žaltav žaltavost žalujka žamet žametast žametnica žandar žandarmerija žanjec žanjica žar žareč žarek žaren žarenje žareti žarišče žarjav žarno žarorjav žarovitost žavbern Žavničan žbica že žebelj žebica žebljič žebranje žebrati žedost že_en_krištofov žegen žegnan žegnanje žegnati žegnati_jaz žegnovanje žeja žejen želar želen želenje želeti železen železje železnat železnica Železniki železnina železnjak železo železov železovec Želimeljščica želja željen željno Želma želo želod želodčev želodec želodov želva žemlja žemljev žemljica žena ženec ženfov ženica ženin ženinov ženiten ženitev ženiti ženitnina ženitovanje ženka ženof ženska ženski ženskin ženstvo žep žepek žepen žerjavica žestina žestinski žetev žeti žezlo žgan žganec žganica žganjar žganje žganjepivec žganjepivka žganjevec žganjski žgati žgoč ži žice žida židan židano žig žig. Žiga žiher žila žilav žilen žilica žilobitje žima žimnat žir žitar žiten žiti žitišče žitnica žito živ živad živahen živahno živahnost žival živalca živalica živaloslovje živalski živalstvo živčen živčev živčevje živec živeč živel živelj živen živenje živeti živež živežen živica živilen živilka živilo živina živinče živinčetov živinica živinoreja živinozdravnik živinozdravniški živinozdravnišnica živinozdravništvo živinski živio živiti življenje živo živoč živopisan živosrebrn život životen žizen žl. žlaht žlahta žlahten žlahtnik žlahtnina žlahtno žlak žlambor žleb žlebast Žlebnik žleht
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet dobro naredi: Iztopíte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. ) |
| Botanika (1875): | Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | niſo naresani shameti prav podobne? ” „Reſniza je, de ſo podobne shameti, rezhejo mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekaj rudezhih ko kri, nekaj bolj bledih, kakor is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih, kako ſo ſilno lepe, ino povejte, zhe niſo naresani shameti prav podobne? ” „Reſniza je, de ſo podobne shameti, rezhejo mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi |
| Zoologija (1875): | kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sopet sazhudi, to de ne od veſelja, kakor popréd. Lepe shámetnize ino shlahne salike ſo ſe s' zhafama isvergle, ino ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih tudi shámetnize pravijo. Vidiſh, kako ſe navadne divje zvetlize lehko popravijo ino |
| Oče naš (1854): | v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem |
| Oče naš (1885): | v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar prve vrste je, goljuf, igralec in ponarejalec državnih pisem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ob službo, se imajo kam drugam podtakniti. — Novo postavo za žandarje izdeluje ministerstvo notranjih oprav. Po posebnem cesarskem ukazu bojo žandarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sv. Klemenu tri vrste svoje straže (dve vrsti policajev in žandarje), kar gotovo ni storila brez vzroka. Vendar nam ni nihče |
| Oče naš (1854): | podoben bil. Pa nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče |
| Oče naš (1885): | podoben bil. Pa nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | organih (zdravstveni, tehnični in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | v ta namen odločenih organih (zdravstveni, tehnični in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sem le pojdi, ino s' nami sàjmi! “ Ruta perſede k' shenjzam. Bóz ji naloshí. Jedla, ino ſhe nekoliko sa taſho je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bózovi njivi, moshá poſhteniga ino bogatiga. Ko je Bóz k' shenjzam priſhel, jih vpraſha rekozh: „Kdo je ta lavkeſhka? “ Mu odgovore |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgovore: „Moabljanka je, Noémina ſinába. Proſila je, de ſmé sa shenjzi lavkati. Od davi je she na njivi, ino ſe ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo shéli tam. Ruta rèzhe Noemi: „Klaſja grem pobirat sa shenjzi, zhe vam je prav, kjer mi ga kak dober goſpodar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo otrozi hudobije. ˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh. Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá. Kakor ſe tedaj ljuljka |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | odgogovoré: „Moabljanka je, Noemina sinaha. Prosila je, de sme za ženjci lavkati. Od davi je že na njivi, ino se ni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | so želi tam. Ruta reče Noemi: „Klasja grem pobirat za ženjci, če vam je prav, kjer mi ga kak dober gospodar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Blagomir puščavnik (1853): | kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem |
| Zlatorog (1886): | obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! – |
| Kemija (1869): | plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori |
| Fizika (1869): | je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da |
| Zlatorog (1886): | Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu |
| Gozdovnik (1898): | dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je |
| Kemija (1869): | C2N, imenovano cijan, ki se potem spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca (Cynquecksilber), HgCy, dobimo cijan v podobi plina brez |
| Kemija (1869): | na enem koncu raztegnjeno cev, pod. 23, na-nj spustimo drobec žarečega oglja in potem konec cevi razvročimo. |
| Astronomija (1869): | kot kemijsko razpravo, ima veliko ovir. Pri vsakem gorečem ali žarečem telesu vidimo namreč, da se mu po sijanji svitloba in |
| Zlatorog (1886): | čutéčem Spev sanjal je drobán, Tam vzbuja se v jutru žaréčem In plava v solnčni dan. Jaz tudi po solnčnem sveti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj ko do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | medlé; Svoj blagoslov razlij nad nami, Tolaži vpadeno sercé ! Naj žarko solnce , vreme jasno Preblage kapljice zori ; Naj solnce blagrov sija |
| Kemija (1869): | masleno kislino in maslenokisli amonijak, od kterega surovo maslo postane žarko ali žaltovo. Presno surovo maslo se mora tedaj večkrat v |
| Zoologija (1875): | in dobi novo. Živ rak je zeleno rjavkast, kuhan pa žarko rudeč. Na spodnji strani glavoprsja so usta, okoli njih je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in |
| Valenštajn (1866): | objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki |
| Genovefa (1841): | kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre |
| Oče naš (1854): | težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je ozerl |
| Zoologija (1875): | ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni |
| Blagomir puščavnik (1853): | Gori na oknu se prikaže, kolikor se še pri zadnjih žarkih razločiti more, človeška podoba in pleza počasi doli; Milko čaka |
| Blagomir puščavnik (1853): | ječarjem (čuvajem) varnega čutil, jo je pazljivo ogledoval pri malih žarkih, ki so skoz dolgo luknjo pičlo noter zahajali. ”Predraga Bogomila |
| Divica Orleanska (1848): | živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav |
| Svatoboj puščavnik (1851): | skledah u belem dvoru nikoli ni bilo takih dobrih jedi. Žarno sonce pripeka na njegovo čelo, mu jezik suši, mu žejo |
| Tihotapec (1855): | Dan za dnevam, De rosijo Se livade De zapade Solnce žarno. Strune glasi Le žalvanje, Petje moje Zdihovanje; Zdihovanje Jok skalovja |
| Mahmud (1870): | svoje bele roke okrog vratu in Mahmud jo poljubi na žarno lice. Mahmud se je razveselil, glasno zaukal in peljal devo |
| Razne dela (1870): | v oserčja motno noč, Podpihal vedno scer mi v jedru žarno vero. |
| Mahmud (1870): | Ljudmilo. Tiho se pomenkovata in večkrat jo poljubi Mahmud na žarno lice, kajti lepa je kot pomladansko jutro. Kmalo so prekoračili |
| Pomladanski vetrovi (1881): | videl! Zbežite megle, dahnite vetrovi, Podobo njeno stvarite duhovi, Milino žarno prejšnjih dnij! Za mano gledala je in prosila, Roké stezala |
| Testament (1887): | pobeljeni sobi, v katero je skozi dokaj visoka okna sijalo žarno jutrnje solnce. Kaj enakega se mu že dolgo, dolgo ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško |
| Fizika (1869): | gostote le neizmerno malo ogreje, ampak dobiva svojo toploto sè žarenjem od zemlje, ki se gledé tega ima, kakor peč. Misliti |
| Kemija (1869): | soda, imajoča v sebi mnogo vode, ktero jej pa z žarenjem lahko preženemo. Takej brezvodnej sodi pravimo žgana soda (calcinirte Soda |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati |
| Blagomir puščavnik (1853): | in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si znate misliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In |
| Fizika (1869): | Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer |
| Fizika (1869): | svetlobe, ker vrže vse svetlobne trakove luči, postavljene v njegovo žarišče, v vzpórednej méri nazaj, zavolj tega se rabi pri svetilnicah |
| Fizika (1869): | Žarišče je leči lahko najti, ako pustimo, da padajo na eno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda |
| Razne dela (1870): | Pa ljubezen, bi se djalo, Je presodku tuja reč, Čuti žarno, tehta malo, Prazne sanja so ji všeč, Kar bi v |
| Razne dela (1870): | junakov, Hrabrosti pervi ki so, želeči predreti zagrado, S plameni žarno vse krog brodovje uništiti skupno. Ravnoma stali so zdaj dvomljivi |
| Razne dela (1870): | Se zagleda v pervo lepo, Po naključbi sreča jo, Ljubi žarno, ljubi slepo, Skor polizal rad bi vso, Ko sladkorja micno |
| Razne dela (1870): | zlata ceno, Končano tak bo moje vse. Jokala bom, prosila žarno, Je res, de v tem je slab moj up, Pa |
| Razne dela (1870): | te ravno. Reče planivši na lož, prehiti ga skorej milenka, Žarno objeta v dotik se gugata v postelji prožni. Krogoma leta |
| Razne dela (1870): | Kih do tam opazil ni razum? S čim protiš? Kar žarno te navdaja, Te je le zadelo mem gredoč, On je |
| Razne dela (1870): | mik. Pri sercu zlo mi je veselje vaše, Objemite ga žarno kakor gré, Le kratko je, minljivo žitje naše. Ak ja |
| Razne dela (1870): | sim obá, Enako serčno za oba skerbela, In vem de žarno ljubita obá me. Le samo v tem nagibu sta enaka |
| Razne dela (1870): | stermeče višave! Tak dogovorjena sta. Koj boginja spe iz Olimpa Žarno blešečiga v dno valovja pomorske širjave. Hišo gre v svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne škoduje vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi sitice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselc vina, nekoliko celiga muskatoviga cveta, tri ali štiri dišeče žbice, nekej poprovih zern, par lorberjevih peres in limonovih lupin. Naj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaplje dela, vbodi v kutnarice zrezano sladko skorjo in dišeče žbice, zloži jih v steklenice in vli sok nanje. Kutnjini kerhlji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vézhni kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó |
| Genovefa (1841): | ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi |
| Genovefa (1841): | shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim |
| Genovefa (1841): | na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she ſit, zhe le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naprei poſtavi. kader je pa ta greh enkret doperneſhen, mu shi to ve'ſt tiga zhloveka obloshi tedei ſhe le ta greh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | qui eum tradidit, quod damnatus eſſet, pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturiu, koker kervave kaple tekozhe na semlo. Kyr ſta ſe shi ta ſtrah te ſmerti, inu ta lubesen pruti nam dougu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader je shi on biu v'timu vertu Gethsemani tu nar tesheiſhi s |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nikar britkuſt, nikar krish, nikar ſmert, katiru vſe ſe je shi nemu perblishuvalu, ni nega moglu nasai dershati, debi on na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleinu Ie eno ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | napelan, od obeniga perſylen, ſam ſebe h' isdavainu ponudiu, inu shi po tem, kader je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de je skus tu poſvetvaine, inu ſklepeine tih viſhih Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | apa je tamenje pana zsuaba daje zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash: tu shie viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 45. KAPITL. ALPA OZHASH dergazhi pa shebrei novuzharertevazhar, kader shie usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim o moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen: 3. Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spet sad dobiti? Usemi ti ano tako sviezho katero je shie an umeriozhi zhvovak uroze dershov ? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu usemi ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | unebesah noi is velizharije? Amen. Kader bosh ti te dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi svetiga duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vola dora svata al srabro Kader bo te Duh dnarje shje pernesov taka rezi jas taba sahvalim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mi shje to sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse |
| Robinson mlajši (1849): | prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne |
| Robinson mlajši (1849): | ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši |
| Robinson mlajši (1849): | začeti imel, še res ni vedel; zadosti pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme |
| Robinson mlajši (1849): | sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da |
| Robinson mlajši (1849): | starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se |
| Robinson mlajši (1849): | takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k nebu |
| Valenštajn (1866): | Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti |
| Deborah (1883): | prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet let. |
| Robinson mlajši (1849): | Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še |
| Biblia (1584): | je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je vshe bil na ſrédi Morja, inu je v'nuji bil od |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | med pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim |
| Zoologija (1875): | tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam |
| Ferdinand (1884): | »Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku |
| Ferdinand (1884): | nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam |
| Ferdinand (1884): | Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za |
| Ferdinand (1884): | SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega |
| Ferdinand (1884): | nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter |
| Ferdinand (1884): | bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi okreva iz te |
| Ferdinand (1884): | se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred ktérimi ste vi svoje kolena perklanjali. (Konez sledí. ) Vrémenik. Ze od nekdaj so se modrí možje trudili, razodeti postáve vreména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od lakote pomerle. M. Notar. Popis obertniske razstave v Ljubljani. Ze večkrat smo se z našimi bravci od razstave pomenili, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In orožja ropotanje ; Semkej pertekoč berzno Grada poglavar vesel oznani : ' „Ze sovražniki so v beg ôdgnanj. ” „Knezi, k' so zvesti še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel pa terpi skozi 3 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo polje si je izdajatelj |
| Astronomija (1869): | nam včasih kar hipoma prikažejo, in zopet zginejo, in nektere ze zopet čez mnogo let vrnejo. Mi. začnemo z opisovanjem stalnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica |
| Blagomir puščavnik (1853): | pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej |
| Revček Andrejček (1891): | ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil |
| Ta male katechismus (1768): | vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal, |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zakovan, se zapazi černkast gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da se do gnoja pride. Potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | podkovanju šantati začne, je treba podkovo proč vzeti in slehern žebelj natanko ogledati. Na žeblju, s kterim je bil konj zakovan |
| Fizika (1869): | drgnejo suho poleno ob suh panj, da zamore kovač razbeliti žebelj, če ga dolgo kuje. Ravno tako se razvija toplota pri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je pač dobro,“ je večkrat djal, „če zna človek le žebelj za čevlje narediti. To mi zdaj mnogo več koristi donaša |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne cení, Potrudit’ se mora za manjše rečí. “ 71. Konjski žebelj. |
| Blagomir puščavnik (1853): | tim jetnikom v luknje njih zajterk. ” Vzame šop ključev iz žeblja na zidu, v roko dardo in gre. O kako rad |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil mislil kaj takega,“ reče kmetič, „da bom zarad enega žeblja zgubil konja in vse svoje popotno blagó. “ Ves pobit in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' tebi zhes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bradi, kerváve shlaſernize, inu ſmerdlivu sapeluvaine, nazhloveshku resgaishleine, ternovo krono, sheble, inu krish. Terpeu je na ſvoji duſhi to nar vezhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràsloshy poſębej pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospved Jesvs Kriſtvs je biv shzhietenemi svesan inv sa 3. shrable na drevu ta S. Krisha perbit skves vse te mozhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takva: Jas se N: perporozhim vaja pra S. S. 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in |
| Robinson mlajši (1849): | napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo shebljev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Adriaha na Štajerskim, je dal na mašinah lepo izdelanih žebljev v razstavo. — Sodniki obertniske razstave so od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel. — Od žebljev J. Peternela, od omár Ljubljanskiga mizarja Matevža Novaka, od ženskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v |
| Zlata Vas (1850): | pozlačenim vozlu majhne vtopljéne luknjice, in kako je strela poleg žebljev, žlebnjakov in strešnikov letela, notri pod streho do železne vervice |
| Tine in Jerica (1852): | delavnico pošiljal, kar je znal sam narediti, ni jemal železnih žebljev, ako je ravno to z lesenim klinčkam opravil. Vse stroške |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali |
| Robinson mlajši (1849): | pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda |
