost. Bil je zadivljen ob tej vtelešeni in trpeči ljubezni, občudoval je njen krasni stas, ob katerem je padalo valovito črno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala |
| Ferdinand (1884): | Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi |
| Vetrogončič (1860): | priložnost pravdnika, ki se ji zdi tako mlad, še bolj občudovati. Vetrogončič pa ostane med prihodnjimi djanji pri Dankovičevih, ker iz |
| Bore mladost (1862): | naju tudi valovi ne bodo motili, in priložnost bova imela, občudovati veličastno silo viharja in nevihte. " „Gospod, h Koku se tudi |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | sedeč tik hišne gospodinje in nasproti ženinu pl. Planavskemu priliko, občudovati njegovo izvedenost, zmožnost dovtipnega razgovarjanja in sploh prijetnost njegovega značaja |
| Blagodejna zvezdica (1881): | veliko razliko med Ado in onimi, začel jo je nekako občudovati in se resno za njo zanimati. Pazil je torej vsak |
| Postillion d'amour (1887): | tempeljskih stavb se niso vzdignili kitajski mojstri čez omenjeni vzor. Občudovati pa mora vsakdo mnogovrstne kombinacije tesarskih mojstrov pri tempeljskih strehah |
| Vesela vožnja (1889): | priti do Bobóvega in da prijatelj Gladek ne bode mogel občudovati njegove kragúljčje garniture. Krêmen pa se je prav od srca |
| V krvi (1896): | že presrečen, ako je mogel iz dalje slediti Minki ter občudovati njen kipni, stasiti život; ako je mogel iz dalje gledati |
| Materino srce (1896): | in milostljivo je čakala, kedaj da se naveliča mladi mož občudovati njeno lepoto. On pa jo je gledal, kakor prikovan jo |
| Gojko Knafeljc (1899): | nad vse dražestna in prisrčna, in Weber je moral nehote občudovati beloto in prožnost njene polti, se je moral nehote in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod |
| Zeleni listi (1896): | listki so tako nežni in blesteči, pa me nihče ne občuduje! « |
| Sveti večer (1866): | najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz sem, ko sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tebe, tvojo odkritoserčnost v veri in tvojo velikodušnost, jaz celó občudujem neustrašljivo tvojo ravnanje, ali moja dolžnost velí in vsa druga |
| Oče naš (1885): | pomagajo. “ „O, to so časti vredni, pobožni možje, kako jih občudujem. Kako jih ljubim,“ je rekel Nacek. „Kako rad bi jim |
| Gozdovnik (1898): | Estevan, na pol porogljivo na pol srdito: »Čujte, da vas občudujem, sennor Diaz! Vi pa, Kučilo, niste zdaj nič na boljem |
| Gozdovnik (1898): | in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | življenja v otroškem organizmu merijo pred vsem na telesno rast. Občut in samohotno gibanje se dalje časa komaj zapazuje. Duh še |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stanovitno osredotočenje (koncentracija) in izključljiva mér zavesti na nek poseben občut, na neko predstavo ali célo zvezo predstav. Takovo stanje se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota vpliva neposrednje na občut, ko hitro se postavi v pravo razmerje z opazovalcem. Vsled |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po jedni strani občute in ž njimi delovanje vnanjega sveta na dušo, po drugi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odpirajo vrata. A dokaj časa mine, predno si otrok razjasni občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti |
| Arov in Zman (1850): | da se na viharni poti življenja na njo ozira. Enaki občutek bi bil more biti tudi Arova prošinul, ako bi ga |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ki je s požiravnikom v zvezi, in zatira s tem občutek želodca, da mu je, kakor da bi bil sit. Ta |
| Potovanje krog Triglava (1860): | retorta pod kožo prazna. To je prava kemija, ki človeku občutek lakote vzame. Lahko je s polnim želodcom govoriti o lepoti |
| Spomini (1860): | nje in od matere poslovim, ne morem reči, kako neprijeten občutek me presune, ko komaj deset korakov od nas znana ciganka |
| Ljubljanske slike (1879): | je tak človek trdega, usmiljenje do bližnjega mu je neznan občutek; najbolj srečen je, kedar kaže slaba žitna letina, on pa |
| Vanda (1888): | besede. Na prvi hip je Vandi ciganska roka bila neprijeten občutek, ali kmalu ji je vsa ta šala delala veselje. Napósled |
| Domačija nad vse! (1889): | zvunaj na visokem morju drugega dne pričakovati. Nepopisljivo neprijeten je občutek, ki naudaja morske potnike, ko se ladija ustavi. Parobrodovo ropotanje |
| Iz arhiva (1890): | mu je stisnilo, prestopivšemu znani prag, toda zatajil je neprijeten občutek in smehljaje stopil v »gospôdsko« sobo. Župánovim je bilo znano |
| Slučaji usode (1897): | koliko bridkega bi mi bili prihranili, da ste ostali! Neprijeten občutek prevzame Malvino, ko to čuje, in neka bridkost, katero občutimo |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | planinah naj v Kavkazu nihče ne išče. Mrzel in brez občutka nobeden ne bo, ki iz visočine kavkaško naravo pregleduje, pa |
| Tihotapec (1855): | more spoznati. Ivan se pusti, kot bi bil popolnoma brez občutka, obleči, ker je resnično komej vedil, kaj se godi, še |
| Tihotapec (1855): | ne bil, jo snubiti in bi ne bil vžil grenkega občutka: zaveržen biti. O čast, nesrečna čast! V takih mislil ga |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | staro ljubezen in obljubljeno zvestobo; strah in up bota edina občutka, ki se bota v njem verstila. Kako bi mogla verlega |
| Bore mladost (1862): | je ravno obžaloval zgubo svoje ljube neveste, ni bilo hujega občutka, kakor slišati tako povabilo. To je bilo zanj neusmiljena ironija |
| Razne dela (1870): | II. Kaj suče na otoku se radno ljudstvo tak? Pobožniga občutka poljubi zemljo vsak. Eynard! poslanci tvoji hiteli so okrog, To |
| Razne dela (1870): | mi. Jez vas popeljem. (Jovana, zagledavši ga, da pervo znamenje občutka, vprè ojstro v njega očí, ter na kviško pogleda; potem |
| Marjetica (1877): | Marsikedo bi sodil potem, da Srakar prav nič srca in občutka ni imel. A to ni istina. Bradati kozi in celo |
| Gojko Knafeljc (1899): | danes prvič ni občutil nikakršnega kesanja, niti sence kakega milejšega občutka; vse mu je bilo kakor davno minole sanje, katerih se |
| Stric Tomaž (1853): | sta imela oči in ušesa, oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer med njima |
| Roza Jelodvorska (1855): | spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim |
| Ferdinand (1884): | vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen |
| Stric Tomaž (1853): | bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi bilo |
| Zoologija (1875): | celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev |
| Zoologija (1875): | Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na |
| Robinson mlajši (1849): | jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | šel, se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal. |
| Ferdinand (1884): | k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil, inu bosh na dan te sodbe enu veliku upanje imel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſake, katire k' meni rezhe: Gospa! Gospa! bo mojo gnado obzhutil, samuzh le taiſte, katire se je namenil pravo pokuro delalati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njegovo smert premislesh , bosh ti to narvezhe sladkuſt, inu trosht obzhutil. Moj Syn, inu jeſt sma per njemu bla, dokler se |
| Robinson mlajši (1849): | prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše |
| Stric Tomaž (1853): | sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti |
| Genovefa (1841): | dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi |
| Robinson mlajši (1849): | obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues vse tvoje matharne bolazhine katere si ti pozhutva k' je tvoi sin vmartro shov: jas tabe prosim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sgubiva: jas taba prosim skues tu vesele katere si ti pozhutva k'si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva k' si tvojega nai svateishiga sina v' jerusaleme sgubiva: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti podtiem Kriesham stava on pa gorei visoti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z |