| Kuharske Bukve (1799): | inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabosh sadvebou shebrei leto noi den je sastoin? 1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sedei jedi zhier viesh daje anteizt shaz noi frihtei tu shebranje karbo sdei udrukono is velzhim aifram noi is flisam inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is naidano bu: inu aprabirt al skushano. Sede prida teſte Shebranje, katere morash 7 barti ferihtati: v' tork vzhatertek v' saboto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozbam sposebnjem vonam povonati o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so mene iskamenjam vshzhli noi smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta shebranje je 6 molituiz noi kmateri boshjei ana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odgnati pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 45. KAPITL. ALPA OZHASH dergazhi pa shebrei novuzharertevazhar, kader shie usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bek pa kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokruepov jepa use kupa naprei je skushano od isabitarjov alpa shebrei 75 Ozha noi 75 obom, inu ano vero jepa she |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | satu potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto tede bosh ti obdarvan od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv shitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shus 8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na 3 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nuzash noi ti morash od jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kathere se bojo sdei brale se morjo is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sazhei barti 4 ezhanashe noi 3 obomarje inu 3 vere shebrati! noi tu morash ti obanei ponozhi sazheti inu dotreiah frihtati |
| Robinson mlajši (1849): | gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali ta ſakdaini kruh? ali tu sdrauje? ali ſrezho, inu shegen Boshji? kyr nimamo obene skerby na molitu, obene miſli na |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor ſi mi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | miloſti Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim, sa tvoj materni shegen proſem jeſt tebe, po- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | miloſti Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim, sa tvoj materni shegen proſem jeſt tebe, po- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne tiſti pridi zhrfes mene dones inv vsolei te S. Shegen katieri je pershov zhres nasha lvbiga Gospveda Jesvsa Kriſtvsa tedèi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg † S. Dvh Amen †. †. †. TA 5. KAPITL. Spet an mozhsn Shegen dajë tedei shebrash kader si vanei riezhi vskrbi O vsa |
| Genovefa (1841): | beſéde in njéni sglédi ſo bili zéli deshéli velik blager (shégen). Daljezh okrog ſo bili ljudjé veliko bolj pobóshni; ozhitno ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bru voshite: sakaj vi ſte k'temu poklizani, de bi shegn skus irbeshno poſedli. Sakaj katiri otshe shivLenje sa lubu imeti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hudobiji. Kedu vę , aku ſe oberne, inu odpnſty, inu sapuſty shegn sa ſabo, jpdni inu pytni vofer Goſpudu vaſhimu Bogu? Trobent |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgn Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker li mi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobriga ſadu pokasati. Mi proſimo tudi tebe, de ti tvoj shęgn, daſh zhes Goſpoſhino naſhe deshele, zhesh naſhe ſtarſhe, vuzhenike, inu |
| Tine in Jerica (1852): | kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo |
| Ta male katechismus (1768): | imajo v' myru varvati, inu tvoj ſhegn ima uſſellej nad nami biti. Skus J. X. G. n. |
| Ta male katechismus (1768): | Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu spoſnam Bogu uſſegamogozhnemu, ti iſvolleni uſſellej |
| Sacrum promptuarium (1695): | mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi |
| Tine in Jerica (1852): | Bog svoj žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. Shegne katere povsam kershanitvvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ſ. sakramente ſ. kerſta, ſ. birme, ſ. ólja ; sa shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ. réſhnjim Teléſam, k shégnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſigamogozhni bo tebe shegnal s'nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvoj pomozhnik, inu ta uſſigamogozhni bo tebe shegnal s'nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh hribzov ; nej poſtanejo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sdei, Taku bodi na vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhnu shiveti. Pet inu trydeſeta Peiſem. She ena druge po shegnu. 1. Nam se je veſeliti, Zhudesh se je sgodiu, Kristus |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam Bog ! tvoi shegen |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | poſlan Sraunu eniga Perdauka teh Peiſem Per Sveti Maſhi, inu Shegnu. Od Gasparia Ruppnika Faimaſhtra v'oiniku. Se neide v'Zellu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ. réſhnjim Teléſam, k shégnu vôde, ſvézh, leſá i. t. d. ; sa ſpomin in o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kerſta, ſ. birme, ſ. ólja ; sa shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ. réſhnjim Teléſam, k shégnu vôde, ſvézh, leſá i. |
| Tine in Jerica (1852): | Po s. žegnu ali blagoslovu je šla Jerica na grob svoje matere, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Per poslédnjim žégnu. Préden mašník sv. žégen da, poklekni na tla, in ko |
| Ta male katechismus (1768): | PESEM. Per pervemu ſhegnu. I. JEſus vsa zhast Tebi na vekumej Nam pod kruham |
| Ta male katechismus (1768): | nash! Inu ostan' per nas na vezhne zhas. Per ſadnemu ſhegnu. I. Zhloveka, 'nu Boga Té spoſnamo, Pod kruham skritega mi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud je s'tabo: shegnana ſi ti med shenami, inu shegnan je ta sad tvojiga teleſſa: JEsus. Sveta Maria, Mati Boshja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | savupila, inu je djala: Shegnana ſi ti med ſhenami, inu shegnan je ſad tvojga teleſſa. Inu odkod je tu meni, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen tu so ludi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti Sveti shegnani † Krish pouhen krije te Gospued je stobo, shegnan bodi te sad kateri je nate shov noi Gospued Jesus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na, Go ſpod, je s'ta bo 2) Ti, ſi, she gna na, med she nami, i nu she gnan, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda; berž sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z |
| Ta male katechismus (1768): | kryvjo, inu meſſam na prizho ſnajde, koker hitru en prov ſhegnane mashnek te svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh |
| Ta male katechismus (1768): | ſakramentu na prizho, inu per nas, koker hitru en prave ſhegnane mashnek te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so bli od mojega Synu per ſadni vezhjerji k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu seſtre moliti, kar lih tudi v'zirqui per Bratovski ſhegnani Mashi vella, al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teda k' se bo de noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu te pueshtabe na perſti, kader mash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti saparedama inu dobodi od davateh far tu je odzerkli shegnano vodo noi teſto perſt is shenjo pokropi inu teſto perſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje, noi ga nuzei popotriebi inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam danema neshzhier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jegovi grob guoboko! inu jedi mouka inu poram pokropise is shegnano vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano shegnano sviezho pershji: inu potam ti morash methi te Titel I. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi kri Jezvsa Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tevazhar ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Pred Jędjo. Buh Ozhe nebęshke! shegnaj naſs, inu lete shpishe, karire bomo od tvoje dobrute prejęli |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Pred Jędjo. Bog Ozha nebeshke! shegnaj naſ, inu lete spiſhe, katire bomo od tvoje dobrute prejęli |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Pred Jędjo. Buh Ozhe nebęshke! shegnaj naſs, inu lete shpishe, hatire bomo od tvoje dobrute prejęli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi h'slushbi stoy. Shegnei nam naſu pole , No vſe, kar raſe tam , s'Dobrote |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | JESUS poun te Milosti, Tvoja te lubesen skrije , Duſho , telu shegnei ti , Terde serze omehzhei, Brumnu nam shiveti dei, S'leto |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei ta kershanski vuk' S'tvojo gnado ti o Bog! No |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 8. KAPITL. An drvji Sveti Shegen. Shegnei N: menei nes noi povsodeë inv spvevi te S. Krish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | merdrarje noi ravbarje perzieſtah? S. SHEGEN. Oh Shegnei mene nës inv spvevi is vsiemi Shegnami noi molitvami inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kariere je dar S. Dvha inv vtvojei gnadi ti mene Shegnei. Ksheftei bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker je shrok nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 2. Vseu je ta kruh on v'roke biu Je shegnou , al poſvetu , Inu med Jogre resdeliu, Reku: tu je tu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Je per vezhirji biu, Tam je ta Kruh, no vinu Shegnou , no Jogram dau , Tu vy h'moimu spominu Sturite, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkvijo prizho vezh blishnih duhovnov in obilniga sbraniga poboshniga ljudſtva shegnali, ktere poſebne zhaſti in ſilno veliziga veſelja hvaleshna Poſtojna nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo Matere Boshje shegnali, ktera je bila danſ, ki je péti dan Grudna, v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvsa Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon. |
| Ta male katechismus (1768): | IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' |
| Stric Tomaž (1853): | na slabem ležišču in na celem životu kervavi. Zeló ga žeja in nikogar ni, da bi mu kaj piti dal. Vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | k maši rad' hodila! Ogonj, sumpor postija tvoja, Glad i žeja, hrana tvoja! Sada Isuse budi hvaljen Po vse viky vikov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nam pijače; žeja nam ne pusti spati”. Kerčmarja je to jezilo in rekel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Blaže na polje. Lica so mu gorela od vročine in žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom |
| Gozdovnik (1898): | pa ne, dragi moj Diaz, da bi se bila zlata žeja polastila tudi vas? « »A to pa ne! Zlato iskati prepuščam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v sebi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so |
| Gozdovnik (1898): | v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu |
| Genovefa (1841): | o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Aku je tedej tvoj ſovrashnik lazhen, napaſſi njega: aku je shejn , daj njemu pyti: sakaj kader ti tu ſturiſh, toku ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemu. V' letęj ſmertni bolezhini je tvój lubesnivi Şyn ſilnu shęjn poſtal, inu pyti proſsil, ali ty trynogi ſo njemu sa |
| Zlatorog (1886): | kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš |
| Gozdovnik (1898): | Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju |
| Gozdovnik (1898): | služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmo te vídili lazhniga, de bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de bi te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshelo v' poſeſt prejeli. „Blagor jim, kteri ſo lazhni ino shejni pravize; naſiteni hodo. “ Bog nam ni nobenih goljúfnih nagibov v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vode, tekozhe v' vezhno shivljenje. “ Te beſede hozhejo rezhi: Kakor shejni zhlovek po hladni vodi hrepení; ravno tako, kdor ſhe ni |
| Oče naš (1854): | smo imeli en sam vodnjak. Noč in dan so letali žejni k njemu. Straže so mogli k njemu postaviti, da nobeden |
| Najdenček (1860): | kaplici merzle vode kopernéli. Z znamenji smo kazali, da smo žejni. Zopet so nas zvezali in se pogovarjali, kakor se nam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na kak vnanji predmet, da torej lačni človek želi kruha, žejni vode, lakomni denarja. A pri natančnejšem opazovanji se uverimo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se le še samo zamore |
| Zoologija (1875): | vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali |
| Roza Jelodvorska (1855): | Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sanizhovanja tiga shivlenja tolikukrat pridigval, ta kèrit ſvoje kryví takú shelel: leta zhlovek, katęri ny îs obenïga drugiga urshoha na ſvęjt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta drugi exempel ene prave pokóre da. Herodesh je vędnu shelel Chriſtuſa viditi, ker ſe je troſhtal en zhudesh od njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ljubesnjivo pogleda vſe sapored, ino jim rezhe: „˛Serzhno, ſerzhno ſim shelel to velikonozhno jagnje s' vami jeſti, préden terpím. Odſihmal ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mozh persadeval ſvoje ljudſtvo bogabojézhe ino ſrezhno ſtoriti. Navdáti je shelel Israelze ſ' poboshnimi obzhutljeji ino ſ' pravim ſvetim ſtraham. Toraj |
| Genovefa (1841): | kuhar, prav poſhtèn mósh, ki je ſvôji goſpôdi vſe dôbro shêlel, in ſe vſim hudobnim ponudbam Gôla po mogozhnoſi v bran |
| Genovefa (1841): | ne êniga zhloveka rasshalil, in vſim je le vſe dôbro shêlel in vſim je pomagal, ki ſo pri njém pomozhi iſkali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. Blasniku gledati |
| Sacrum promptuarium (1695): | vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | doma, obnemogel, ino veverze vender niſi vjel, kakor ſi abotno sheljel. Ravno kakor pot po nevarni hoſti je tudi naſha hoja |
| Genovefa (1841): | je pa svéſti Volk naj bôlj viditi in sh-njo govoriti shêljel; komaj mu je bilo prizhakati, de ſo jo vſi vítesi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti sheljel, kakó ſe bolno shivinzhe sdravi i. t. d. Şamo od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali |
| Tine in Jerica (1852): | vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli |
| Blagomir puščavnik (1853): | spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živel, in vsega, kar se je zgodilo. On si je želel živeti na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar |
| Ferdinand (1884): | ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | operi moje grehe. O Bog sveti Duh, iz srca bi želel, da ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz naj žlahtnejih kožic, kteriga je morde marsikteri kmet imeti želil, če bi bil le manjši cene; 100 gold. je veljak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel pa je bila — tako se je |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že |
| Zeleni listi (1896): | na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako lepa sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo |
| Genovefa (1841): | Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | take ropotije ſo bile zhedalje boljſhi kup; satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek kakiga rokodelſtva navuzhil; pa kaj, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi morde sheljeli „Novize“ tekozhiga pol léta dobiti, povémo, de ſo vſe, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi morde sheljeli „Novize“ tekozhiga pol léta dobiti, povémo, de ſo vſe, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njih dela nam dopadejo. — Goſp. Rod. Ledinſkimu: Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih kaj prejéti; Njih peſim nam je draga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | malo kesneje prišel. « Ali če ravno so vsi razun Tirčka želeli pred ko se da v mesto priti, so vender vsi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | življenja, de bodo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi dopadljivo, želeli, in z vso močjo storili. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | služabnic odpušenje vsih grehov, de milostljivo odpušenje, ktero so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Začni, prosimo, o Gospod s Svojo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Krivo so Te obsodili, Jezus moj! in umorili, Judje so želeli tó! Daj, nikogar de ne sodim, De, ko k Tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | K. v Z: Tudi Vam se je poslalo, česar ste želeli. Za pošiljane rečí Vam bojo listi vprihodnje dohajali brez plačila |
| Maria Stuart (1861): | zaupa? Mortimer (ravno tako). To jaz vas prašam, lord. Leicester. Želeli ste Na skrivnem z mano govoriti. Mortimer. Ako Vam smem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da jim je mladega grofa dovedla, ker dolgo že so želeli v pest dobiti otroka plemenitih staršev. „Dobro si jo zadela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Slapu kmetijski tečaj za ljudske učitelje, kar je gotovo hvalevredno. Želeli bi samo, da bi se take štipendije oddajale samo tistim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Njeh nastanovitnoſt preobeme tu serze, inu kar so hvalle urednu ſhellelli, tu popuſtę, ſupet hudobnu, koker de be sovraſhili, kar so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudobnu, koker de be sovraſhili, kar so poprej toku urozhnu ſhellelli. Taki so ſares shibki, inu slabi, ter so laſtovzam podobni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih bo shelélo va-nj priti, pa ne bodo mogli. “ Nékedaj je Peter k' |
| Biblia (1584): | ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar |
| Oče naš (1854): | pokoj za moža — kerst sinčka: to je davno njéno serce želélo in oče nebeški je te njene želje dopolnil. Ménart je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bil žalosten? Saj bo srečen — imel bode kar bo srce želelo. Županja. Micka, kaj si takó izbijaš iz glave misel na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora |
| Ta male katechismus (1768): | popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je veliko tazih ljudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję shely. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj |
| Ferdinand (1884): | bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke |
| Revček Andrejček (1891): | na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhjo plazhal, toku otshe saj tu imeti, inu po pravizi ſhelly, de se imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi stojy, tok govori is njim lubeſnivu, ſakaj tu on ſhelly. Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | snotrej od grehov ozhiſtiti. — Le ſamo takim, kteri ſe reſnizhno shelé poboljſhati, ſo tudi ſhe dan danaſhnji duri v' to kraljeſtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshja previdnoſt poſhilja, ino ne shelé vezhiga bogaſtva, temuzh ſe ſhe le veſelé, de imajo malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bregu Nr. 190 plazhilo jemlje. Ker med tem nekteri morebiti shelé, tudi liſte tekozhiga pol leta dobiti, ſo povabljeni, ſe ſkoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhilo sa pol leta sa naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſaziga obzhutljiviga poſluſhavza s ſvetim nadsemeljſkim veſeljem napolni. Nesaſtopni vezhkrat shelé, de bi per njih zerkvi eden ali drugi svon ſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | med tiga ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo, inu shelijo to obiunoſt tiga slata, tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na ſebe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu Letú v' kup vsetu. To Sonzhnu Lętu je ſkus |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | enga dobriga ſerzá, inu po velkeh zhaſteh; inu imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu |
| Zlata Vas (1848): | to dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | to, kar je dobro, veseli, ki vsim rad pomaga, kteri želé dobri biti. Pomagaj mi, o Jezus! de me ne bo |
| Zlatorog (1886): | Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | še za naprej imeti. Naj se tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gold. sr. — G. G., ki se na imenovane bukve naročiti želijo, naj rečeni naročivni dnar s svojimi imeni k večim do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | še za naprej imeti. Naj se tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in najde , Kar pobožne so željé. Ko rešenja ljudstva si želíjo Kralji, ga z molitvijo dobíjo. Serce od skerbi zboljêno, Car |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | deželna komísija za povzdigo konjereje) bo žebce tacih gospodarjev, kateri želijo dovoljenja za spuščanje za letošnje leto dobiti, v Ljubljani 20. |
| Zeleni listi (1896): | v tovarnarjevo hišo. Hišni oskrbnik je vedel, kaj in kam želijo. Tiho jih pelje v malo sobico v prvem nadstropju. Sredi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ſe nar bolj gotovo konzhati dajo. Drusiga. nizh ne sheljim, kakor de vſak prijatel moje ſvéte ſpolnuje in tako rodovitnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pa vender veliko leshijozhiga,— ſvojim dragim vinogradnikam rasodeti, in sheljim, de bi bile, kolikor je mogozhe, povſod rasglaſene. ” Vinoréja bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Toliko dam po ſvoji véſti in vednoſti na snanje, in sheljim, de bi ta shaloſtni pergodek vſe, kteri ga svedó, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž njim se zjediniti, ž njim, kteriga celo življenje je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ na enega, trojedinega Boga? ” |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej |
| Ta male katechismus (1768): | tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih novizah kaj vezh od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce v prihodnje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega |
| Ta male katechismus (1768): | bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei |
| Kuharske Bukve (1799): | 14 dni bo vino diſhęzhe, inn dobro sa piti. — Ako shelíſh diſhęzhi moſt imęti, moreſh sęlſha pomladi inu zhes lęto nabrati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Valenštajn (1866): | Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ na enega |
| Oče naš (1885): | celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je Bogu zahvalila in veselila se najbolj nad |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij |
| Zeleni listi (1896): | ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«. |
| Zeleni listi (1896): | to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobrutliv is uſſemi, inu is sivnoſtjo nagovore is nezhemer, zhe ſhellish myr imeti. Is enem nagerbanem zhellam se nekol napustè vidit |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhasenze, ſa katire be naimellu tebi nezh mar biti, shlishati ſhellish, tok je s'tvojem myram ſhe per kraju. Myr s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se toku ſloboleſne, inu smerty bojish? kaj ne? ſatu: ke ſhellish. tudi ti star gratati. Toku sprem isli tedej ſdej, aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku be bli po tvojemu napezhnemu dapadajenju, be ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (se prestraši in v Jeklena oči obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen. Vsi imajo Pavleta radi, kolikor jih je pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako |
| Sacrum promptuarium (1695): | na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v |
| Kemija (1869): | najdragoceniše. Iz železa si kujemo lemež, s kterim brazdimo zemljo, železen je meč, ki nam brani lastnino. Zgodovina nam pripoveduje o |
| Pripovedke za mladino (1887): | brado, da se ne more več izpuliti. Ta pa vzame železen drog ter ž njim obdelava starca, da grozno tuli in |
| Fizika (1869): | pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki ga je dal, in tistim, ki so njega vzrok ! — Želézna césta je že to léto Dolencam nekoliko dobička dala, de |
| Zlata Vas (1848): | slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg |
| Robinson mlajši (1849): | talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 4 fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce |
| Fizika (1869): | električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj |
| Fizika (1869): | Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s |
| Robinson mlajši (1849): | krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó |
| Kemija (1869): | ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej |
| Kemija (1869): | rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast Krajnske dežele, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa |
| Kemija (1869): | menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in |
| Kemija (1869): | Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero |
| Kemija (1869): | pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo |
| Kemija (1869): | naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev |
| Robinson mlajši (1849): | ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak |
| Robinson mlajši (1849): | prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od leta do leta bolj množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z |
| Kemija (1869): | je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v dobro z maslam ali putram pomazano kozo položi, z železnim pokrovam pokri, žerjavce spodej in zgoraj daj, de se rumenkasto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polža naredi, v dobro s putram pomazano kozo deni, z železnim, z žerjavco potresenim, pokrovam pokri, na hudo žerjavco postavi in |
| Kemija (1869): | primešanimi osnovami, na pr. z apnom, ilovico, malcem ali gipsom, železnim vitrijolom in z nekterimi kislinami, zlasti z žvepleno kislino, one |
| Gozdovnik (1898): | je bil videti, kakor bi ga bila drhtajoča roka s železnim risalom naredila. »Tukaj je hodil, Pepo! Poglejva da tu je |
| Gozdovnik (1898): | Grajska vrata najdejo zaprta, na to začno ropotati s težkim železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila |
| Kemija (1869): | da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako veže, da je s temi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se |
| Robinson mlajši (1849): | Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi |
| Genovefa (1841): | je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi |
| Stric Tomaž (1853): | ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih |
| Rudninoslovje (1867): | srebrovnate zvrstí se odločuje srebro. 5. Pirit 2) ali rumeni železnati kršec (Schwefelkies) kristalizuje tesularno (sl. 14, 24), vštrit heksaedrovih i |
| Kemija (1869): | naredi v lepih zelenih kristalih, ako se prirodni železni žveplec (železnati kršec) okisi. Železni vitrijol je ena najcenejših železnih soli ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati peščenec. V kaki razmeri sta si zrnje in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lahko zapopasti iz tega, da od tistiga časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Štajarci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se |
| Fizika (1869): | z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in ako mu se takrat dá tej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nismo pri kraji; največja prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga križem po svetu, tako pa nam tudi vozijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telegrafu pokličani, jih je na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, čeravno bi horvaški |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo |
| Čas je zlato (1864): | višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsake sorte, ki nam jih je J. Globočnik, fužinar iz Železnikov poslal, so bili lepi. — Posébne hvale vredno blagó so bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa Thurna, fužinarja na Koróškim, je bila posebne hvale vredna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepih farb in nizke cene že davnej znano. — St. Killerjeva železnina iz Pristave pri T er žiču je bila od sodnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z podobo njivniga valú in pinje. — Dobra roba je bila železnina in jeklina, ki jo je baron Zilberngelnova fužina iz Borovlj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sgodilo. P. H. Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje. ) Železnina Konst. grof Lodrana na Koróškim se je zopet sreberne svetinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelki Fr. Šerca iz Ljubljane je bilo dôbro kupčijsko blagó — Železnina groſa Ferd. Eggerja iz Celovca je bila zlate svetinje vredna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brez vse škode opere. (Rjò iz nožev, škarij in druge železnine in jekline spraviti. ) Če ni rja prestara, jo odpraviš, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bile namreč v Virantovi hiši, kjer je bilo večidel železnine, kijučarskih in lončarskih izdelkov in nekaj druzih mašin viditi; v |
| Divica Orleanska (1848): | komaj vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem |
| Gozdovnik (1898): | je iz peščave veliko gosto lesovje obstoječe iz gumijakov in železnjakov. Drugačih dreves te puščave niso trpele. V senci tega lesovja |
| Gozdovnik (1898): | skorjo manglov, sumahov, na grbasta debla dobov in bledo listje železnjakov. Okolu ognja sta ležala Rdoles pa Dormiljon. V krajih, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero |
| Robinson mlajši (1849): | topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po |
| Rudninoslovje (1867): | raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne |
| Kemija (1869): | Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega |
| Kemija (1869): | nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov |
| Kemija (1869): | utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa, ampak dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron |
| Fizika (1869): | tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro |
| Kemija (1869): | 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber |
| Kemija (1869): | tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju se bo rana kmalo zacelila. Kdor |
| Najdenček (1860): | je bil. Žugaje sim vzdignil proti njemu svojo veliko z želézom okovano gorjačo. Volk pa se je urno skozi germovje splazil |
| Kemija (1869): | žreblji napolnjena. Vodena para se razkroji, kislec se spoji z železom v železni okis (Fe2O3), a iz plinovodne cevi uhaja vodenec |
| Fizika (1869): | vselej zganila, kaderkoli so mišice stégen prišle v dotiko sè železom. Ta po naključji narejena opazba, ktero je Galvani, posebno pa |
| Kemija (1869): | zvezi z žveplom ali pa s kovinami, n. pr. z železom, bakrom, nikljem in kobaltom. Ker je hlapen, zato se da |
| Kemija (1869): | posebno kotli in orodje za destilovanje, kajti baker ima pred železom prednost, da se dá hladen kovati in raztezati ali razganjati |
| Kemija (1869): | temno steklo, tako imenovano žlindro. Ta žlindra se z raztopljenim železom vred cedi navzdol, in ker je lažja od železa, plava |
| Kemija (1869): | zlata obubožali, in spet o drugih, ki so si z železom odprli pravi vir bogastva, namreč obrtnost in trgovino. V mineralogičnem |
| Kemija (1869): | in se mu je nadelo za tega del, ker z železom dela prelepo modro spojino, tako imenovano »berlinsko modrilo«. Z vodencem |
| Kemija (1869): | beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu pogubleine. Se na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poſt vſtigia gregum. Poſtopynah te shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſli taku terdnu dershimo, inu tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku mozhnu preoberniti ſe pomujamo, koker debi na |
| Divica Orleanska (1848): | kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave |
| Ta male katechismus (1768): | be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letá te ſerdama. Kaj je pak taiſla sa ena goręzha shela, katęro ti imaſh to djanje inu sadershanje drugih ludy oſhpęgati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu shela pervlęjzhe sa ſabo pervolenje, inu pervolenje dokonzha popolnoma ta gręh |
| Genovefa (1841): | ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je bila, ſvôje ſtarſhe |
| Genovefa (1841): | bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje |
| Robinson mlajši (1849): | Ko se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta: da bi le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom |
| Maria Stuart (1861): | ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže |
| Gozdovnik (1898): | da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu ſerze v' ſvetih sheliah vshganu. Saturei lubesnive duſhe! koku retka je per nas ena |
| Tine in Jerica (1852): | obnorjeno, kmalo zaslepljeno, in sicer narveč po svoji ničemurnosti, po željah, drugim dopasti. Hči. Menite ničemurnost in ošabnost v oblačilih. Mat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | priporočil visokocenjenega gosp. Ivana Vilharja, o katerem naj se po željah odbora „Slovenije” zedinijo vsi domoljubni volivci našega programa, da se |
| Ta male katechismus (1768): | della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli |
| Genovefa (1841): | vpil. „O gorjé mu, kdor Bogá sapuſtí, ſvôje ſerzé hudim shêljam vda in glaſú ſvóje veſti ne poſIuſha! V sazhêtku ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshji bil, kakor ga ſoglaſje terpi, in zhe ſe njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga svonenja imeti, ktero je uſheſam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je |
| Blagomir puščavnik (1853): | Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba s sto in sto dobrimi željami in perserčnimi molitvami. Nikoli nikjér ni nobena barka z zlatnino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Čto se ne počne, se nikada ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi željami se slovenščina ne upelje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi željami se slovenščina ne upelje za družbeni jezik. Jeden lot marljivoga |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Boga, da je Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka, dokler jim je zginil izpred oči. Pavla |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | di ti mena te moje shale skues tvoiga tegniela dobriga Duha shebrei te ozhanash noi to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu s' vſo mozhjo ſturil. O Bog! od katiriga ſvete shele, dobre dijanje, inu pravizhne dela pridejo , dej tvojim ſlushabnikam en |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Mi dva jim moreva povernit. Matizh. Al zhutijo kakſhne shelę ? Nęshka. Al jih zhutim? — ſej ſim shenſka ! Matizh. Vaſha Gnada |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | c. Dva fanta. De ſo ſtrili nam veſséle , Dopolnili naſhe shéle, Nęshka. Zhaſt , in' hvala &c. &c. Vſi- Zhaſt , in' hvala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to ſrezhno uro dozhakai! Moje ſerze bo sgorelu od prevelike shele— Miz. Kaj me ręſs toku mozhnu lubijo? — Tulp. Jeſt bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de le to beſsędo luhęsen ſliſhim , vshę ſe tręſsem od shele inu veſsęlja, mraſs inu vrozhina me na enkrat prevſame. V' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | morete tudi vy ſamy ſebe, vaſhe hudu nagnenje, vaſhe malopridne shele, inu vſe, kar ſe poſvetnu imenuje, krishati! Ali letó per |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letę ali une perſhone obudy per vaſs malopridne miſli, inu shelè. Bęjshíte pred eno tako perſhono, inu ne saneſsíte ſe na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſha je ſhla pèr tęj prizhi pod semlo tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhèrno hudobo dopèrneſsèl, Judas ta neſręzhni, od lakomnoſti, od nesmaſne shele po denarjih vuſs oſleplen, grę kjękaj k' Jęsuſovim ſovrash- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar vezhi shelie bile. Inu leta je ena prava, mozhna, inu sveſta lubesen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nemu perblishuvalu, je nega otla nasai dershati: te velike shelie ta greh sbriſat ſo nega h' ſmerti pergainale, ta shpotlivoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | quid petatis. Vi na veiſte, kai proſſite. Stratene ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſti vſe, kar shelimo, inu proſſimo, zhes damo. Naſhe shelie, inu porſhne nas snajo sapelati, v' shkodo, inu pogubo spravit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi ſe na ſmemo ſami na ſebe saneſti, na naſhe shelie savupat, inu naſhe vole ſe dershati, ampak, koker en ſveti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tiſta obernena: taku tudi, aku ſe lih nam naſhe shelie, inu proſhne, katire pred Bogam doli poloshimo, dobre sdijo, vunder |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 5. Vshgi nam shelie prejeti Vezhkrat tebe Goſpod! Nar vezh, ko bomo vseti Slovu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še |
| Robinson mlajši (1849): | keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino |
| Revček Andrejček (1891): | konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da |
| Gozdovnik (1898): | umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se |
| Ta male katechismus (1768): | se ſna kerst prejeti? Na tri: skus vodo; skus gorezhe ſhelle; inu skus kry, ali martranje. Katire ſ teh je v' |
| Ta male katechismus (1768): | proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo, inu ſhellèe, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serze le stembel reſdraſhenu, deslih męnesh, de je ſa tvoje ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto, kader kaj lubesh, inu shtemash |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se imenuje nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nič ni vsel. Služabnik božji namreč ne sme biti dobička željen. — Vidite, kako, tudi otroci, ako so dobri, lahko kaj dobriga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zdaj zajejo do bolj toplega vremena. Kerčmar je bil denarjev željen mož, pozabil je pa prašati, kteri njih ima denarje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe sbrali, ino nameſti Judata sdajavza Matijata sbrali. Vſi sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sloshenju, pomirenju, sjedinenju *) vabiti. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni vſpeh doſegla, je tréba nar poprej terdniga naprévsetja; njegovo ispeljanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar hudobneſhi gratou, temuzh s' zhaſam. Pervezh je te dinarje shelnu vkup grabu, katiri ſo bly sa to potrebſhnino Chriſtuſa, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſty , katira ima nad nami resodeta biti. Sakaj leta ſtvar shelnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske |
| Divica Orleanska (1848): | jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti jemu da bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Konec. ) Ako bi se tedaj žito povsod visoko nad sternjem žélo, ostalo sternje pa s kôso posekalo, bi dalo to dovelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno |
| Ta male katechismus (1768): | se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Ta male katechismus (1768): | Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader |
| Zoologija (1875): | mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav veliko sadú; debele so bile te hrušice kod srednji želod, peške v njih lepo černe in popolnama, ali silo majhne |
| Sveti večer (1866): | Ti, gospodič! tako delajo moji merjasci v gozdu; oni požirajo želod, pa ne da bi pomislili, kdo ga jim daje. ” — Gospodič |
| Zoologija (1875): | kučmo na glavi lehko privzdigne. Šoja jé zrna, orehe in želod, časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je |
| Gozdovnik (1898): | umetalno izdelan iz ježevih ščetin. Moj brat jim pokaži ta želod, pa bodo znali, da je prijatelj Sokoljemuočesu! Komanč govori hvalo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | skodlive. Sadú. V nekaterih krajih malu, v'nekaterih sadoſtu. Nizh Sheloda. Hmęl. Rata ſrędnu, Spomlad mu ſkodije roſsa, inu zinouza. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu oręhov, zelu nizh shelóda. Hmel. Na rata slu, je nevarnoſti v' Spomlad savolo ſlane |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode doſti, inu dober. Vinu. Bode ena prov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe od konza dobru kashe, ga bode vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko |
| Kemija (1869): | krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je |
| Kemija (1869): | se posebno v ta namen, da se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | suho in kakor da bi bilo sožgano. Ozdravlja se vnetje želodca, kakor pljučno vnetje, vendar se mora dristlja vsako četertinko ure |
| Kemija (1869): | otrov poišče in jasno pokaže. Pri skrbnej preiskavi izbljuvanih jedi želodca in črev se večkrat najdejo arzenikovi drobci, ker se zarad |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | myso nóſsio, kakor de bi ſvatje po dva ali try shelodze ſabo perneſli, ali de bi ſe ta drugi dan, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje jętra, ſerza inu shelodze drobno rasſękaj; deni na nje ſroviga maſla, jajzhne rumenake, ribani |
| Zoologija (1875): | marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta |
| Zoologija (1875): | glavi, kolikor drugod po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shelodez vſune? Odgovor: ſe lę v' trebuh, inu ne v' shelodez notri vbode. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | z dvęma nepregnati. f) Al ſe noter v'trebuh, al shelodez vſune? Odgovor: ſe lę v' trebuh, inu ne v' shelodez |
| Kuharske Bukve (1799): | kri odtezhe, potle jo ſkuhaj, jo otrębi, na zheterti rasdeni. Shelodez, jetra, sholz prozh; ſe dinſta v' lemonovim |
| Kuharske Bukve (1799): | eno koso olja, ozri na tim olji ſękane jętra inu shelodez od jerebíze, potle perlì jeſiha, vina, inu shupe; kader to |
| Kuharske Bukve (1799): | naſhe telô k' gnilobi napenati. Rajſhí lakoto terpeti, kakor v' shelodez djati, karkol je le enmalo ſmrada nategnílo. Zhemú nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dovolj ſpezhen kruh, ali pa ſmradljivo zhervivo meſó, de poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pa ſhe s drugo ſlabeji kermo morate po simi shelodez uboge shivine polniti; ſi poſhkodovate gojsde savoljo ſtelje, in takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Naj ſe tedaj tudi preſhizham kriviza ne godi, kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki soper boshijaſt preſhizhev ſo tè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | roka, noga ſe tréſla. Kar ſo udje ſposnali, de jim shelodez ni sapſtojn, temuzh de vſim shivljenje povrazha proti temu, kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tekne, ker nima nič v sebi za tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in |
| Zoologija (1875): | ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti |
| Zoologija (1875): | mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi |
| Zoologija (1875): | otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši |
| Zoologija (1875): | razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jeter zreži šest v vodi namočenih in zopet dobro ožetih žemelj in zmešaj oboje prav dobro v kotliči. Potem razbeli okoli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kruh imajo posebno per kofetu radi. Rakove žemlje. Vzemi drobnih žemelj, ostergaj skorjo, izdolbi jih, skuhaj rakov, olupi jih in naredi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s čebulovo polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami. |
| Kuharske Bukve (1799): | Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga peterſhila, na |
| Kuharske Bukve (1799): | deni v' koso, perversi en koſzhik maſla, eno pęſt drobtín shęmle, nękej sręsaniga lupka od lemôn, gvirza, kapar, ſoka od pol |
| Kuharske Bukve (1799): | Perſtavi tri polizhe vode k' ognju, kadar vrè, perſuj sribane shęmle notri; puſti kuhati tako dolgo, de poſtane kakor en goſt |
| Kuharske Bukve (1799): | ke, perręske od belakov, ſrędizo od shęmle v' mlęki namozheno, inu oshęto, eno unzho rakoviga putra, tri |
| Kuharske Bukve (1799): | pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo smęſhaj, dvę shęmle v' mlęki namozhi; pluzha mehko ſkuhaj, drobno rasręshi; potle jeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te tri shemle namiso noi tri guashe prou dora vina inu Shebraita usi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj, potem dve v mleku namočeni in zopet dobro ožeti žemlji, eno unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s tremi jajci in eno žlico vode, potem zribaj dve žemlji prav drobno; perdeni jih, osoli in deni v velikosti rumenjaka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poli, ktera se pa, ko malo postoji, zopet odcedi. Gorak žemljev hren. V pol maselca goveje župe deni pol na perjiče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrena in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | par jajc in toliko smetene perdeni, de se na tanke žemljeve koleščike namazati da, te pa v jajca pomoči, z žemljevimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pusti dobro zavreti. Zdaj pa perdeni v putru ocverte žemljeve drobtince in pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj trideset |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moko žverkljaš in vrelo vodo s tim zasukaš, in tudi žemljeve koleščike v njim zarumeniš. Župa iz lepe moke. V perstenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pesti lepo okroglo narejene cmoke v vrelo župo ali vodo. Žemljevi cmoki. Razpeni dobro pol unče putra s tremi jajci in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | paradižnikovo polivko. Telečje rebrica v popirji. Spenjeno marelčno kuhanje. 78. Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko na dobrim maslu ocreš in v brodet (ajmoht) deneš. Žemljevi cmoki drugačni. Zreži na kočnike (burfelce) štiri žemlje in zmoči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni odcejene in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji kosc. Snežne kepe. 92. Kruhova župa s ptički |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jezik. Prepečenčni rezanci. 75. Kruhova župa z jajci. Meso z žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slane vode si pridobiti mogel. Je ni več rúdice, ne žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati |
| Biblia (1584): | Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil ta folk od |
| Biblia (1584): | Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr |
| Sacrum promptuarium (1695): | je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tábo. 11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo noi serze moiga fain- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na jemei obena zvihua inu to andoht usolei sazhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel |
| Divica Orleanska (1848): | poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni |
| Divica Orleanska (1848): | Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še |
| Zlatorog (1886): | nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje |
| Zlatorog (1886): | Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi |
| Zlatorog (1886): | včeraj »To le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teſhavo dellale, kader so mene koker eno s'teh nazhisteh ſhen derſhalli; tu samu sem jeſt othla, de poſtavo derſhim, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stava on pa gorei visoti k' si shlishava niega rezhi shana Jahannes bo tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana sa tiem mosham gre je skushano od guishnah arzatou kateri |
| Biblia (1584): | v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa nym |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu povędati: |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler |
| Genovefa (1841): | in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja shêna, in to je moj ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo |
| Genovefa (1841): | de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi |
| Genovefa (1841): | potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti Genovefa! V taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena |
| Genovefa (1841): | boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s |
| Divica Orleanska (1848): | Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi |
| Stric Tomaž (1853): | pa že ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora |
| Roza Jelodvorska (1855): | se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko |
| Deborah (1883): | vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | en kos kruha ję: mosh ſa ſtęno ſtojy, inu shzhy; ſhena vęka na njega is eno uganko: sonze sęje; pak desk |
| Kratkozhasne uganke (1788): | fuganka prave: dajma se. Kluzhanza, kader se kluzh natakne. Ena ſhena med durmy ſtojy, inu en kos kruha ję: mosh ſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam |
| Zlata Vas (1848): | pa niso skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. K. Kreinerju, pasarju v Celovcu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hoditi vajen, hitro planite, in zvezaniga domu pripeljite, de tudi ženam na vidilo pride. Naročéno so marljivo zveršili. Ubogi divjak se |
| Genovefa (1841): | in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu |
| Genovefa (1841): | in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva |
| Zlata Vas (1848): | ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je tudi imela velik jerbas na glavi. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te |
| Sacrum promptuarium (1695): | semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena |
| Sacrum promptuarium (1695): | nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to ſe ne povę ! Matizh. Toku je le , kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al |
| Genovefa (1841): | vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de |
| Genovefa (1841): | pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in |
| Divica Orleanska (1848): | tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko |
| Zlata Vas (1848): | sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí. |
| Zlata Vas (1848): | in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel |
| Zlata Vas (1850): | se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez hočem svoje dni brez žene ostati; zakaj nobene druge bi si ne bil zbral, kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se vanjo veržejo, seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji |
| Oče naš (1885): | poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina |
| Lohengrin (1898): | brani ga! Elza in Lohengrin Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka |
| Ta male katechismus (1768): | bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe radovolnu poſhellenje ptuje ſhene, ali blaga imeti, ſakaj kar je ptuju, inu nam nashlishe |
| Ta male katechismus (1768): | imajo te dve ſadne ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe radovolnu poſhellenje ptuje ſhene, ali |
| Ta male katechismus (1768): | prizhe ſuper tvojega bliſhnega- IX. Ti nimash ſhelleti tvojega bliſhnega ſhene. X. Ti nimash ſhelleti tvojega bliſhnega hisha, ne pojla, ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius |
| Sacrum promptuarium (1695): | lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa |
| Sacrum promptuarium (1695): | reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še |
| Blagomir puščavnik (1853): | in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam povem, da sem vès čas v hudi šoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da sem vès čas v hudi šoli bil pri svoji ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi |
| Viljem Tell (1862): | tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v |
| Oče naš (1885): | Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti |
| Sacrum promptuarium (1695): | on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh |
| Sacrum promptuarium (1695): | porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh s' eniga zhloveka sheno, ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' |
| Divica Orleanska (1848): | Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho |
| Zlata Vas (1848): | koj umela, ko je kozarček žganja hotel iméti, potem nad ženo, ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njem, ino Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat |
| Stric Tomaž (1853): | njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni za nobeno rabo več |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica |
| Sveti večer (1866): | sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva |
| Biblia (1584): | naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga padvána, Sheniza pa krilo Is pravga meslána; Şe ſvéti na lize Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sheno dobiti, Mamko poprej Dobro poglej ! Je mamka le pridna sheniza, Bo hzherka nje prava deſniza. L— z. Osnanilo, (Nove molitevſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče |
| Blagomir puščavnik (1853): | v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato vas bom pa tudi lepo poplačal za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hódite Sa vami pójdemo Şerze velà! Domove vàrite Prav goſpodàrite Shenize matere, Ştari moshjé. Neveſte lúbize Terzhmo na knpize Ko nasaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20 |
| Domen (1864): | so ga bili kakor bika. „Glejte no! " rekale so stare ženice. „Meta je šla odgovor dajat, njen sin Domen pa v |
| Marjetica (1877): | in vedno se bodeva imela! " V nedeljo popoludne so vaške ženice navadno same pri domu. Možke odpravijo v cerkev, če je |
| Marjetica (1877): | pa bel, kakor sneg, da ga bodo tipale mimogrede vaške ženice in dejale: "Marjetica ta pa ta! Prela je stoprv prvo |
| Ljubljanske slike (1879): | pošteno občinstvo v svojem hramu: delavce, pošteneje berače, branjevke, stare ženice in ljudi, ki domá nimajo kuhinje, pa tudi ne toliko |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | da bi ne imel srca niti zakonske ljubezni de svoje ženice. To žalostno stanje med našima zakoncema se je stoprav zboljšalo |
| Dve svatbi (1895): | se mudila. Nekatere ženice, ki znajo prav tako kakor druge ženice po daljnjem božjem svetu vtikati svoje nosove povsod tje, kjer |
| Jarem pregrehe (1895): | da bi izvabil iz njegovih ust kako skrivnostno besedo. Nekatere ženice so ga imele kar za Čarovnika. Le s starim Krajcem |
| V krvi (1896): | govoriti, če bi hotel izdajati vse take zveste možičke in ženice! Ah! Sicer menda sama ne bom nikoli potrebovala njih molka |
| Stari dolg (1897): | desno ter pripovedoval na vse grlo, kar so vedele vaške ženice že z vsemi podrobnostmi. »Vse nam je pograbil po rajnem |
| Zlata Vas (1848): | sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice |
| Zlata Vas (1848): | vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle |
| Tine in Jerica (1852): | mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní |
| Sacrum promptuarium (1695): | Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v ta namen odločenim kraji, posaditi. V zastavo, da bo ženin svojo delo v rečeni dobi gotovo zverši! , naj pred poroko |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | V duhu Tebe prejeti Iz serca jest želim, (dvakrat. ) Daj, Ženin nas presveti. De gnado zadobim. (dvakrat. ) Per koncu svete maše |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in kakor se raduje nevesta, kedar jej povedo, da pride ženin z bogatimi darovi in jo popelje v novo domovino — ravno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enu pomankanje terpèlla. Ti boſh bleſu vedi, de Joſhef moj ſhenen je bil v' obeh popolnema, inu torej se nisem drugega |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Tu je ena ohzet. Ovn je ſtarashina: Medvedka teta: Petelin ſhęnen: Lesiza neveſta: svatji, katiri se v' raja suzhejo, so: Vovk |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se jeſt po boſhji, inu mojeh ſtarshov voli ſa svojega, Shenena iſvolila. Nezh ni blu tukej telesnega v' mejs, ampak uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | szer she tudi ta obletenski prasnek suſebne pomuzhi S. Joshefa Shenena Divize Matere MARIE. Branje is 1. Moyſeſovih Bukuv: teb ſtvary |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Nevęjſta bres shęnena ! — Nęshka. Zhe pak Smrękarzo plazham! — ſej ſo mi doto oblubili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prideſh, ne bo shęnena! Nęshka. Zhe ne bo dote, inu shęnena, tudi ne bo Nęshke sa vaſho Gnado. Baron. (na ſtran |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Tok iſhe ſvojga Sovrashnika. Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe nevęjſti dobru ſturiti ? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me prov saſtopiſh, Nęshka; zhe doli ne prideſh, ne bo shęnena! Nęshka. Zhe ne bo dote, inu shęnena, tudi ne bo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oh ! Shternf. Sdej ſe tudi ſhe ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije |
| Sacrum promptuarium (1695): | nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. |