| Blagomir puščavnik (1853): | velja kot vse terpljenja in britkosti, ki jih bote tačas občutili, ko mene ne bo. Potolažile, upokojite se, blaga mati! priporočite |
| Roza Jelodvorska (1855): | se je vse po sreči izteklo, so vsi serčno veselje občutili, in se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | okolico velika nesreča, ker gotovo jo bodo naši potomci žalovaje občutili. Želeti bi bilo toraj, da bi nam slavna vlada v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma |
| Zlata Vas (1850): | počiti. Naji sinček mi veliko veselje déla; pa véči veselje občutim, kadar našo vas pogledam. Res je, de judjé niso tako |
| Čas je zlato (1864): | radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer – pa zato nič ne tožim, ker je poslednje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Aku tudi terpimo supernoſti, inu teshave na naſhimu shivotu, ali obzhutimo sapuſheine na naſhi duſhi, na puſtimo ſe premagat, na yſhimo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam |
| Genovefa (1841): | Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki |
| Zeleni listi (1896): | dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | po imeni, kteriga je natora s poštenim sercam, odkritoserčnimi slavnimi občutljeji in z blagim hvale vrednim obnašanjem obdarila, in kterimu tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | te rešitve; prašam vas! ali bi se ne omečili njegovi občutljeji, kakor o spomladanskim vetru ledene klade? — Kaj je popolnama nemogoče |
| Blagomir puščavnik (1853): | čez pleča od viteza vjel. Ko bi bil jaz tako občutljiv in rahel kakor vi gotovo bi me že bli červi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | scavnica temnorujava, in pes na trebuhu, kjer jetra ležijo, zlo občutljiv. Vnetje vrance se le takrat za gotovo spozna, kadar je |
| Zoologija (1875): | okusnimi bradavičicami. Jezik je nadalje organ, opipa in okusa, sosebno občutljiv za opip je konec jezika, dočim je jezikova korenina in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ne more obsejati. Ker so prva leta mlada drevesa najbolj občutljiva, jih tako postavljen kol že varuje, da ne pozebejo. Tudi |
| Botanika (1875): | ker jo prst ima, je za solnčne žarke mnogo bolj občutljiva, kakor so pa druge bolj blede sostavine tlá (fizika § |
| Zoologija (1875): | jezika, dočim je jezikova korenina in njegova spodnja plat posebno občutljiva za okus. |
| Zoologija (1875): | kosmate opice nastal gol človek, čegar gola koža je enako občutljiva za vročino, mokroto in mraz. Tako odejo mora človek pogrešati |
| Fizika (1869): | prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nektero naših krajev že navadilo, drugo pa je še zlo občutljivo. Tako so češnje, breskve, marilice, orehi, i. t. d. nekdaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | doma ostane, ker visoko mlado živališče je proti mrazu zlo občutljivo in mu škodje. c) Doječa kobila ni za težke dela |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Nektero sadnje drevje povsod ne stori, nektero je mraza zlo občutljivo. Breskve postavim v merzlih hribih ne storé, in ne dozorijo |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | in, da si je moje gospodarstvo včasi kaj hudo in občutljivo, on še misli, da ni na moji uzdi. Tako ste |
| Dragojila (1864): | v globoke misli zamaknjen; očetove besede so mu segle v občutljivo serce; ne ve, bi li šel na desno za očetom |
| Dragotin (1864): | s srebernimi potoki. Vse to se je vtiskalo globoko v občutljivo srce in težko je bilo Dragotinu vrniti se k vsakdanjemu |
| Moč ljubezni (1865): | da bo zdaj njegova osoda, kakó zeló mora krvaveti njegovo občutljivo srce slišati njeno nezvestobo. Vedela je, kako goreče, kakó prisrčno |
| Ljubljanske slike (1879): | njene tovaršice in sestre? Ali je njeno srcé drugačno, manj občutljivo, manj prijateljstva, ljubezni željno, ko srca teh? Kak razloček je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | do Šiške, 720 sežnjev. To novo breme je bilo zeló občutljivo, kajti zavoljo jako živahnega prometa so te ceste jako hitro |
| Arabela (1885): | se nikdar ne zlaže. Meni smeš to verjeti,« dostavila je občutljivo in položila desnico na prsi. Karpeles se zagrohoče in položila |
| Valenštajn (1866): | govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti nekaj |
| Zoologija (1875): | pleme dvokrilcev. Goveji obad (Tabanus bovinus), pod. 192, zbada jako občutno in nadleguje sosebno goveda in konje. Grabežnica (Asilus) pograbi leteče |
| Botanika (1875): | organov. To sodelevanje se pokazuje s tem, da se tukaj občutno mnogo toplote razvija, kar se vselej tam dogodi, kjer se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de navide; al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kriſhanega Kriſtusa. Utisni meni v' mojo veli o S. Joſhef! obzhutnoſt boſhjega ſtrahu. Uſhgi lubeſn boſhjo v' mojemu serzu, de bom |
| Botanika (1875): | večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma |
| Sveti večer (1866): | se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni |
| Rudninoslovje (1867): | kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take kristale imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz |
| Botanika (1875): | vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja. |
| Botanika (1875): | listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar je okoli nas. Med tem se to, kar nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj |
| Genovefa (1841): | is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno |
| Oče naš (1854): | visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in okrog dolino obdajale in čez ktere je v noči padel. Sam Bog ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | udje od zaerjavelih in žilastih trupel beričev, ki so ga obdajali. Zdaj ga popusté samega. Stal je, roke prekrižane na persih |
| Gozdovnik (1898): | še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit |
| Genovefa (1841): | vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu |
| Blagomir puščavnik (1853): | dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati |
| Botanika (1875): | todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi |
| Astronomija (1869): | je solnčno telo samo po sebi sviteče jedro, ki je obdano s plamenastim ozračjem. Dá, mnogo vzrokov imamo k tej misli |
| Astronomija (1869): | preiskovalcev je té misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da |
| Botanika (1875): | pa le 32 funtov dušca. Dasi je listje rastlinsko vedno obdano s tistim dušcem, ki znaša štiri petine zraku, ga vendar |
| Genovefa (1841): | ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s tém otrôkam obdaril, Ti ſi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Têbi gré |
| Oče naš (1885): | rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sercam, odkritoserčnimi slavnimi občutljeji in z blagim hvale vrednim obnašanjem obdarila, in kterimu tudi Hirlanda svojiga posebniga spoštovanja in naklonosti skrivati |
| Roza Jelodvorska (1855): | rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza je obedva obdarila z lepimi hruškami, ktere so bile prav zgodnje; in zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj je in kako je, S čim bi mogel Laza obdariti. Jugu pravi devet Jugovičev: Kaj ne piješ zlate kupe vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mogel Laza obdariti? Jugu pravi devet Jugovičev: Lahko ga je obdariti, oče! Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Samo mislim, sinki moji dragi, S čim bi mogel Laza obdariti? Jugu pravi devet Jugovičev: Lahko ga je obdariti, oče! Mi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako bogato obdaroval. — Ko drugo jutro kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'katireme je mene Buh skus proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker lih tudi zhes tolkajn navarnoſt na dushi, inu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poniſhnem serzam ſahvallila, katire je mene s'to narvezhe susebnoſtjo obdaruval, ter sem ſmirej nove gnade dobivala, katire so v' meni |
| Genovefa (1841): | po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo. Ko je pa ſhe verh |
| Roza Jelodvorska (1855): | Jakob, vaš gospod za vašo zvestobo in miloserčnost po vrednosti obdarovali. Očitno in po vrednosti vas tudi jez pohvalim, in de |
| Najdenček (1860): | da sim ondi usmiljene ljudi našel, ki so me tako obdarovali, da sim imel po dolgim času zopet en dober dan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dali Neži zavoljo njenega rodú, in ker so starši bogato obdarovali jetničarje. „Kaj pa pomeni vse to? ” praša Fabiola Nežo, ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega |
| Kuharske Bukve (1799): | kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhanjam, savì, poloshi naokroglo v' eno s' maſlam masano ſklędo, obdeni obod, polì s' vręlim |
| Blagomir puščavnik (1853): | joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se |
| Blagomir puščavnik (1853): | storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim |
| Divica Orleanska (1848): | svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni |
| Genovefa (1841): | na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor bi obrodila, ko bi po ſvoji natori bolj umetno obdelana bila. V obzhinſki semlji torej veliko sakopaniga bogaſtva leshí, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orazh. Obdélana ſpet sémlja je! Srozhili ſmo ji ſeme vſé, Bog! ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó |
| Zlata Vas (1848): | skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili |
| Genovefa (1841): | ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povelji sa-njo napravil lep ſholor, ino va-nj djal s' slatam obdelano ſkrinjo savese, ktéri ſo bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naloshena, ſvoje paſhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le revnih, vmasanih in lokaſtih; polje je le po verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pasi v pratko sa dan, iméj ſkerb le sa prav obdelano semljo in sa dôbro ſeme, kteriga boſh v semljo djal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4 do 5 palcov dosegle, naj se presadé v dobro obdelano njivo, kjer se ravno tako delječ saksebi, kakor navadni korún |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi in ne osrečí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času vse |
| Oče naš (1854): | bil imel priložnost dobiti, se v vsih rečéh kmetijstva popolnama obdélati. Že je bil čas za odhod odločen. Pa Bog je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na polji tako čisto pokončala, da so mogli vdrugič njive obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista laška koruza |
| Stelja in gnoj (1875): | izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktere prahú in pervín njegovo teló obstojí, od ktere jo obdelovaje živí, in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le |
| Robinson mlajši (1849): | kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del |
| Botanika (1875): | prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ni samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | primeri, da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zemlje še zanemarjene leži! če bi se le polovica tega obdelovala, za koliko milionov bi se pomnožili pridelki! — Gojzdov je 35 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spominjali. — Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko druzih moči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili |
| Zlata Vas (1848): | d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga sveta dobička |
| Zlata Vas (1848): | siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši |
| Kemija (1869): | fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih obdeluj, kakor je v kraju dôbra navada. Zhiſto ſeme vſe ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravnanju ſvojo njivo bolj gnojiti, kakor jo po navadi gnojiſh, obdeluj in gnoji jo po ſtari navadi; na táko visho bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nje vrednost na pol zmanjša. 3. Ljubiš svoje otroke, pridno obdeluj svoje polje. 4. Pri ženitvi glej pred vsim na dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kupiti, de bi kmetijſka drushba kasala, kako ſe mozhirje koriſtno obdeljuje, in de bi tudi drugi vlaſtniki na mahu vidili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil po zelim mahu nar ſlabejſhi, kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Le v miru rodíjo vednosti bogat sad; le v miru obdeljuje kmetovavec veselo svoje polje in pričakuje z lahkim sercam gotovih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 10 do 23 funtov težke kose. Kako se čisti in obdeljuje glej kemije §. 119. V. Red. Organične spojine. 39. Skupina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | delal. V' ta lepi vert pelje Bog Adama, de ga obdeluje ino varuje. Tako prijasen ino dober je Bog ljudem. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mikalo od tega drévja na tanko svediti, kakó naj ſe obdeluje, de bo verlo raſtlo in obilno ſadú prineſlo. Popiſovanja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | cesarstvu je še veliko rodovitnega sveta, kteri pa se slabo obdeluje ali celó neobdelan leží, ker manjka kapitalov. Če bi se |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se jej moralo: kaj je čaka na svetu; kako se obdeluje zemlja; kako se redí živina; kako se umno gospodari; kaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenikovim kizom, živca malo ali nič. Ker se granit težko obdeluje, ni dober za zidanje, za nasip pa je jako dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to |
| Zlata Vas (1850): | vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in |
| Viljem Tell (1862): | Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že več lét; one rastejo veliko hitreje in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Kako le, prosim Vam razložite mi to? Kedar jaz zemljo obdelujem, pod milim Bogom na nič druzega ne mislim, kakor to |
| Kemija (1869): | je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih pregreh kriva. |
| Zlata Vas (1848): | svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel |
| Blagomir puščavnik (1853): | iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | VI. POSTAVA. Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Komej sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj |
| Zlata Vas (1848): | svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga sveta dobička dobil, tako de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne bo, padel bo na glavo in v nadlogah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi |
| Botanika (1875): | kakor edini pripomoček, če hočejo, da se bo njihov rod obdržal in da no bodo beli ljudje še bolj dalječ se |
| Oče naš (1885): | rad bi bil imel, da bi bil Bog to dalje obdržal in nebeški blagoslov za obresti dal! “ |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej računati le na nehôtno pazljivost. Takšno bode vzbudil in obdržal, ako skrbí, da ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi |
| Gozdovnik (1898): | hoče povse od nas odločiti, da bi zlato sam zá-se obdržal, ali pa misli, del zlata kam spraviti, preden nam bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imel, de bi ta kniga najboljši dela raznih verst pesmeništva obderžala; tako hoče pokazat različnost mere slogov, ktere so se naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | d. Od vsih teh pesmenikov bo naša kniga nekoliko pesem obderžala, in naberavec je zato nar veči skerb imel, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kniga bo samo naj ſtaršij pesmenike 15. in 16ga veka obderžala. V ti dobi je naše stihotvorstvo vsake versti pesem rodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam |
| Astronomija (1869): | ga tudi protestanti sprejeli. Le na Ruskem so Julijev koledar obdržali, zato so s štetjem časa zdaj za 12 dni za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | onem razpoloženji duše, v katerem mu je móči vsprejeti in obdržali dojme. Mnogo je ležeče tudi na prvih vtisih, katere je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | imeli tiſto zhiſto, na omadeshano, inu od vſe naſletnoſti odlozheno obdershati, inu v' tvoju kraleſtvu, v'katiru nezh omadeshaniga napride, ſrezhnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'shulo prit', Inu skerbnu se vuzhit', Ta vuk terdnu obdershati. Tebi zhast , no hvalo dati. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſsez. Kokuſ ham nepuſti vezh valiti. Kurje jajza dolgu ſriſinie obdershati, dęni jih v'mersel pepęl, proſsó, al erſh. Povshe v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhlovek ſebe dobru ahtat, od hizhneh riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je takih, katéri bi to ſvetlóſt njih Nebęſhke otrózhnoſti snali obdershati? Kaku malu jih je, de bi rekli ſamy k' ſebi |
| Stric Tomaž (1853): | vam moram svoje mnenje“, reče Halaj, „da sim otroka sam obderžati sklenil, in ga bom še le čez kake dve leti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Mojster, vi ste spustili, in jaz sam nisim mogel ploščo obderžati«, sé zdej oglasi gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ima vreči. O tem času je treba prasico v svinjaku obderžati, in dobro paziti, kdaj da verže. Kedar prasica verže, se |
| Najdenček (1860): | Zvestoserčni planinec ga je lepo tolažil in mu obljubil, ga obderžati in dobro rediti. „Pa jeli, kužek,” je dalje govoril; „tebe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prej ko ne rekel, da ga je volja, vse-premoženje za-se obderžati. Če bi pa jaz cesarju povedal kak dober in očividen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohtlive, eno posebno andoht pruti njemu imeti, inu v' serzu obderſhati; ſakaj jeli namorem ſapopaſti, koku be kedu mogl na KrayIizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | divishtvu ſapopadl, koku ſlo be se ti pomujal nje hvallo obderſhati. Vonder nimash ti nekol sam svojem mozhnuſtam prevezh upati: ſakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | V. v K: Istrske povesti, prosimo, da jih še smemo obdržati; znabiti da se rabi pri nas narodna zbirka. — Gosp. Oz. |
| Oče naš (1885): | se je Menart vse prizadeval, Barbo in Nacka pri sebi obdržati in z njima do svoje hiše priti. Motanje, bojevanje in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nam vſem ta pot odperu. 7. Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge smote savershi No pusti yh na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Tvoji gnadi naſs obdershi Zhistu ſerze stvari nam. 4. Mi tebi na pruti gremo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti dopade Mizka — Miz. Tudi klobuka na tri deshęle nezhem — obdèrshi ti tvojo kioſèrsho , koker je ſama na ſebi — Ansh. Sej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to |
| Genovefa (1841): | ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je vrédna. Obdershi jo ljubo in bódi ji — ôzhe in mati! ” Grof Vojnomir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni. ” „Kadar merlizh s enim ozheſam pomiſhkuje ali oblizhje mehko obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi se drevó ohranilo; véja se sicer še nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | brž spoznali, da se tak studenec lahko v tekočem stanu obdrži. Dve leti pozneje našli so izvirek 70 čevljev globok v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Kdor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali kak tuj v ta namen poklican vzgojitelj. Ako se obdrži ta oblika do konca vzgoje, toliko časa, da postane otrok |
| Revček Andrejček (1891): | S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku. ) Na, Andrejček, le obdrži ga! |
| Revček Andrejček (1891): | slepar, ti! Jeklen. Le nikar se ne jezi, Andrejček, in obdrži prstan, Franica ne bo imela zaradi tega nikakih sitnosti. Saj |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bode vſem, K'diri milost pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K'diri ſo na Serzu zhisti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Zhe ti 4. Tali tega lęta ſvojiga praviga zaita ne obdershijó, koker imajo biti, namerzh ſuha sima, mokru, inu vetrovnu polętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomęni. Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj pravi zait obdershijó. Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le od |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh |
| Valenštajn (1866): | gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo |
| Genovefa (1841): | ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več |
| Gozdovnik (1898): | so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh ne dajaj, kakor toliko, kar morejo od obeda do obeda ſneſti, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa jim vezh ne dajaj, kakor toliko, kar morejo od obeda do obeda ſneſti, |
| Pastirski list (1852): | tote zapovedi so izuzeti ubogi ljudi na toliko, da od obeda ostavšo meso u večer smejo pojesti, tudi tisti, kteri težko |
| Pastirski list (1852): | božičom (24. grudna). Spovednikom podelim oblast, da bolenim, kteri do obeda nemorejo teši biti, brez da svojemu zdravju škodijo, dopustijo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſtíl je tiſti dan, ino vſe imenitne Galilejze povabi na obédo. Med jedjó ptide Herodiádina hzhi v' obédnizo, pleſhe vprizho vſih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je Benjamin per njih, sapové ſvojimu hiſhniku jim dobro obédo napraviti. Ta mosh jih pélje v' hiſho. ˛She med vratmi |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Galilejze povabi na obédo. Med jedjó ptide Herodiádina hzhi v' obédnizo, pleſhe vprizho vſih, ino vſim dopade. Herod ne vé kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih |
| Zoologija (1875): | nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj |
| Zoologija (1875): | vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v |
| Sacrum promptuarium (1695): | je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai |
| Gospod Janez (1884): | nego mirno, na ravno in skoro veselo; ozrl se je obenem v prijatelja. »Da, Peter, zadovoljen sem! —česa mi je pogrešati |
| 4000 (1891): | pa zapoveduje grof Nerva, papežev maršal, kardinal in partibus infidelium, obenem papežev generalissimus za to provincijo. Ker bo njega eminenca skoro |
| Gorski potoki (1895): | se nahaja pod božjim solncem, dokler naposled izmučeni in razteptani, obenem pa tudi utrjeni ne prijadramo v naročje ironije, tiste svete |
| Dušne borbe (1896): | hči je bila videti, ne žena. Občudoval jo je in obenem pomiloval. Je-li srečna z njim ? — Po videzu sodeč, bi bil |
| Moja hoja na Triglav (1897): | toliko razvajeni, da zahtevajo od pisateljskih del lepote in resnice, obenem držeč se načela: nil admirari! Takim visokim bralcem se moramo |
| Napoleonov samovar (1898): | Ljudmila (se prikloni in odide na levi). Vernik (ji namezikne). } (Obenem. ) Drenovec. Tukaj imam redke dragocenosti. Vse pristno! (Odpre kaseto, bere |
| Kotanjska elita (1898): | okrasje bralne sobe ... Kotanjski kaplan, gospod Juri, ki je bil obenem glasovit kritik, je prvi odložil iz roke nemško »Reichspost«, prijel |
| Gojko Knafeljc (1899): | hoditi v šolo k našemu staremu učitelju, ki je bil obenem tudi mežnar. Pri njem sem se navadil čitati in pisati |
| Gojko Knafeljc (1899): | sobo takoj za njo ter se nama predstavila ter predstavila obenem njo. Sedli smo. In ko je tako sedela z glavo |
| Kemija (1869): | Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt |
| Zoologija (1875): | organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti |
| Zoologija (1875): | govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje |
| Zoologija (1875): | potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so |
| Zoologija (1875): | zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do |
| Gozdovnik (1898): | usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem |
| Gozdovnik (1898): | Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | strup proti meni obernil, in zato bom na trojno zaničevanje ob enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zmanjša se vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. (628 – 48) – 52 = 628 – (48 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet |
| Občno vzgojeslovje (1887): | način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim |
| Revček Andrejček (1891): | imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhiſti vodi ſperi, zhes nozh v' vodi puſti, sadnizh ven obeſsi, de prov stnersnejo, zhe bol smersnejo, belleiſhi bodo. Inu kir |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu po tem obeſsi jo na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boſh, nizh nemarej. Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Njegova shena ? Nęshka. Njegova shena. Matizh. O Matizhek , Matizhek ! obęſsi ſe ! To ti ni noter padlu ! — O ſhęntane shenę ! ſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so |
| Zlata Vas (1850): | imeti in ljudém križ in težave zato pustiti. Zlatiga angelja obesijo pred hišo; pa hud angelj je, ki novince lovi za |
| Zlata Vas (1850): | živé od premoženja in kervi soseske. Zlat križ nad vrata obesijo, ker hočejo zlatá imeti in ljudém križ in težave zato |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ktero si spridil, če ne, še mene s tabo vred obesijo”. Pavliha mu odgovori: „Strojar zna še drugo usnje delati”, vstane |
| Stric Tomaž (1853): | zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan |
| Lohengrin (1898): | ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato |
| Lohengrin (1898): | vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | denárje v' tempelj sagnal, ino ſhel, vsel verv, ino ſe obéſil. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo bolje, de bi ſe mu mlinſk kamen na vrat obeſil, ino de bi bil v' globozhino morja potopljen. Gorjé zhloveku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſhov kje, inu ſe je s'eno vervjo ſarn obeſuv. Inu ſe je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to nivo od krivizhniga plazhila, inu ke ſe je bil obeſuv , ſe je zhes pol reſpuzhuv, inu uſſe njegove oſerzhia , inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je sa en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | predav, naſai perneſsu, po tem je szagou, je sam ſebe obeſſiu, inu v' to ſmert, v'katiro je biu Synu Boshjiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ſhou takei, inu ſe je na en verbo ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe! kai sa en nasnani ſtrah, inu trepetaine bi |
| Sveti večer (1866): | prinesla staro svetilnico, s kakoršno se v hlevih sveti in obesila jo je na gredo. To je bilo vse, kar je |
| Deborah (1883): | je to razodel starej Lizi, in ona je vse to obesila na véliki zvon. Kde je pa zdaj? Tržinar. Šel je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu |
| Zlata Vas (1850): | bil obris izdelan, so ga v srejnski hiši na steno obesili. Sleherni dan so kmetje prišli in ga ogledovaje so se |
| Gozdovnik (1898): | na moji progi čop, ki gleda čez grme? « pripazuje Pepo. »Obesili so ga na vejo, a zdaj pričakujejo, da vanj strelimo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino vſe ſe je po islági sgodilo. Véliziga péka ſo obeſili; véliki tozhaj pa je bil ſpét v' ſlushbo vsét. Pa |
| Genovefa (1841): | krajih rasſhirila. Kmétje ſo délo popuſtili; zepove ſo na kljuke obeſili in vſak kolovrat ſe je vſtavil. Zéle vaſi ſo bile |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vém, de bi pot nášel. Torej golobu písemce na vrat obésimo, in gotovo ga bo kmal na Sokólovo pernesel. “ „Bog ga |
| Fizika (1869): | Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi obesimo na konce enakoramnega vóda. Ako ta ostane v ravnotežji, ste |
| Fizika (1869): | popolnoma uniči težkoto tega telesa, in to s tem, da obesimo valj z nitjo na prečko vage. Vaga ne izgubi ravnotežja |
| Fizika (1869): | ostane vodoravna lega drogova nepremenjena. Ravno tisto se zgodi, ako obesimo obe uteži eno pod drugo v središči, Pod. 24. Pod. |
| Fizika (1869): | zakon bomo tudi našli potrjen, kakor v Pod. 25., ako obesimo več uteži na drog, in sicer vedno po dve in |
| Fizika (1869): | Dve uteží obesimo kjerkoli na drog, samo tako, da so enako dalječ od |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | star vojak; drugi je koj pristavil: „Kar na jadrenik ga obesimo! “ Te-Vaturu pri teh pogovorih navzočih ni izpremenil obraza; gledal je |
| Čas je zlato (1864): | ni druge misli, kakor de bo moral šolo na kol obesiti. Žalosti ne vé kaj početi. nar raje bi se bil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali ti nisem svoje dežele prepovedal, če ne — te pustim obesiti? ” Pavliha mu odgovorí: „Milostljivi gospod! jez nisem v vaši deželi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pred oči, če ne, te pustim s konjem in vozom obesiti”. Nato poréže Pavliha štrange pri konji, se zažene na-nj in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi macedonski kralj Mardohej dal na petdeset čevljev visoke vislice obesiti, kakor mu je svetovala njegova sestra Judit. Ko sta tedaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je dobro jajze v kako moſhnjo djati ter v dimnek obéſti — tako ſe bode o kadilo. ” „Ako ima tvoja krava viſhnjevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kamro ali v hram in ga na kak drat obeſti in gledati, de miſhi, podgane, ki jih grosno rade ſnedó |
| Zoologija (1875): | Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi |
| Oče naš (1854): | pokaže Naceta, „govori prav dobro naš jezik; pa ta ima obéšen biti. “ „Za to je še časa dosti; le nam ga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride, ko bi bil imel Pavliha h kolu peljan in obešen biti, je vse mesto na nogah bilo, nekteri peš, nekteri |
| Oče naš (1885): | kantoni ostro prepovedali, zoper Francoze služiti. “ „Bedasti človek, ali hočeš obešen biti? pomisli! Pomisli svojo mladost, svoje stariše. Mnogo tvojih rojakov |
| Sacrum promptuarium (1695): | vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ne skus ſtrah te smerte, ne skus ſhuganje, ne skus obete od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | šega že od Bog vé kdaj ; Alj prazdni sreče so obeti, Če srečo Bog derží nazaj. Nebeški Oče ! Ti zapodi Oblak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povsod, kjer je kraj za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo leto povrača se spet, Ž njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me ti za norca imela? — Kako lepih reči si mi obetala, pa koga imam od vsega tega? Kje so tvoje velike |
| Kranjska nevesta (1864): | Ogleduh je imel, tudi v žepu všito pismo na Recensta. Obetali so mu Genovčani lepo darilo, če jim pomore, kakor psi |
| Blagodejna zvezdica (1881): | več? Ali ste me res tako ljubili, kakor ste mi obetali, ko ste me prvikrat zagledali? — Da, Oskar, ljubila sem Vas |
| Gospa s pristave (1894): | na debelo, da je bilo lahko hoditi sem in tje. Obetali so se lepi božični prazniki. Pri Rovigu je bila zbrana |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | da je za njegov čoln tudi 14 tovorov še preveč. Obetali so mu, da je ne bo srečno privozil do Ljubljane |
| Usoda ka-li (1895): | mi niste obetali, da opustite te pogovore, povejte, ali niste obetali? « »Resnica je, a glejte, Marija, ta krasni večer, to divno |
| Usoda ka-li (1895): | mi to še jedenkrat, recite, prosim vas! « »Ali mi niste obetali, da opustite te pogovore, povejte, ali niste obetali? « »Resnica je |
| Slučaji usode (1897): | kateri so bila zapisana imena onih, ki so za nocoj obetali svojo pričujočnost. Vsi so bili navzoči, razun ene obitelji, namreč |