| Maria Stuart (1861): | mi peklenska kača, Iztergala je milega iz rok mi, Ukradla ženina! Marija Stuart Je vsa nesreča, ki me v lice luska |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej je, kakor bi videla Cecilijo sedeti pri nogah nebeškega Ženina, ko smehljaje in z odpertimi očmi sipi je šopek cvetlic |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vendar navdušeno plameče bilo jej je oko: kakor bi preljubega ženina pred seboj videla in slišala njegov glas. „O marsikaj čudnega |
| Ta male katechismus (1768): | sveta Zirkuv, ke bo endejl od Kristusa svoje glave, inu ſhenena, s' katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Zhe otshesh ti mene prov popolnema lubiti, moresh tudi mojega ſhenena S. Joſhefa ſtanovitnu zhaſtiti, inu ſa lubu imeti. Hodi ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſatorej je on meni mojega S. Joſhefa ſa enega ſhenena, inu Varha dal. Ma dva sma, koker dva limbarja, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kriſhu je meni moj Syn shenkal ſa tega drugega, ne ſhenena, temuzh mojega Varha tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak ſa MArio D. hoditi, nje tugente posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire se Evropa klizhe, zhaſt inu hvallo inu andoht nje ſhenena S. Joſhefa pouſdignela, inu reſglasila. V nje ſhiulenju. MOLITUV K' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumnoſt narajma. Meni je moj Buh ſa enega tovarsha mojega ſhenena tega zhes uſſe narbel nadolſhnega Joſhefa dal, inu na kriſhu |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od |
| Zlata Vas (1850): | sta z Brenceljnam vse poravnala in danes bi se imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | meni ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vaſhe imę, ozha shupan — Jak. Jaka Sanętovez — Glash. (piſhe) inu shenenov imę — Ansh. Anshe Hudoba — Glash. To je enu grosnu imę |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ogledov , inu je tamkej sagledov eniga zhloveka, katiri ni imov shenitniga oblazhila ; inu je djav k' njemu : Perjatl! koku ſi ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' njemu : Perjatl! koku ſi ti leſem noterperſhuv, ke nimash shenitniga oblazhila? On pak je obmovknuv. Tedej je Krayl k'ſvojem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s'enim drugim, inu s'enim ſhribarjam priti — de bodo shenitnu piſmu gori poſtavili, inu v' tręh dnęh ima poroka biti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo ? Shternf. Nikar naj ſe neboje — mi bodo le tudi shenitnu piſmu gori poſtavili — s' Goſpod Shönhejmam — (pokashe , koker de bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ony Goſpod Shribaſ, al niſo sa to priſhli, de bodo shenitnu piſmu sa mojo hzhęr goripoſtavili ? |
| Sveti večer (1866): | in jih ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh mejſtu sashgav. Tedej je on rekl k' ſvojem hlapzam : Shenituv je res perpravlena; al ti povableni niſſo bli uredni. Pejte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na kraje teh zhęſt, inu katirekol najdete, povabite njeh na Shenituv. Inu njegovi hlapzi ſo vonkejſhli na zhęſte , ſo skupſpravlali uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je enaku ſturjenu enimu kraylu , katiri je ſvojmu ſynu eno shenituv nareduv. Inu je ſvoje hlapze vonkej poſlov, de bi te |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper to ženitev, zato ji je móglo prav biti, ako bi mati kmalo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil sukal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me prov veſsely. Smejhnáva. Perjatel, je ſzer govorjénje od ene shenitve, ręſs je; al ne zeló toku , koker ti miſliſh. Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je sapopadenu , de is tę donaſhne zeremonije inu is tvoje shenitve ne bo nizh; de ſe imajo godzi, per ti prizhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo v'ſvate per— ſhli ? Vedó , de ſe bom jeſt shenil. — No, no, me prov veſsely. Smejhnáva. Perjatel, je ſzer govorjénje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ta le, (na noſs pokashe) naj ga pogledajo , ſe bo shénil. Oní pak snajo miſlit, inu govorit , kolker ſe jim polubi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtran. ) Lępa praviza ! Baron. — Potler bomo vidili , kję ſe bo shénil — Matizh. Per Nęshki, nikér drugé. Baron. (ſe okoli oberné, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hvalęshen biti. Vi godzi, per meni oſtanite ; dokler ſe Matizhek shenil nè bo, mi ne hodite is grada. Shush. Ene tri |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | zvijačen. Pa kaj, če Matevž obljubi, da se ne bo ženil, pri meni ostane in vzame polovico premoženja, ki mu ga |
| Sosedov sin (1868): | mi pride ter mi v zobe pové, da se bo ženil v mojo hišo. Kaj mi je bilo, da mu nisem |
| In vendar —! (1878): | si mi ti prerokoval), da se bodem vendar le še ženil. Zakonski tisti prijatelji pa bodo ponosno dvigali glave, ter govorili |
| In vendar —! (1878): | tisti zakonski mučeniki, naj mi še javkajo, da bi se ženil! Tem odgovorim drugače, osorno, surovo! Oženil se pa pač nikedar |
| Luteranci (1883): | nató Goriček nasprotuje in méni, da bi se še lahko ženil potem in bi Marjeto Šelebrinovo, ki je učena kakor sam |
| Testament (1887): | je ženil. To bi sicer ne bilo nič posebnega; ali ženil se ni tam, kjer so ljudje pričakovali in o čemer |
| Dva adjunkta (1888): | je novi prišlec samskega stanú, kdaj in kje se bo ženil, dasi natanko vedó, kje ima svojo staro, zapuščeno ljubico; prerokujejo |
| Iz arhiva (1890): | pri tem je pogledal Kodràn zaprašeno svojo obleko. »No, no, ženil se menda ne bodeš tu,« tolažil ga je smehljaje se |
| Gojko Knafeljc (1899): | sicer bode moral beračiti! « »Ali se spomniš, kdaj se je ženil? Kako smo ga tačas častili! Vidiš, zdaj bi potreboval druge |
| Zlata Vas (1850): | bolj premožnost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacih. Ženili in možili so se med seboj, brez skerbi, kako sebe |
| Revček Andrejček (1891): | ukrenemo, da se hlapci in dekle ne bodo tako lahko ženili. — Jeklen. I sevéda, ker je to nesreča za našo deželo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme |
| Vetrogončič (1860): | tudi ženil ni, ne morejo vediti, kako težko se je ženiti, posebno kedar velja dokaj cekinov. To mora človek sam poskusiti |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | kos svojega premoženja, toda s pogojem, da se ne sme ženiti, dokler bote živeli. Matevža poznam, da je nagle jeze, tudi |
| Ljubljanske slike (1879): | da se je sklenila postava, po kteri se ne sme ženiti nihče, ki ni vsaj 40 let star. Biva navadno najviše |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bode dolg čas. " „Ne, tako ne mislim. Zakonska žena -." „Kaj? Ženiti se hočete v mojej službi? Ali Vam je res tako |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Po vaši misli bi ga moral jaz zastonj pasti in ženiti. Njega sem si bogme pošteno zaslužil. To rekši vrže mrliča |
| Cyclamen (1883): | mu je bilo misliti tudi o vprašanji: »Se li hočeš ženiti? « In to vprašanje je stalo za njim ko strašilo. Tedaj |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | nameravaš? Pet, šest let zaljubljen biti, čakati, grliti in potem ženíti se? Ti še nisi mož — kaj veš o življenji? Mlad |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | si — ne za meril — pošten déčko, rad te imarn — a ženiti se, vezati se sedaj za vse življenje? Budalost! « Izpodbodel je |
| Svatba na Selih (1894): | jo mati. »Pa post se pričnè, ko se človek še ženiti ne smé,« pristavi Dragar jezno. Zdajci jim udari žvenketanje zvončkov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino |
| Na stricovem domu (1860): | vem, zakaj sem se delal, kot bi ne vedil, ktero ženitovanje ima Mina v mislih; menda ker druzega nisem vedil na |
| Na stricovem domu (1860): | tako daleč do binkošti. Kakor sem pozneje zvedil, je bilo ženitovanje res prav kratko; svatov ni bilo več, kar jih je |
| Na stricovem domu (1860): | na to odgovoriti, sem jo z začudenjem poprašal: »Na ktero ženitovanje? « »Kaj ti bom pravila, saj veš tako dobro kot jaz |
| Sosedov sin (1868): | in Peter sta bila t cerkvi že dvakrat oklicana in ženitovanje se je bližalo. Tedaj je Smrekar posebno gledal, da ni |
| Na Žerinjah (1876): | jo imenoval svoje ljubo dete. Ko so praznovali mesec pozneje ženitovanje na Žerinjah, imel je doktor Rakec, ki je bil poleg |
| Prvi sneg (1886): | več videl, pa pristopi k Mirku in mu zadovoljno pošepta: »Ženitovanje pri petrolejskih lampah« bo naslov prihodnjemu podlistku v »Zarji«. |
| Vaška pravda (1892): | močnika. Tako je vsaj pravil, ako mu je kaj verjeti. Ženitovanje je trajalo, da so pojedli in popili vse, in to |
| Vaška pravda (1892): | da bi se jed ne prehladila. Pričelo se je pravo ženitovanje. Najprvo prinese kuharica na mizo velike sklede zmešanega krompirja z |
| Kotanjska elita (1898): | Matildo Severjevo. Ker je želela njegova mati, da se vrši ženitovanje popolnoma mirno in samo med domačimi, ni profesor povabil na |
| Stric Tomaž (1853): | njegove posebne ljubezni vredna bila. Da bi zamogel skorej tudi ženitvanje praznovati, se nevtegoma v Luiziano podá, da bi si potrebnih |
| Stric Tomaž (1853): | Orleanko, s premoženjem blizo 10,000 dolarov. Kmalo potem so tudi ženitvanje obhajali in se radovali, da malokje tako. Veselje je bilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno tak dobriga ſerza, ko on, in rad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vedno v skledo napravi in z očišenim cukram poli. Gorčica (ženof). |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pelin, vratič, grenko ali močirno deteljo, štir, poljski mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami in po |
| Stric Tomaž (1853): | prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa ena shęnſka , katęro ſi v' to utizo pélal ? Matizh. Kdaj ? Baron. Sdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ste saſtopili? Budalo. (ſe zhudí. ) Hm! hm! Baron. Al letá shęnſka ni vshę s' kom drugim savęsana ? — Matizh. En velik Goſpod |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava. (ſe zhudi. ) Sliſhali ſmo. Baron. Inu, kaj sa ena shęnſka ? Matizh. Ena, katęra me prov rada imá. Baron. (k' tim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | utizo ſpravit, kamer mi je Jęrza rekla priti. — Ovbe , ena shęnſka je — Goſpá. (poſluſha. ) De bi ga vunder! Tonzhek. (jo ogleduje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Sdej, raven sdej. Matizh. Tiſtu pazh. Je bla — ena shęnſka — Baron. Ste ſliſhali, Goſpódje? Smeſhnava. (ſe zhudi. ) Sliſhali ſmo. Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al zhutijo kakſhne shelę ? Nęshka. Al jih zhutim? — ſej ſim shenſka ! Matizh. Vaſha Gnada , ſamá ſva — nozh je — kdu nam brani |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni ſrézhneji ko on; al kader je sa imé. je shenſka: cette personne eſt tres hereuse, ta zhlovek je prav ſrezhen |
| Pozhétki gramatike (1811): | personne eſt tres hereuse, ta zhlovek je prav ſrezhen, ta shenſka je prav ſrezhna; od koga je govor, od moshkiga al |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſede sa miso. Ravno v' tem meſtu je bila shenſka, ki je ſlabo ſlovela, velika greſhniza je bila. Pa kar |
| Divica Orleanska (1848): | mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se |
| Divica Orleanska (1848): | gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi |
| Divica Orleanska (1848): | možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je |
| Tine in Jerica (1852): | ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de |
| Tine in Jerica (1852): | moke in mleka večkrat pošlje. Ni mi treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok |
| Zlatorog (1886): | Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, takó |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 18. Povést. Kako Pavliha ženskam kožuhe opere? Od todi popotje Pavliha dalje in ostane v |
| Gozdovnik (1898): | zlate doline« prav natanko zarisana. « »Čemu je pa storil tako? Ženskam se ne zaupavajo tako imenitne stvari. « »Markova soproga je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne |
| Kuharske Bukve (1799): | Predgovor. Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok |
| Kuharske Bukve (1799): | sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta |
| Valenštajn (1866): | v rako k drazemu. Najbrunka. I medve sami, dve slabotni ženski? Tekla. Orožije vzemevi; moja roka Te bode varovala. Najbrunka. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nikakor bi se pa ne bil nadjal najti jo pri ženski, ženi tržnega krčmarja, katera bi že ravno v interesu svojega |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Premeni se torej v čednega meščana, stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica, kaj žaluješ tukaj sama? Ne skrivaj |
| Divica Orleanska (1848): | dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove |
| Zlatorog (1886): | prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | kir ſe to nameſtime nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont |
| Genovefa (1841): | v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga |
| Ta male katechismus (1768): | en ſakrament, skus katirega dve neſakonske Kristianske Pershone, moshkega, inu ſhenskega spola (ke se, koker more biti, uſameta, inu toku v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | med eno farovshko kuharzo, inu med enem vavpetam? Kuharza je ſhenskega, vavpet moshkega spola. Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo |
| Pozhétki gramatike (1811): | na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lepe farbe, inu en Nozhnizir, da roſsom, inu mokroto, en Shenski Planęt, spolni ſvoj tęk vſake 28. dni, 7.urah, 43. minutah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je moker, inu gorak, vender mein gorak, koker Jupiter. Je shenski inu dober, bode Fortuna minor imenuvan. Shenske pod tem Planętam |
| Pozhétki gramatike (1811): | chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša |
| Maria Stuart (1861): | Zavist preganja. Meč pravice, s kterim Se diči mož, v ženski roki ni češčen. V pravico žensko nema vere svét, Ko |
| Zoologija (1875): | Pri mnozih rastlinah namreč posredujejo razplod prenašajoč cvetni prah na ženski cvet. Ta posel opravljajo sosebno žuželke, ki gredoč za medom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi |
| Pozhétki gramatike (1811): | la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to |
| Pozhétki gramatike (1811): | aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux |
| Pozhétki gramatike (1811): | ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se sad za- |
| Divica Orleanska (1848): | Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana |
| Divica Orleanska (1848): | ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v ječo, poslušali na moje besede in potlej zoper vsako ženskino čutilo tje sredi na forum se postavili, sodnika in tako |
| Ferdinand (1884): | bolezni, če tudi le nekaj ur stregla, pozabivši in premagavši ženskino radovednost. Bil je prepričan, da bi gotovo srečno in zadovoljno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pod milim nebom. K sreči me srečata jedna možtva i ženstva. Saj znam slovensko, si mislim jaz, i zapitam človeka: Prosim |
| Viljem Tell (1862): | te ljud bo, ko se kralj častí. Rudenc. Tu, vsega ženstva krona, ti boš stala, Marljivo v mojem domu se sukala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | živino. Namesto da bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico |
| Stric Tomaž (1853): | dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je |
| Pripovedke za mladino (1887): | mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | snedel, naslednik bo tvoj ; Izpraznil grdôba si klet mi in žepe, In zdaj se sladkaš — in norčuješ z menoj !” — Tako bi |
| Pripovedke za mladino (1887): | še boljši, kakor kremeni,” pravi Janezek ter si jih vse žepe napolni, kar jih le more spraviti, in Jerica pravi: „Jaz |
| Oče naš (1854): | zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | straní). „En mesec potem sem že en cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ko se Davorin prebudi in v svojem žepu zlate denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako |
| Oče naš (1885): | zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa |
| Gozdovnik (1898): | na tleh, in ki je mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter |
| Stric Tomaž (1853): | gre k mizi in pričakuje tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se |
| Fizika (1869): | tudi živel tisti, ki je iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove |
| Kuharske Bukve (1799): | teſtó, poſtavi na eno ſrędno sherjavzo, pokríj, na pokrov deni sherjavze, puſti, de ſe pozhaſi rumenu sapezhe. 5) Ras-ſekaj en malo |
| Kuharske Bukve (1799): | pomashi jih sgoraj s' rakovim putram, pokrì, daj tudi sgoraj sherjavze. 80. Rakovi ſhtrukli. Deni na dilo eno ne polno vevnizo |
| Kuharske Bukve (1799): | kader ſe sazhne dobro pezhi, deni gori pokrov, inu najn sherjavze. Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane |
| Kuharske Bukve (1799): | unzhe ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze sdol inu sgor, naj ſe dinſtajo. 88. Sirni pezheni nudelni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebulo obloženo kozo, osoli, deni od zgorej in od spodej žerjavce in pusti, de se okolj ene ure dušé (dinstajo). Kadar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | globoko skledo, postavi nad živ pepel, deni na pokrov nekoliko žerjavce, in, ko se smetena sterdi in pohladi, jo daj na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s tremi rumenjaki, vli na žemlje, deni spodej in zgorej žerjavce, vli se razpušeniga rakoviga, masla nanje in daj jih vroče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozi na hudo žerjavco, pokri ga dobro, daj tudi zgorej žerjavce, de se pol speče. Ko rumeneti začne, perli polič dobriga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka. 18. Jeterna župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslam ali putram pomazano kozo položi, z železnim pokrovam pokri, žerjavce spodej in zgoraj daj, de se rumenkasto speče. Ta štrukel |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſtaklęnze. 227. Diſhavno vino. Oſem bokalov vina savri na sharjavzi v' pozínenim kotli, kader vrè, perdeni tri lote ſtolzhene ſladke |
| Kuharske Bukve (1799): | jeręba na majhine koſze, pregrej vſe v' ſrovim maſli na sharjavzi. To deni v' eno zínaſto flaſho, inu sraven ſhęſt sélen |
| Kuharske Bukve (1799): | poſębej v' koso na kotzhnike sręsaniga ſhpeha, ga sashári na sharjávzi; ozverke poberi ven, deni notri enmalo moke, inu doſti |
| Kuharske Bukve (1799): | 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri poliče bo; ako je je več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge |
| Kuharske Bukve (1799): | pokladaj zmoke notri, perlì shupe, inu poſtavi na trinog nad sharjavko. Ob kraj ſklęde snaſh kuhane rake obloshiti, al pa rakovo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtavi na ſlabo sharjavko, shverkaj vędno, de ſe sazhnè napęnati. Odſtavi, vlì v' ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, inn sabęli sęle, tudi ga oſoli. Puſti sęle nad sharjavzo en dober zhaſ vręti. 297. Telezhje herbtnerebriza, ali karmenadelzi na |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizhi en ſrakel tiga ſoka, inu eno libro zukra na sharjavzo, dokler ſe sagoſtí, na shlizi vlęzhe, inu sholzhnaſto kashe. Potlę |
| Kuharske Bukve (1799): | potle lì v' ſklędo. Poſtavi en polizh mlęka poſębej na sharjavzo, de vręti sazhnè; belake , zukra, inu roshne vode |
| Kuharske Bukve (1799): | vodi, inu s' ribanim kruham potręſi; poloshi na mręsho nad sharjavzo, kader ſe oſuſhę, jeh mashi ſrovim maſlam, inu obrazhaj, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | Telęzhje meſo deni v' koso sgol ſamo , de ſe nad sharjavzo oſuſhí, inu ſvoj pervi ſok od ſebe dá, ta ſok |
| Kuharske Bukve (1799): | jeh perſtavi s' zukram inu vinam v' pokriti kosi na sharjavzo, de ſe pário, ali dinſtajo v' saparzi, inu daj na |
| Kuharske Bukve (1799): | poloshi v' koso, perlì enmalo meſne shupe, de nad sharjavzo savrejo; potle versi notri enmalo majerona, potręſi s' moko |
| Kuharske Bukve (1799): | shupo ene rumenake; vlì na oppezhen kruh, puſti ſklędo nad sharjavzo en zhaſ, de ſe kruh napojí, inu napnè, potle daj |
| Kuharske Bukve (1799): | ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en bokal ſmętane, eno nesręsano lemonovo kosho, pol lota zęle |
| Kuharske Bukve (1799): | v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna |
| Kuharske Bukve (1799): | vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na |
| Kuharske Bukve (1799): | moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri |
| Kuharske Bukve (1799): | govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en |
| Kuharske Bukve (1799): | nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì |
| Kuharske Bukve (1799): | dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo |
| Kuharske Bukve (1799): | rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in speci jih hitro do dobriga na roši nad hudo žerjavco. Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skoz ruto jo premi, in postavi sok v kozi na žerjavico, dokler se ne zasiri. Potem dobro gnjeti s pol funtam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bata na rano položí. — Ni nevarniši rečí pozimi, kakor s žerjavico ali živim ogljem izbe in posebno spavnice gréti. Gotova smèrt |
| Maria Stuart (1861): | plašč Kedaj raz vaših djanj, ki ž njim hinavsko Pokrivate žerjavico peklensko. Poštenja niste vi podedovali Po materi; svét vé, zakaj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | priterdi ptujec zadovoljno. "Toraj Tone naj gre po kostanj v žerjavico. Vse drugo pa se bodeva dogovorila na omenjenem mestu. " "Hočete |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši |
| Kemija (1869): | čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh. Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá. Kakor ſe tedaj ljuljka odbira ino poshiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomozhi, kakor raskropljene ovze, ki nimajo paſtirja. Rekel je uzhenzam: „Shetev je velika, pa delavzov je malo. Toraj proſite Goſpoda shetve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lego in osrazhje (Klima), kakor tudi na pametno obdelovanje, na shetev ob pravim zhaſu, na daljſhi oshlahtnenje sa potrebovanje ali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V temu meſzu pride delo na enkrat s kupam: koſhnja, shetev, oranje in ſetev; vunder ſe morajo tudi sraven tega ſhe |
| Biblia (1584): | ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo |
| Botanika (1875): | druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu |
| Robinson mlajši (1849): | zmirom na pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz tega |
| Robinson mlajši (1849): | v časeh huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil |
| Botanika (1875): | v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet |
| Biblia (1584): | tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite |
| Biblia (1584): | Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite |
| Botanika (1875): | gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni mogozhe pod ſtreho vseti, aſekuranzija ſhe oſem dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat, kader ſo savarvani pridélki ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze Po njivah tam leshé ſnopôvja kope. Leshí kriſtjánov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | isplela. Kdor pa takó ne ſtorí, naj pa koj po shetvi plevélnato njivo preorje, in naj jo lepo savlézhe; kmalo bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar lepſhi klaſovje vidiſh, in odlozhi ga od drusiga per shetvi, de ga boſh poſébej omlatil; po mlatvi pa odberi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H |
| Botanika (1875): | še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično žetvijo. |
| Genovefa (1841): | sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je |
| Genovefa (1841): | tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napuſty. Sakaj , kar bo zhlovek ſejal, tu bo on tudi shel. Torej katiri bo v' ſvojimu meſſu ſejav, bo tudi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko ſlame, pa malo sernja.0 De ne boſh polésheniga shita shél, ravnaj takó le : 1. Ne ſéj v predobro semljo taziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gléda, ne ſéje; in kteri oblake ogleduje, ne bo nigdar shel (pridgar 11, 4.) Ne poſluſhajte prerokvávzov, ſanjávzov, vganjevávzov. Sjutrej ſéj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pogublenje shev: katiri pak v'duhu ſeje, bo od duha shev vezhnu ſhivlenje. Kader pak dobru dellamo, tok nanehajmo: sakaj ob |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo v' ſvojimu meſſu ſejav, bo tudi od meſſa pogublenje shev: katiri pak v'duhu ſeje, bo od duha shev vezhnu |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec |
| Robinson mlajši (1849): | tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še precej naželi. Sploh se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in res zrel), in zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da |
| Divica Orleanska (1848): | oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví |
| Divica Orleanska (1848): | maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja |
| Kemija (1869): | gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva |
| Kemija (1869): | čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da |
| Kemija (1869): | ležečih delkov ne morejo sprijeti in tako dobimo do črnega žgane kosti (schwarzgebrannte Knoehen), v kterih je neizmerno fin živalski ogelj |
| Kemija (1869): | Ultramarin se dela takole: 100 delov porcelanske gline, 100 delov žgane Glavberjeve soli in 17 delov oglja se drobno zmelje, zmeša |
| Kemija (1869): | fabrikacijo trdega mila, stekla in tudi v barvariji. 1 cent žgane sode velja kakor je čista 7 do 9 gld. Kristalizovana |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako prežgeš 25 kg kave, dobiš le 21 3/4 kg žgane kave; koliko % svoje teže izgubi tedaj kava, ako se prežge |
| Kuharske Bukve (1799): | ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu na ſlęherni bokal deni notri eno unzho zukra |
| Kuharske Bukve (1799): | popolnim zhiſt. Potle deni v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s' knoflo, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmètano, versi potle notri eno unzho neprezherniga, ampak lępo rujávo shganiga kafè; pokrì, puſti ohladiti, preshmi ſkusi ruto, de kafe prozh |
| Kuharske Bukve (1799): | rosólia. Od ſhęſt lemon sręsani lupek deni v' ſhtir bokale shganiga vina, puſti ſtati v' eni veliki ſtaklęnzi ali flaſhi enkatire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se ga navadno potrebuje. Potem pa eno pičlo periše svitlo-rujavo žganih mandelnov prav drobno razreži in z njim vred zavri. Vse |
| Kemija (1869): | Fosforovo kislo apno, 3CaO.PO5, je glavna sostavina vseh kosti. V žganih belih kosteh ga je 80 odstotkov, iz njega se dela |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht. Gobe, nei bodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'povshnizo devei. Is ſadja, katęri doli pade, al gnije, shganu vinu delat al pa jeſsig. Sdej moremo mi Boga hvaliti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno |
| Kemija (1869): | Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec |
| Kemija (1869): | Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni tako za kuho. Res de so turšični zlo zabeljeni žganci dobri, tode ajdovi so še bolji, tudi manj zabelje potrebujejo |
| Kemija (1869): | vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganju vdali, ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she ſit, zhe le od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel. Žganje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle: vzêmi žganja in vode toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle |
| Zlata Vas (1848): | ker ga nihče več ni pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vender se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno pa se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12 |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Zato pa pravim, kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še čez ostane, naj se lim pokuha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih je tri dele več pomerlo takih, ki so se žganju vdali, ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju sim pa celo slovo dal. Zato sim pa tudi zdrav |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v kri pride, se vonder v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun |
| Roza Jelodvorska (1855): | bo boljši godilo, kakor pa do zdaj, ki ste kope žgali. Marjeta pa, ker me je v sužnosti s perilom preskerbovala |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | storil? V neki vasi so veliko velika žganja in brinjevca žgali, in kmet tam ne pozná skoraj nobene druge pijače, kot.žganje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne prime se je ogenj. V starih časih so tako žgali trupla umrlih bogatinov zavita v tako tkanino, da se njih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. XXIX. Poglavje. Pipa. Pipa je večja alj manjša gibljiva oteklina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tem ravnanju se bo rana kmalo zacelila. Kdor rane noče žgati, jo mora, kedar kri teči neha, izmiti in jo vsaki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju se bo rana kmalo zacelila. Kdor rane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z nožom čisto izlušiti, rano je treba z razbeljenim železom žgati, in kedar krasta odpade, enkrat na dan s živim apnom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se s tem mazilom ne da ozdraviti, jo je treba žgati. XXXI. Poglavje. Oteklina na zadnjih nogah. |
| Ta male katechismus (1768): | plehe na perse pokladat, inu is gorezheme baklame pod pajstehame ſhgati; al ta mozhne Marternek boſhje kolkajn hujshe martre je on |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | voloveh drosh sraun, kader shę kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en malu Janesha sraun v'kotou, bodesh prov. dober |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor je lis, berem, le feu brule ognj pezhe ali shgé ali gorî: mnoshno, kader ſe govori od vezh oſéb al |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Spodjedel jo je, ino ſe uſuſhi. Kedar ſe ſolnze rasſije, shge Jona selò v' glavo. Jona ſi sdaj vnovizh vóſhi ſmert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druga kuhinjſka, ki s tako lahko veſtjo bres potrébe dreva shgè, naj bi ſama jih mogla iti v hoſto ſekat, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove |
| Kuharske Bukve (1799): | kader ſe med vodo smęſhan piè. 223. Piazha nameſti kafè. Shgi tri unzhe roshęne moke, dokler rujava poſtane, kakor kafe, kir |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler rujava poſtane, kakor kafe, kir ni prevezh shgan. Potle shgi ravno po ti vishi pol libre rajsha, pol libre man |
| Kuharske Bukve (1799): | delnov olupi v' kropi poparjene, jih poſuſhi, inu shgi kakor kafè; oboje ſtolzi drobna vſako poſębej inu preſej ſkusi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v njim zarumeniš. Župa iz lepe moke. V perstenim loncu žgi moko tako dolgo, dokler ni rumeno - rujava, potem perstavi mleko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smeteno. Spenjeno mleko s kofetovim duham. Deset lotov kofeta počasi žgi, potem pol maselca kropa nanj vli in pusti, de se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prevreto, skozi sito na ocverte ali opečene žemlje. Precejena župa (ži). |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | takſhna britkuſt, koker je moja. On je terpeu na ſvoimu shi- |
| Robinson mlajši (1849): | s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel, ino ži- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo v jami, ampak tudi zunej nje rahle persti in ži- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo |
| Genovefa (1841): | slatih poſód jédla, ki je v bagoru (Purpur) in ſvili (shida) sraſtla, ktéro je komaj mersel vétrizhek popihljati ſmel; in vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mokro shido na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hranil, ti shida vtegne ſtrohneti in tvoje délo je saſtonj. Zhe imaſh zherve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo dodelajo. Vzhaſi dva zherva en kokon delata in taka shida je slo smedena, . in ſe sató rada terga, in ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shido. a) Kakó shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je teshko s beſedo takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſe prodá kadar je kup bolj po volji. Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morajo vmasani kokoni poſebej djati; 2. moraſh vediti, de ſe shida pod 7 niti ne prodá, torej je tréba 7, 8 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa ſe sa nogovize ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá, zhe je kúp po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in |
| Sacrum promptuarium (1695): | poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi, ino ſo vſi prav shidane volje, rezhejo dedek: „Vém de vaſ, moje ljube, sadnokrat ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje ſmo shidane Dobro nam je. Kaj neki máramo Şamo to báramo Ké |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in |
| Zlata Vas (1848): | ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že to navada, kadar sta vino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil ta dan tako vesel |
| Ferdinand (1884): | ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar ſe obrazha Na rashnu okrog. Sa vſako povéle, 'Mam shidano volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shide dajo. En kokon imá okoli 900 — 1200 zhevljev dolgo shidano nit, in 200 — 500 kokonov gre na 1 funt, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od tabačnic žlahtniga Frid. Zattlerja iz Gradca, od svilnih nogovic Žig. Geimajerja, nogovičarja iz Gradca, od svinčenikaste posode Janeza Rabiča fabrikanta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu |
| Vanda (1888): | Pa res; na to sem čisto pozabil,« pritrdil ji je Žiga in dalje delal osnove za séstrino potovanje. Takoj drugi dan |
| Vanda (1888): | je vse preudarila in sklenila sáma s seboj, izpregovorila je: »Žiga, mêni je vse jedno; stóri, kar hočeš! Le jedno te |
| Vanda (1888): | kratko odgovori: »Vanda, ti nas boš vse preživela. « »Nikar tako, Žiga, ne obupavaj tako hitro; še se bo našla pomoč. « »Za |
| Vanda (1888): | Nì moje, nì njeno zdravje je ne skrbí, in vendar« ... Žiga ni izgovoril, kar je imel na jeziku, a globoko se |
| Vanda (1888): | ni vse, kar si imel v mislih,« zavrača ga sestra. »Žiga, reci mi odkritosrčno, káj sodiš o materi, káj o sebi |
| Vanda (1888): | kar ti je sveto, rotim te, ne muči me delj! « Žiga se ozre in upre oči svoje v sestro, ki je |
| Vanda (1888): | otrók ima samó še dvoje in tudi teh dveh je Žiga slabega zdravja, pa ga je zaradi tega poslala v Gorico |
| Vanda (1888): | vrstili krdelo vojščakov, duhovnik, krsta s částniškimi znamenji, za njó Žiga, ob čégar desno roko se je oklépala Vanda, takoj za |
| Vanda (1888): | pozno, ko sta lêgla k počitku. Drugo jutro se je Žiga odpeljal v Kamnik in pogodil se je z zápriško gospôdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvganti; htver re Ivbe besiede boshje persabe nosi te je shihr prad velzhemi potashavami ta serza inu tvdei prad ogniam noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo |
| Ta male katechismus (1768): | svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse |
| Divica Orleanska (1848): | razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon |
| Zoologija (1875): | in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na |
| Botanika (1875): | cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v |
| Ferdinand (1884): | so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji |
| Divica Orleanska (1848): | Ne more vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod |
| Zoologija (1875): | njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja |
| Gozdovnik (1898): | kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vrtaje ter na vse strani sledi za mineralnimi in rudnimi žilami, ki se vlečejo skozi gluho kamenje. Nad sebo ima zgornjo |
| Botanika (1875): | prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast in z mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov |
| Zoologija (1875): | prsni otlini se nahajajo pluča, sapnik in srce z glavnimi žilami, v prostorniši trebušnji otlini pa leži želodec s črevi, jetra |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne shile puſhati, ne erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ob zaiti te kuge noſnize, ozhi, uſheſa, ſenez, inu shile varvati. Dohtar Minderer pravi c. 4. kader je luft giſten |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | miru vshivatu puſtil. Vrozhe kopelle ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsako uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z |
| Botanika (1875): | imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. |
| Zoologija (1875): | posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe |
| Zoologija (1875): | na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to |
| Ferdinand (1884): | matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami |
| Valenštajn (1866): | jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | DODATEK. 1. Kako se žilno bitje pri konjeh in govedju opazuje. Pri vnetljivih boleznih je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdaj vroče zdaj merzle, sapa je nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in močno, kar se čuti, ako se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prehlajenje. Vsi ti vzroki napravljajo popačeno kri, ki v končnih žilicah zastaja, in na koži garje napravi. Suhe garje hranijo neko |
| Zoologija (1875): | in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo v žilicah zaprte tekočine nekoliko prodirati in sicer v podobi pare, ki |
| Zoologija (1875): | in kosmače. Hrano dobiva pero od dolnje strani po nekih žilicah, ki se razprostirajo po duši, tako namreč se imenuje tenka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se število žilobitja manjša, tudi bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako pa žilobitje nevredjeno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da se od žilobitja bolnega lahko razloči, in potem razsodi ali je živinče zdravo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolj čutiš, in sčasoma tudi nagleje prihaja. Kedar se število žilobitja manjša, tudi bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Na rebra leve strani blizo pleč položi dlan in boš žilobitje natanko občutil. Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako pa žilobitje nevredjeno postaja in nektere bitja izpadajo, to je, ako serce |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | govedju 60- do 90krat. Po tem ko vnetje raste, tudi žilobitje terdeje postaja, ktero na dlanu bolj čutiš, in sčasoma tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in govedju opazuje. Pri vnetljivih boleznih je posebno važno, opazovati žilobitje ali bitje serca. Torej hočem o kratkem razložiti, kako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koj ko smersovati neha in gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor shima debela, selena, is jajzhka islese in sazhne ſhkodo delati; kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gerba. Ta goſenza je ſilno majhna, komaj toliko debela, kakor shima, selena, pa ſilno ſhkodljiva. Metulj od te goſenze je rjavoſivkaſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati izdelki iz njegove fabrike v Stražišu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. Gosp. Fr. Charl, rudninorisar v Ljubljani, za risarske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za klepárske izdélke. 4. Gosp. J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. K. Lokarju, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline, lastnikama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhide, pirelni, inu dragi kameni s'zelega svejta nimajo takega zira na oblazhilah teh ludy, koker njega ima ena sama betva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi jim treba bilo, ptujih plemenov napraviti ſi. Ptuje shitne plemena ſe v naſhi semlji kmalo svershejo in od leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rekel: To je nauk učenika, Hvala bodi Mu velika! Domazhe shitne plemena poshlahtiti. Viſokouzhen in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lepo, da se sme prav bogata letina pričakovati, zato je žitna cena, čeravno je kupcov veliko, poslednji čas na pol nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 Louisdori (nemški) . . „ 11.78 Srebro (ažijo) . . . „ 44.— Žitna cena v Ljubljani 1. januarja 1861. Vagan (Metzen) v novem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | pa namesti: dandanes n e učite — beri: dandanes nas učite. Žitna cena v Ljubljani 30. decembra 1876. Hektoliter v nov. denarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadaj treba ſejati in ſaditi. Şaj kmet tudi eno leto shitne shetve rad zhaka in kdor zhe rokodelez biti, ſe 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | délajo, Zaklade lepe najdejo! Malavašič. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitne ſkáse. Shito in raſtjé ſe ſkasí ali sbolí, kakor shiva |
| Robinson mlajši (1849): | način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da |
| Zoologija (1875): | dolg, rudečkasto rumen, spodaj črn. V ustnih mošnjicah znaša velike žitne zaloge v svoj podzemeljski stan, ki ima več predalov. V |
| Ferdinand (1884): | o Kajnu in Abelnu, da sta darovala Bogu jagnje in žitne pridelke. »To je vrlo,« reče. »Ali zakaj pa mi ne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in kmalo se prepriča, da je v vsakem klasu mnogo žitnega zernja. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prihaja iz zernja,” nadaljuje samotar in prinese iz koče nekoliko žitnega zernja v roci. „Vidiš, iz enega samega zerna se pripravi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | izbe. Deklica je vsaki dan donašala golobu frišne vode in žitnega zernja, in kadar je bilo treba, posula je tla s |
| Kemija (1869): | se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V |
| Kemija (1869): | Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu |
| Robinson mlajši (1849): | ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shita ne naſuti, kamor bi bilo. Mokri kraji niſo sa shitno ſ-hrambo, in shitniza verh hléva tudi nizh ne veljá. Shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſhe med temi je bilo vezh ogledovavzov, kakor kupovavzov. Shitno zeno na ſomanji dan ſmo v poſlednim liſtu osnanili; en |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na |
| Lohengrin (1898): | z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
| Lohengrin (1898): | je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče |
| Lohengrin (1898): | sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
| Zlatorog (1886): | solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shiti, pokasal. Drugi dan grem do njegoviga zhbelnaka, in neki pomozhnik |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v shitnizo nemorejo. Svunaj narédi oboknize (polkne) de ſe shitniza proti deshju, ſnegu, ali proti vrozhini, ali kadar je potréba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa drugo oberne, nikakor ne bo po volji. Zhe je shitniza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kamor bi bilo. Mokri kraji niſo sa shitno ſ-hrambo, in shitniza verh hléva tudi nizh ne veljá. Shito ſe shivinſkiga ſopiha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | redko, kér veliko sernja ſognije, ali zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti, okna |
| Divica Orleanska (1848): | naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ptiz pod nebam: ne ſejejo, ne shanjejo, ne ſpravljajo v' shítnize; ino vaſh Ozhe v' nebeſih jih vender preshiví. Niſte li |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo ob dragini kaj jéſti. “ To govorjenje je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor je Joshef prerokoval. Joshef gre, ino ſpravlja shito v' shitnize; neisrezheno obilno ga je bilo. Pa tudi ſedem hudih létin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prerokoval. Velika lakota perhaja po vſih deshèlah, Joshef odklene tedaj shitnize, ino previduje ſ' kruham veſ Egipt. Tudi is blishnjih deshél |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe niſta vídila na ſvéti. — KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitnize , ali shilrie ſ-hrambe. Nar vezhi ſkerb po mlatvi naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de miſhi polovijo. Laſtna previdnoſt te bo modrila, kljuzhe od shitnize varno ſpraviti, de jih kak tat ne sapasi, ki bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ispraviti in dolgo zhaſa prasna puſtiti. Şpuſhaj pridne mazhke v shitnize, de miſhi polovijo. Laſtna previdnoſt te bo modrila, kljuzhe od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertiti dajo in v ktérih ſe shito popolnama premeſha; vertijozhe shitnize jih imenuje. Zhe ſo ſe pa moli v shitnizi prevezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega je, ni davnej neki umeten kmetovavez na Franzoskim take shitnize napraviti ſvetoval, ktére ſe kakor koló vertiti dajo in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkopiti, boſh prave junze sredil. Kdor ima shita kaj v shitnizi, ga mora pogoſtama s vetriti in premeſhávati, kir ſe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer bo mnoge ſhkode obvarvano. Kadar ſe shito v mokri shitnizi hrani, ne velja ne sa ſeme, ne sa kruh; zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertijozhe shitnize jih imenuje. Zhe ſo ſe pa moli v shitnizi prevezh vgnjesdili, ſe mora shito is take ſ-hrambe urno ispraviti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio |
| Sacrum promptuarium (1695): | lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam |
| Genovefa (1841): | sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne? tudi veſte, de je pred malo létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni |
| Robinson mlajši (1849): | so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa o veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In |
| Sacrum promptuarium (1695): | malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdi, Jo berem nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda |
| Zlata Vas (1848): | in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jaka , vi ſte en mosh, vi imate to nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to ſeleno vodo use ſtęne, inu tla svojega skedna, kjer ſhitu hranesh: tok nabodo moli v' skedn, ali kashto prishli |
| Sacrum promptuarium (1695): | shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiti predale (Getreidkästen) pred sprazniti, ko jih ima z novim žitam polniti, bo večidel prazne imel. Boljši je biti radovoljno trezen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tiste kraje in dežele, kjer ne sejejo ajde za drugim žitam, in vidili bote polje prazno in kakor osmojeno, *) in komaj |
| Robinson mlajši (1849): | je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | več, ker nam tečne klaje obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | venvenzo is zheſnam dobru namashi. Friſhne hmelove vejize okoli v' shiti potekniri, al lęs, katęri je ſkus ſtrelo, od enga derveſa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo radi v' shiti. Rib. Bode ſrednu. Bolęsni. Kader Sima k' konzu pojde, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ſkasí ali sbolí, kakor shiva ſtvar. Poglavitne ſkase per shiti ſo le té : ˛Snetljivz, medena roſa, in rijà. Şnetljivz (Brand |
| Botanika (1875): | so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | selli gledat, aku ſo goſenze gori, tiſte obirat. , H' simſkimu ſhitu v' treke Praho orati. Rorouje sa ſode v' bajarjeh ręsat |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | kar je on vuzhiu, Inu brumnu shiveti, De bosh vekumei shiu. Druga Peiſem Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ozhym ſe kruh permirje, Ni kruh, ampak shiu Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Vſa ta pregreha je velika, Var' se tiste, dokler si shiu, Smiſli, de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti, bodi mertu , al shiu , Sna to pomozh dobiti, Kar je en dobriga sturiu. Sna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham da knabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſti zhas isnekuemer marnuati bol pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor |
| Robinson mlajši (1849): | je pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k |
| Robinson mlajši (1849): | smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak si do smerti na njem ostal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in vesel, kakor sedaj. Zato |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno |
| Revček Andrejček (1891): | hudo je sram. Kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič ne vé, In kamor pride, smatrajo za tepca |
| Gozdovnik (1898): | prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to |
| Gozdovnik (1898): | odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je |
| Ta male katechismus (1768): | spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej, kader je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati |
| Genovefa (1841): | ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové, pové! ino nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ko se je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še |
| Maria Stuart (1861): | pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža |
| Botanika (1875): | v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu |
| Zoologija (1875): | imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó govori : „Lej! lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; vse žive dni ne vem, da bi jo bil imel poprej”. („O |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s |
| Fizika (1869): | živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se |
| Zoologija (1875): | Zoologija. In Bog je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri |
| Deborah (1883): | Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó |
| Revček Andrejček (1891): | ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi |
| Ta male katechismus (1768): | Boga Ozheta uſſegamogozhnega. 7. Od unad ima pridt soditi te ſhive, inu mertve. 8. Jest virjem v' svetega Duha. 9. Eno |
| Ta male katechismus (1768): | ſgony. JEſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive, inu mertve! skus tvoje britku umiranje prosem jest tebe, pogledej |
| Ta male katechismus (1768): | bres kervy noterpostavlen bil, inu bo per S. Mashi ſa ſhive, inu mertve Kristiane gorivofran. Odtod pride, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt is gnado boſhjo oblezhena se puſtila viditi. Uſſe moje ſhive dny sem jeſt na letu samu mirkala, de be ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Joſhefa gorivofrati. 5. Uſaku lejtu se eno uro ſbrati ſa ſhive, inu mertve brate, inu seſtre te Bratovshne moliti, inu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti na vekumej ostal, s'kateremi se se ti svoje ſhive dny pezhal. Zhe so bli dobri, bosh v' nebeseh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega namęnil shlishati , per katiri se ima na uſſe ſhive , inu mertve brate, inu seſtre spomniti, inu ſa gorijemanje zhaſty |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Boga Ozheta vſegamogozhnega. 7 Od ondod bo priſhal ſoditi te ſhive, inu mertve. 8. Jeſt virjem v' Svetiga Duha. 9. Eno |
| Biblia (1584): | Peter je odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djàl: Ti ſi Chriſtus Şyn tiga shiviga Bogá. 17. Inu Jęsus je odgovóril, inu je djal k' |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je |
| Valenštajn (1866): | imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga |
| Valenštajn (1866): | mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi se pa prav |
| Rudninoslovje (1867): | zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne |
| Rudninoslovje (1867): | prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro |
| Kemija (1869): | tedaj ravnomočni z 28 deli železa ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino |
| Kemija (1869): | železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh |
| Oče naš (1885): | bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje |
| Gozdovnik (1898): | je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | misel ne pride se z njim nalivati. Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da, rado kaj v kervi |
| Divica Orleanska (1848): | po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj |
| Zlata Vas (1850): | vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim je od strahú pot od |
| Zlata Vas (1850): | enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe |
| Astronomija (1869): | repatice privlačnosti solnca, v čegar bližici se hitrejše premikajo in živejše svetijo. Njih poti kažejo tiste videzne nerednosti, kakor včasih premičnice |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoje vedno dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše se nam vriva |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje sakonske shene, eni drugi: ali ena shena per ſvojimu shivimu moshu, enimu drugimu oblubi, de ſe ozheta useti, potęm pak |
| Gozdovnik (1898): | konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od |
| Divica Orleanska (1848): | Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozheta useti, potęm pak ſe skupej pomenita, de ozheta ſvojimu shivimu sakonskimu talu k' ſmerti pomagati. Ali tudi, kader ſe dve |
| Rudninoslovje (1867): | zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero |
| Genovefa (1841): | bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” — |
| Divica Orleanska (1848): | britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj |
| Robinson mlajši (1849): | je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti |
| Robinson mlajši (1849): | zakričal, ino si solze z rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se |
| Ta male katechismus (1768): | more od resnize tega ſakramenta derſhati? Tu: de Kristus prave ſhive Buh, inu zhlovek je tudi ſares, inu zel v' temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni |
| Robinson mlajši (1849): | ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima! Od sih dob mu ni več |
| Zoologija (1875): | akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini |
| Botanika (1875): | gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih |
| Botanika (1875): | najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive |
| Botanika (1875): | kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način |
| Botanika (1875): | živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih |
| Rudninoslovje (1867): | enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne |
| Kemija (1869): | pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zilu is ſvoiga ſerza do sadne kaple preliti. Zhes tu shivu naprei poſtavleine, inu premiſhluvaine te nar ſhpotliviſhi, inu nar britkeiſhi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | skriti Debi viden na biu. v'Shtauti Kruho, no Vina Shivu Meſu, no kry |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od tęga, kar vam pravim, inu ony bi ſe v'shivu popiſsani neſhli v'tęj malariji, katęro ſim vam pred ozhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zagovitnoſt perpraviti. Sdaj more to ſtraſhno podóbo boshje ſodbe v' shivu pred ozhy poſtàviti, de tę otèrpne vęjſty sbudy, katere sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder nobenimu na misel ne |
| Rudninoslovje (1867): | tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda |
| Rudninoslovje (1867): | težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža |
| Kemija (1869): | srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega |
| Fizika (1869): | stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje |
| Kemija (1869): | absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš |
| Fizika (1869): | se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v |
| Kemija (1869): | dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih |
| Ta male katechismus (1768): | le prave: Tu je moje Telu? ſatu, ke je enu ſhivu Telú, kakershnu je Kristus imel, ke je ta S. ſakrament |