| Slučaji usode (1897): | zgodovino svojega življenja. Kako jo sprejme? — A sinoči ste mi obetali, začne Otmar z novič se pritoževati — — Vem, in svojo obljubo |
| Gojko Knafeljc (1899): | so novo podjetje hvalili in povzdigovali do nebes ter si obetali novo dobo, a tam so mu zabavljali in ga preklinjali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo |
| Čas je zlato (1864): | si ni nikoli upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se je tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne |
| Jerica (1859): | da, če ves božji dan postopata, vaju lahko take misli obhajajo. Pa jaz bi vaju že ozdravila; stavim, ako sta leto |
| Potovanje krog Triglava (1860): | vriskih. Če pa odrine vsa mladina cele vasí, pa že obhajajo nekaj, kar bi Nemec koj imenoval: »Volksfest. « — Pred nekaj leti |
| Potovanje krog Triglava (1860): | Bohinjci v rovte na košnjo, je zanje vesel dan, kterega obhajajo, kakor se ravno dá. Če jih odrine le malo, podkurijo |
| Spomini (1860): | tudi vetrovi ze vsi domu, podali. Pod milim nebom človeka obhajajo tako čudne misli, ko pregleduje te jasne luči, ki z |
| Slovenske večernice (1865): | pogosto šumí v ušesih, terga ga po udih, slabosti ga obhajajo, celó božje ga časih meče ali se mu pa še |
| Žalost in veselje (1870): | mertvih. " "Toraj bo kakov požar v kterem njihovih selišč? " Natberž obhajajo kako slovesnost, tedaj napravijo velik ogenj in plešejo krog njega |
| Kupčija in obrtnija (1872): | sejmi od tistega svetnika svoje ime, na kterega god se obhajajo. Tako se govori: o Jožefovem sejmu, o Mihaljskem sejmu, o |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | njegov skremžil, oko začrnelo, kar se godi pri ljuddh, katere obhajajo včasih neprijetne misli ali spomini. Pogovor pri mizi se je |
| Gojko Knafeljc (1899): | Koliko ogromnih vsot se ondu potrosi za alkohol, kake orgije obhajajo bogatini pri alkoholu, dasi rafinovanem in požlahtnjenem! Kako bi se |
| Biblia (1584): | eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njega kakòr sa Preróka dèrshali. 6. Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala |
| Zlata Vas (1848): | bilo včasi celò malo in strah in groza jih je obhajala. Zdej so hotli vsi varovati, vsi delati. Pa kako to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto obhajalo, je bilo takó veliko, de ga ni popisati. Zvečer je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako pravi Goſpod: Ispuſti moje ljudſtvo, de mi gré godú obhajat v' puſhavi. “ Kralj odgovori veſ prevséten: „Ne vém Goſpoda nobeniga |
| Genovefa (1841): | ktérim je bil Genovefo s grôfam porózhil, ſpomin njéne ſmerti obhajat. Vojvoda je poln ſerzhnih bolezhin molzhal, in ravno miſlil: „Straſhno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh |
| Genovefa (1841): | Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | da se ima vsako leto v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | devetero dobiti zamogel. (Dalje sledí. ) ˛Stare povéſti is ljubljane. (Veliko obhajílo v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih ſ. opravil vezh. Vodnikove „Novize“ od leta 1798 to obhajilo takó le popiſhejo: „To „nedelo ſo v zerkvi ſ. Marie |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Pokrajne cele zemlje Po Njemu mir dobé. (dvakrat. ) Obhajilo. Gospod! jest nisim vredin. Deb' Tebe dans zavžil. (dvakrat. ) Al' |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sami tega iskali, kar jim nad menoj ne dopade. Svéto obhajilo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da so smeli pervi kristijanje, zlasti ob času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so sv. hostije |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobi daritev sv. maše, med ktero jej je podal sv. obhajilo kot zadnjo popotnico, potlej pa jo mazili! s sv. oljem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi kdo, ki je kristijan postal in že tudi sv. obhajilo prejel, odpadel od vere, v pregrehe se vtopil in — in |
| Revček Andrejček (1891): | Kaaj — ti boš mene peti učil — ti, ki še za obhajilo nisi opravil. (Kar se da, hitro vije. ) Jerica. Sedaj se |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Bogokletje v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved: Božja služba ob nedeljah in praznikih |
| Ta male katechismus (1768): | bres kryvy biti. Kaj je pak tuistu, kar se po Obhailu pyti daje? Enu pravu, naturalsku vinu, inu ne Kristusova Kry |
| Ta male katechismus (1768): | jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony |
| Ta male katechismus (1768): | vezhe greh, aku se podstope v' smertnemu grehu k' S. Obhailu jet, inu G. Boga prejéti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Po svetim Obhajilu. Zdej je Jezus pri meni! Tudi meni je dal Svoje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov |
| Astronomija (1869): | tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše |
| Zoologija (1875): | po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko |
| Zlata Vas (1850): | imam upanje, de nam bo kmalo bolje. Veliko sveta sim obhodil in veliko vasi vidil Kjer je bilo nar več kerčem |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Med tem časom je obhodil gozde po stari navadi in na enem svojih obhodov zagleda |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bôb je obhodil previdno maorsko vasico; mislil in mislil je, pa nič pametnega |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En |
| Zlata Vas (1848): | ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe doneſ nekoljko ur ſhla; jutri bi zelih dvanájſt ur obhoditi ne mogla. ” ,Streliz pa veli: „To ſe vſe lehko sgodi |
| Kuharske Bukve (1799): | kashe. Rep ſe na verh v' ſklędi dęne, okoli pa obherbtne ręsíne. 248. Rasresanje maliga praſza. Glavo pezheniga preſizhka oberni proti |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo. Dalaj odręshi na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu ſe pa lę |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj, ta predsodek, da ne varujó le ženskih, temuč da nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | orožji; na mizi nista imela nikakoršne jestvine; takov je Črnogorski običaj. Jaz sem brezi vsakojakega odloga začel motriti oba Črnogorca. Jeden |
| Ferdinand (1884): | ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji |
| Cyclamen (1883): | na ovratniku, v podobi cvetličnega šopka jako umetno ponarejeni korčki, običajno darilce Hrastovo, katero jej je bil sinoči poslal. On je |
| Gospod Janez (1884): | pri slovesu. »Da, res, pridite k nam! « pristavi Helena z običajno ljubeznivostjo in Vran je čutil, ko ji je poljubljal roko |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | na desni strani so napravili necega leta novo cestno pregrajo. Običajno je, da zaznamujejo novo zgradbo z dotično letnico. Kakor se |
| Gospa s pristave (1894): | grofovo je ostalo zunaj pred vrati. Straže so mu napravile običajno čast, in grof z nekaterimi vitezi je šel v grad |
| Hudi časi (1894): | lahko si mislimo, kako je vse to kalilo in grenilo običajno veselost jesenskega praznika po Dolenjskem. V Novem mestu je stal |
| Gospa s pristave (1894): | goste. Bilo je pozdravov brez konca, kakor je bilo tedaj običajno. Prvi med gosti je bil Herman, ki je stopil na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Tatenbah njo in sina zadnji čas še bolj zanemarjal nego običajno, — nij bilo nenaravno, da ga je prišla sama obiskat. Da |
| Gospod Janez (1884): | Pa Vran je bil že poleg nje. »Dovolite,« dejal je običajno, »da vas spremim; morda se vam še — —« pristavil je v |
| Dve svatbi (1895): | imela je poleg tega tudi dobro srce. Seveda po tem običajno ne povprašujejo gospodarji, ki potrebujejo močnih poslov. A Lenčku to |
| Gojko Knafeljc (1899): | deklo, ko je zaslišala glas drobnega navčka, s katerim so običajno zvonili »zadnjo uro«. »Ne vem. « je dejala dekla, kateri je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo raſtle prelepe dreveſa, polne prelepiga ſadja. Právimo mu raj. Obilen ſtudeniz, kteri ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz zhiſte ſrezhe nam odpre v' naſhim laſtnim ſerzu! Tak |
| Genovefa (1841): | plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neſrezha nè tako. Taka shaloſt napovedúje prihodnje veſelje. Kakor sjutrej obilna roſa po roshah lep dan osnanuje; ravno tako je okó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ ozhitno ſtoril. Kako lepó ſvetita is njega njegova obilna dobrotljivoſt ino njegovo boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih je letaſ vindima (terganje) obilna, — v nekterih ſredna, v nekterih malo vezh ko nizh. Nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v tistih nogradih, ki okoli hiš in po bregih leže, obilna, po polju je pa 6. dan Velkitravna slana grozdje zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se sadje ne izbuhne, in sok iz njega |
| Zoologija (1875): | po konci in hodé se težko zibljejo. Gosto perje in obilna tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce |
| Botanika (1875): | tudi prsti. Tedaj imajo tla, v kterih je dobra in obilna prst, vselej mnogo ogljenčeve kisline v sebi, in voda, ki |
| Zoologija (1875): | zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katerem obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih stanovih počenši od priproste |
| Genovefa (1841): | vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerpana v Poſtojni pred zerkvijo prizho vezh blishnih duhovnov in obilniga sbraniga poboshniga ljudſtva shegnali, ktere poſebne zhaſti in ſilno veliziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnoja ſe ne dajo ne rodovitne njive ne obilne shetve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam bodo že vinoredniki oznanili. — Zelje pa le malo kje obilniga pridelka obéta. — Hvala bodi Bogu, de nas je tako milostljivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nimamo se zdaj več hude lakote bati, dokler nam krompir obilniga živeža da. Naj bi se pač vsi tisti, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér nič ali le malo gnoja potrebuje, in kér večidel obilniga sadú pernese. Ajda da po nekterih bolj pešenih njivah dvanajsterno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lačna. Jutrajna rôsa je škodljivši od večerne, zató, kér je obilniši in bolj merzla. — Ravno takó škodljiva je tudi premerzla pijača |
| Genovefa (1841): | ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tmó, Prijazno solnce sreče vodi Sušit solze, ki še tekó. Obilnej lomi kruh mem lani, Kjer lica glada še medlé; Svoj |
| Fizika (1869): | pripomočke, kako bi se jej izvili njeni zakladi v bolj obilnej množini. Pa tudi drugi vzroki so pospešévali prirodoznanstvo. Iznajdba tiskarstva |
| Botanika (1875): | privlačiti in jo v sebi pridržati, in to v bolj obilnej meri, kakor kterakoli druga navadna sostavina tlá, razun ilovice. Zato |
| Botanika (1875): | raznih podob in prikazni, kterih nam rastlinstvo daje v tako obilnej meri. Zavoljo lažega pregleda razdelimo naše znanstvo na dva dela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' |
| Genovefa (1841): | komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém |
| Divica Orleanska (1848): | Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves |
| Zoologija (1875): | treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Zlatorog (1886): | namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti |
| Kemija (1869): | se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime |
| Valenštajn (1866): | sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju- |
| Stelja in gnoj (1875): | so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo |
| Gozdovnik (1898): | Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila |
| Zoologija (1875): | v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | te bom modrimu vinogradniku, kteri svoje terte obrezuje, de bi obilniši rodile: zakaj tvoja dobrotljiva roka nam dostikrat terpljenje pošilja, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v šolstvu pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje |
| Botanika (1875): | ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se |
| Biblia (1584): | nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry naſhiga ESUſa, katiro je on v' timu vertu taku obiunu, inu dobrotlivu sa nas preliu, inu nas ſram bodi, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kletviza snaiti. Tiſta nadoshna kry, katira s' negoviga zeliga shivota obiunu tezhe, h' nam vpye, debi mi s' tiga ſvetiga Chriſtuſouiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas preliti krivy? napremoshni ſmo mi to naisrezheno dobroto |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturou ſkus umivanje tega perrojenja, inu ponoulenja Svetiga Duha : katiriga obiunu je on zhes naſs islyv, ſkus JEsuſa Chriſtuſa naſhiga Isvelizharja |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 5. Lazhne , sheine te pravize , Obiunu naſitu bo Ta Gospod vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu bó danu, inu bó obylnu imel: katęri pak nima, od tęga bó tudi tó vsętu |
| Ferdinand (1884): | do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noterpernesl. Polej! tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Temu pak, katiri premore uſſe rezhy ſturiti zhes uſſo vezhi obilnoſt, koker proſſimo, ali saſtopimo, po ti mozhi, katira noter v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli uſſo nazhiſtoſt, inu obilnoſt te hudobie, inu usemite gori to noter v'vaſs uſejano |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kralj naj tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo ob dragini kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedem nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino njih obilnoſt pojédle. ˛Straſhna dragína bo vſo deshèlo ſtiſkala. Bog bo gotovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſédeshev premogozhne poſaja, Ino ponishne na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku bilu, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo, inu shelijo to obiunoſt tiga slata, tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze, mu vſo |
| Divica Orleanska (1848): | prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med |
| Divica Orleanska (1848): | Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same |
| Stelja in gnoj (1875): | močno namešana. Vse take reči so po nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor vſi drugi. Vſi uni ſo le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je |
| Genovefa (1841): | hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Te darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še |
| Valenštajn (1866): | spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva. |
| Kemija (1869): | sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje |
| Oče naš (1885): | je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev |
| Oče naš (1885): | Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na |
| Pripovedke za mladino (1887): | kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in pogače. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potreba stelje, — kakor se pa živina kermi (futra), se ravná obilost in lastnost gnojá. Ako se hlev tako napravi, da se |
| Oče naš (1885): | maternih in očetovih rokah. — Kaj se je zdaj godilo, to obilost najčistejšega veselja in vtolaženega hrepenjenja ne more nihče popisati; samo |
| Deborah (1883): | ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode |
| Robinson mlajši (1849): | delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | repi, inu h' selli gledat, aku ſo goſenze gori, tiſte obirat. , H' simſkimu ſhitu v' treke Praho orati. Rorouje sa ſode |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | KIMOVZA OPRAVILA. Na poli sęle, inu repo, aku ſo goſsenze, obirat, blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. ) |
| Robinson mlajši (1849): | pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſhe dobre della vidijo , inu Boga zhaſte na dan tega obyskanja. Bodite tedej podloshni uſſi zhloveshki ſtvari savol Boga : bodi ſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | verh kamena puſtili: satu , ke niſſi ſposnallu ta zhaſs tvojiga obyskanja. On pak je noter ſhov v'tempel, ter je sazhev |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 1. Katirega ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi v' obyskanju k' Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko |
| Zlata Vas (1850): | malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel |
| Zlata Vas (1850): | vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je |
| Oče naš (1885): | nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo |
| Genovefa (1841): | dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm bili |
| Genovefa (1841): | v jézhi prebila. V tém dolgim zhaſu je ni jiihzhe obiſkal, kakor Golo, ki je ſvôje nemarne ponudbe bres prenehanja vganjal |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | is vſih, katire ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti |
| Tine in Jerica (1852): | in vtolažiti. Terpljenja, ji enkrat reče, ki so naji dozdaj obiskale, so le temni oblaki, iz kterih koristni dež izvira. Tudi |
| Najdenček (1860): | ktere je majhin nizek oboj od mene ločil, so me obiskale, mi obraz in roke lizale. Milo so meketale, kakor če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si |
| Pozhétki gramatike (1811): | venez me voir auparavant, ne odidi prenaglo, pridi me popréd obiſkat. 3. Sad sa au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de |
| Genovefa (1841): | je prav dohro. Ravno ſim ſe bil pripravil, shaloſtne ſtarſhe obiſkat, kamor me tudi moj opravek klizhe. Skup zhemo tedaj iti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v miſlih, kakó ſe le unimu ſvojoglavniku godí, ga grem obiſkat. Ali tukaj je bilo shaloſtno pogledati, prava podoba mertviſha, — komaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom proti koncu svojiga popotvanja na Dunaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čast serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero |
| Zlata Vas (1850): | oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje |
| Zlata Vas (1850): | pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin ga hoče obiskati. « Tako reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo |
| Roza Jelodvorska (1855): | iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji |
| Oče naš (1885): | Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot |
| Ta male katechismus (1768): | inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ręvnim pomagati? Ali ſe manka bolnikov, katęre bi ti snal obyſkati, shaloſtnih, katęre bi snal potróſhtati? smęſhánih andlov, katęre bi snal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa, kęr ga hozhemo k' naſhimu premiſhluvanju ſpęt danàs tęjden obyſkati, v' tim zhaſsi pak na naſhih kolęnih ſkusi leta Sakrament |
| Blagomir puščavnik (1853): | celo s blazima gospama govoriti. Med tem, ko čuvaj jetnike obišče in gospodinja se pri hišnih opravilih mudi, se Milko s |
| Blagomir puščavnik (1853): | poslovit in ga poslednjega blagoslova prosit. Tudi Nikolaja in Rezo obišče. Oba jokata preserčno, ko se od nju poslovi. — Tretji jesenski |
| Blagomir puščavnik (1853): | oče Blagomir jo zdaj, ko s skale doli more, večkrat obišče. Nikoli ga pa nismo vidili tako veselega priti, kot ravno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | veliko škode naredil. Ko Pavliha zopet v tisto mesto pride, obišče tega čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegove takratne zgube. Rekel |
| Gozdovnik (1898): | se je k svoji ženi, da se pripravi, ter drugič obišče bonanso. Ženi je vse zaupal ter ji zapustil celo načrt |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | misijonske postaje Papakana ob izlivu Hokianga. Sklenil je, da vendar obišče očeta Servanta pred svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki kraji od te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetiga Duha rezhe Zaharija: „Hvaljen bodi Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti naſhiga Bóga, Po kteri obiſhe naſ Odreſhenik, De jih rasſvetli, ki v' temi in ſmertini |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kod ta zhaſt ino ſrezha, de me mati mojiga Goſpoda obiſhe? O ſrezhna, ki ſi vérovala! Kar ti je Goſpod obljubil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Zagreba. Povedka. (Ohernika), ki je na ſmertni poſtelji leshal, obiſhe ſtar prijatel in ga vpraſha: „kakó ſe kaj v hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno |
| Bore mladost (1862): | me vedno k sebi vlekle s čarobno močjo; naj jih obiščem tudi nocoj v stari prijaznosti. Tam v zatišji med skalami |
| Slovenske večernice (1865): | svojo veliko žalost nisem več našel v življenji, da jih obiščem saj na grobu. — Memo cerkve sv. Jakopa gori vodi nas |
| Anton Janežič (1870): | se dá prepeljati v mesto. Ko ga jeseni leta 1868 obiščem, najdem ga še na postelji. Bil je zelo slab, tako |
| Mahmud (1870): | tačasnim vezirom. Prosil me je, da naj ga še mnogokrat obiščem in nasledek mojega obiskovanja je bil, da sem ga pripeljal |
| Usoda ka-li (1895): | že mnogo slišala o meni, ter upa, da jo gotovo obiščem v mestu. Pogovor je vodila sedaj le ona. Pripovedovala je |
| V krvi (1896): | jo ljubkujoče stiskala. »Da, hvala ti, dragec! O priliki te obiščem, da si ogledam vnovič Josipovo sliko. « »Skoro bode zvršena. « Notar |
| Najmlajši mojster (1896): | vrati ter sedaje začne: »Ne zamerite, spoštovana gospa, da vas obiščem. Kakor vam ni neznano, vložila sta črevljarski mojster Matija Žlebnik |
| Moja hoja na Triglav (1897): | prelazim hrib in dol, da vidim kaj novega ali pa obiščem nepozabne kraje, ki so mi hranili toliko spominov na neskaljeno |
| Kotanjska elita (1898): | dobre volje. »Jaz pojdem za nekoliko časa v mesto; tam obiščem dr. Lovrina, a zatem se zglasim v čitalnici. Ali greste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne |
| Tiun - Lin (1891): | vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije |
| Blagomir puščavnik (1853): | bile skoraj tikoma skupaj. Po tem takem je bilo vse obiskovanje kakor odrezano. Tudi pobožni oče Blagomir mora v svoji samoti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najvljudnišim obrazom tako-le nagovori: „Ni še sicer navadna ura za obiskovanje in zato se vam morda vsiljenec zdim, ali moje serce |
| Oče naš (1885): | vojski ne pripušča našemu Nacetu dosti časa za molitev in obiskovanje cerkvá. Zavoljo tega hočem jaz namesto njega moliti in v |
| Oče naš (1885): | je šel na lov, ki mu je bolj dopadel, kakor obiskovanje cerkve in službe božje, ktere se je vedno ogibal. Na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mož, kterega so hudobni povrh vsega še preganjali, pripravil na obiskovanje svojega Boga, ki dušo potrto in potlačeno vedno poživi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali |
| Gozdovnik (1898): | in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tobija v' Ninivah. Vjete Israelze, ſvoje brate po veri, je obiſkoval, jih opominjal ino tolashil, ino jim od ſvojiga premoshenja delil |
| Genovefa (1841): | beſédize od téga povédal in je tudi ne v puſhavi obiſkoval. Kunez jo je sdaj |
| Genovefa (1841): | pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na sadne noshize pertiſne. Na eni poti is panja sleté obiſkuje zhebéliza le eniga plemena zvétje, in ſe vede, kakor de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popiſúje , Ki zélo léto je zvedla obéma: Kak Zhertomir oſrédik obiſkúje, Kak ôzha omladí med njíma dvéma, Ki ni, ko mêni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro |
| Zoologija (1875): | 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v |
| Zoologija (1875): | iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je |
| Zoologija (1875): | urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to |