| Ta male katechismus (1768): | kakershnu je Kristus imel, ke je ta S. ſakrament noterpostavel; ſhivu Telú pak namore bres kryvy biti. Kaj je pak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | masati inu teſti seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh vremęn. Shkodlive Shivadi. Jeſęn bode veliku mísh, aku poprej ni blo zhervivu shitu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh, inu kobilz. Rib. V temu Lętu jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | miſhy, krot, shah, vęſh, molov, kebrov, kobilz, inu druge take shivadi puſtijo viditi. Ti ſtari ſo tudi merkali, kaj sa enu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je Poletu ſila mokru, bode malu mlade domazhe, inu povodne shivadi, koker raz, inu zhebelle bodo ſlabe. Aku je Jeſsen lępa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſe vkupej usęti, pomaga gvishnu. Dihurje pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne toku, bodo hude vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati |
| Cyclamen (1883): | na zadnjem konci vrta, in tam se je vnel prav živahen razgovor. Pozneje je odšla gospa ukazovat nekaj hišinji, in slučaj |
| Cyclamen (1883): | zmoten je bil tako, da se je stoprav na Elze živahen opomin, katera je bila čula korake in govor od grada |
| Agitator (1885): | Pogovor med doktorjem Hrastom in njegovim koncipijentom bil je jako živahen in dolgotrajen. Koncem je napisal odvetnik dolgo pismo in Koren |
| Prvi sneg (1886): | bode nikdar umetnik! « Tako se je med našimi znanci razpredel živahen pogovor ob umetnostih in umetnikih, in ista mati Kolarjeva, ki |
| Postillion d'amour (1887): | je okoli pet tisoč, promet s severnimi pomorskimi trgovišči je živahen, posredujeta ga razven družbe P & O in francoske tudi še |
| Vesela vožnja (1889): | se zopet tiho dalje. Promet je bil na cesti prav živahen. Neprestano so ju srečavali vozovi, lahkí in težkí, a za |
| Strte peruti (1894): | svak Božo, vnel se je med sestro mojo in Danico živahen razgovor, kakor bi mene ne bilo v sobi ali kakor |
| Dušne borbe (1896): | obrta ni nobenega, dobiček poneha, in kraj, ki je sicer živahen in obljuden, je videti, kakor da je izmrl. A kako |
| Slučaji usode (1897): | iztrebiti. In človek, ki ima duh in izobrazbo, je nehoté živahen in kratkočasen, ako njega duhà ne tare nepokoj. — Bojim se |
| Vetrogončič (1860): | kaj se po svetu godí. Gospodična je pa bila precej živahna, nepokvarjene nravnosti; med visoke materne besede je vedno rada kaj |
| Razne dela (1870): | odneseta koj ga; Umni pa z njima kočjaš, ki vodi živahna skakona, Vihra ko strela naprej, de beržej poslopje dohiti. Ker |
| Razne dela (1870): | jelka, dvora v sredi, Je pod njo kristalni dom, Veverca živahna v njom. Zverče krotko to in čudno, Zmir veselo, šalno |
| Mačeha (1883): | Moj duh je bil danes takó veder, moja faatasija takó živahna. Celo poglavje svoje novele bi bila lahko dogotovila! Ljubezen — zakon |
| Vanda (1888): | več oziral po nji, ki je bila še nedavno jako živahna po dnevi in po noči. Težek zimski sneg je udrl |
| Žgánjar (1890): | je začelo skrbeti. — Pri sosedu pa je bila takrat prav živahna govorica. Samo troje jih je bilo okoli pobarvane mize, pa |
| Od pluga do krone (1891): | tudi njen fant». Luka in Nande sta bila še precej živahna, kajti imela sta še polne mošnjičke drobiža, kar dijaka povsod |
| Od pluga do krone (1891): | v letih, ko se človeku zdí vse neumno, kar počenja živahna in vročekrvna mladina nepremišljenega; v tistih letih, pravim, v katerih |
| V krvi (1896): | stopnicah navzgor. Povsem je bil pozabil na svojo soprogo. Mala, živahna debeluška pa se je nalik krogli zavalila iz kočije, oprši |
| Zoologija (1875): | kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in |
| Tiun - Lin (1891): | Ko sem končal, nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame |
| Tiun - Lin (1891): | po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so gotovo mislili, da pridemo |
| Zoologija (1875): | se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh |
| Genovefa (1841): | nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug |
| Genovefa (1841): | smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi |
| Genovefa (1841): | obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù ſim priti. Kaj bi bilo, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega |
| Zoologija (1875): | deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med |
| Zoologija (1875): | kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival. |
| Zoologija (1875): | organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém |
| Zoologija (1875): | se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele |
| Zoologija (1875): | stopram potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije nad njimi: „Neumna žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa |
| Genovefa (1841): | Pa kaj ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt |
| Genovefa (1841): | boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi |
| Genovefa (1841): | ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne imel, ktera zelo leto sa naſ tak pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh, selſh in od perſti dane. Pa vunder ne ſme is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popravijo, zhe ſvojo shivino pomnoshijo, ali zhe ſi boljſhih, koriſtniſhih shivalſh omiſlijo. Prav imajo, zhe ſo le tudi ſkerbeli, boljſheji shivini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šole v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno |
| Fizika (1869): | Pod. 166. Te živali morejo videti le bližnje predmete, kteri se jim po priliki |
| Fizika (1869): | ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive |
| Fizika (1869): | sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija |
| Zoologija (1875): | glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce |
| Zoologija (1875): | nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo |
| Zoologija (1875): | Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni |
| Zeleni listi (1896): | opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala |
| Gozdovnik (1898): | mačka. « Nekaj trenotkov na to zopet ogenj zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem |
| Gozdovnik (1898): | da pojde Sokoljeoko po svojega konja. Ujel jima bode dvoje živalij mrtvih Apačev, da jima ne bo treba vedno na zemljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi |
| Zoologija (1875): | kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda |
| Zoologija (1875): | se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival. |
| Zoologija (1875): | so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se |
| Botanika (1875): | živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj |
| Zoologija (1875): | prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju |
| Zoologija (1875): | ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri |
| Zoologija (1875): | reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno |
| Zeleni listi (1896): | kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | le njim primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | brez pomislika na prihodnost, brez prevdarka, da neka razmera med živalmi in rastljinami mora na svetu biti, ako hoče podnebje z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in so si jih izbrali za |
| Zoologija (1875): | da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenz ozhiſtili.. Hvaliti moramo Boga, ker je nam take pridne shivalize vſtvaril bres kterih bi ſe goſenze tako sarédile, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſpomlad, in koliko ſhkode bi naſhimu kmetovavzu te nedolshne shivalize na ſadnim drévju pervaruvale, zhe bi jih le shiveti puſtil |
| Zoologija (1875): | ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert |
| Zeleni listi (1896): | osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne krajcarja več«. »Oh ljuba |
| Zoologija (1875): | tega imena sklepati na to, da bi se iz teh živalec bile razvile druge više stoječe. To ime ima samo to |
| Zoologija (1875): | namenih sem ter tja. Kdor hoče opazovati živahno življenje teh živalec, vleže naj se kraj vode v zeleno travo, in videl |
| Zoologija (1875): | Tako imenujemo mnogobrojno razstavko majhnih, nikdar črez en milimeter dolgih živalec, katere so preje kakor poseben razdelek bile vpisane med močelke |
| Zoologija (1875): | pokazuje se za človeka večkrat škodljivo nego koristno. Milijarde teh živalec so zmerom pripravne pokvariti in uničiti nam živež, obleko, stanovanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | neizrečeni veliki množici v mleku zarede? Če je mleko od živalic višnjevo, zgubi leto barvo, kedar se živalice na mleku posnemejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali višnjevo mleko od krave pride, ali je od višnjevih živalic barvarno, ki se v neizrečeni veliki množici v mleku zarede |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postajajo, in v kterih se včasi mnogo živih, prav majhnih živalic najde. Kedar se garje pri kakem konju zapazijo, ga je |
| Najdenček (1860): | sim jih ljubil, kakor da bi bil le eni teh živalic mogel svobodo vzéti. Bolj sim med živali živel kakor med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor raki lupine iz kremene kisline in ostanki millarde pomrlih živalic nagromadijo se v ležišča, delajoča drobljivo kremeno kamenje, kojega so |
| Trtna uš (1881): | kakor smo povedali, na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija). |
| Trtna uš (1881): | zaplodi v teku enega poletja na sto tisoč novih takšnih živalic, se vé, ako pomnoževanja nič ne pride ovirat. Iz tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | polju in po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile |
| Fizika (1869): | po svojej volji gibati, imenujejo se živali, njih znanost pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno |
| Botanika (1875): | ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje |
| Gozdovnik (1898): | na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v |
| Botanika (1875): | Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od |
| Zoologija (1875): | rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in |
| Botanika (1875): | stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor |
| Botanika (1875): | k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta |
| Zoologija (1875): | dovolj razjasnjen. Nekateri namreč trdé, da se iz beljakovnaste tekočine živalskega telesa najpred izloči celičino jedro ter se pozneje zaodene s |
| Stelja in gnoj (1875): | lahko razrešijo. Travniki tedaj za gnojenje potrebujejo le samo golega živalskega gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi, ne |
| Zoologija (1875): | vsi drugi izvaljati. Enake razmere nahajamo tudi pri mikroskopični anatomiji živalskega telesa. Tudi tukaj vidimo najenostavniše celice v podobi malih grudic |
| Zoologija (1875): | so v telesu nekatere snovi tekoče, druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkana v trdih delih, ali pa je |
| Zoologija (1875): | delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni ali prvotni organi živalskega telesa. Preiskava nas uči, da rastlinski najmanjši organi, naj si |
| Zoologija (1875): | da akoravno nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč |
| Kemija (1869): | olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure |
| Zoologija (1875): | kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na svetu napolnjene. De je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo |
| Kemija (1869): | še več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako |
| Botanika (1875): | zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 |
| Botanika (1875): | organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih |
| Zoologija (1875): | stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih |
| Zoologija (1875): | nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti |
| Botanika (1875): | ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na |
| Zoologija (1875): | zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v |
| Botanika (1875): | bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni |
| Kemija (1869): | z nova raztaplja v razblaženej kislini, da se kuha z živalskim ogljem ter se zopet obara tako dolgo, da je brez |
| Kemija (1869): | so vse iz njega. Ogljenčevokislo apno moramo toraj prištevati najpotrebnišim živalskim hranilom. Sama ob sebi se ta sol v vodi ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim |
| Zoologija (1875): | opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego |
| Kemija (1869): | sostavljene molekule za te živalske in rastlinske tvari. Rastlinsko in živalsko telo je tedaj čudovito poslopje, zloženo iz mnogovrstnih tvari, ki |
| Kemija (1869): | spojin. Iz zadnjih paragrafov smo izvedeli, da je rastlinsko ali živalsko telo nakopičeno iz raznih tvari, ktere sedaj poznamo glede njihovih |
| Kemija (1869): | lastnosti in glede njihove kemične sostave. Tako na pr. obstoji živalsko telo večidel iz vlaknine, klejevine, beljaka in tolšč, ne računaje |
| Fizika (1869): | elektrike so kovine. Tudi kapljine, vodna para, telo človeško in živalsko in neposušene rastline so izvrstni prevodniki. Kar nič ali le |
| Kemija (1869): | vodi neraztopna oborina. Čreslena kislina ima ime od čresla, ki živalsko kožo spromeni v usnje in je zato pri strojarstvu imenitna |
| Kemija (1869): | kakor po kemičnih lastnostih loči od prejšnjega. Ne gledé na živalsko tolščo ali mast, ki je v vsem podobna rastlinskim tolščam |
| Zoologija (1875): | tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej stvari |
| Zoologija (1875): | mladih celicah dá še neko manjše telesce, jederce, razločiti. Vsako živalsko življenje se s prva začne v taki celici, ki se |
| Zoologija (1875): | dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v § |
| Zoologija (1875): | nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje |
| Zoologija (1875): | In zgodilo se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati |
| Zoologija (1875): | ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij |
| Zoologija (1875): | še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta. |
| Zoologija (1875): | zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev |
| Zoologija (1875): | se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v |
| Zoologija (1875): | veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso |
| Zoologija (1875): | ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež |
| Zoologija (1875): | na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo |
| Rudninoslovje (1867): | pr. 1 lot, mramorna bi onda vagala 1 ⅛ lota, živčeva 2½, železna 3¼ lota, svinčena 5 a zlata 8 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenih zrnec. Granit pa, v kterem so kremenata, tinjčeva in Živčeva zrna, je zmes. Dosti izrazov gledé zloga ali strukture, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je iz razpalega granitovega kamenja sprijel; vanj so zato tudi živčeva zrna vtrošena. Molassa in macigno sta kremenčeva peščenca zlepljena po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kakor stranske vmesnine se kremenčevemu zrnju včasi pridružijo tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali zelenjakova zrna. Po zadnjem dobi zelenkasto barvo, zato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne in zapusti glino z živčevimi kristali nasejano. Opomnji je vredno, da nektere lepo lisaste porfire |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali kristalinska felsitova masa z živčevimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali kristalinska felsitova masa z živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik za temeljno maso |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rdeči porfir, obstoji iz goste felsitove mase s kvarčevimi ali živčevimi kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta |
| Rudninoslovje (1867): | samo srednjo (tr. = 1•0 . . . . 7•0), sploh apatitovo ali živčevo. Rude kovinskega lica so navadno črne, a nekovinskega črne, rjave |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pr. granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo tinjčevo in živčevo zrnje, ki se ne drži skupaj. 2. Nerazločne zmesi. 41. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | strani pa je orodje dušnemu delovanju navzven. Kolike važnosti je živčevje za razvitek psihične delavnosti in sposobnosti, uvidimo tem bolj, ker |
| Občno vzgojeslovje (1887): | o čemer ni dvojbe. V najtesnejši zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po jedni strani občute in ž njimi delovanje |
| Zoologija (1875): | in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo |
| Zoologija (1875): | Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna |
| Zoologija (1875): | dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev |
| Zoologija (1875): | Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji |
| Zoologija (1875): | črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet |
| Zoologija (1875): | prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem animalnih živcev. |
| Zoologija (1875): | se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni |
| Zoologija (1875): | tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda |
| Zoologija (1875): | dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v |
| Zoologija (1875): | občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti |
| Zoologija (1875): | živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek |
| Zoologija (1875): | nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f' |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v |
| Zoologija (1875): | se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež |
| Zoologija (1875): | godi brez naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva |
| Zoologija (1875): | tla ali ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi |
| Zoologija (1875): | e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare. |
| Zoologija (1875): | samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še govorimo |
| Zoologija (1875): | se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež |
| Zoologija (1875): | stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni |
| Zoologija (1875): | hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare. |
| Zoologija (1875): | želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja |
| Zoologija (1875): | kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla |
| Zoologija (1875): | majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na |
| Zoologija (1875): | to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih |
| Zoologija (1875): | luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo |
| Zoologija (1875): | da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik |
| Zoologija (1875): | poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas, ako se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | celem širocem morji, po vsih otocih. Voda in zrak pa, življa organskih stvari, v kterih dihajo in rastejo, ki jim v |
| Botanika (1875): | življenja, ker ona množi v tléh vodo in toploto, dva življa, ki sta tolike važnosti za rastlinsko življenje. Po pravici tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Rés! da se tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli |
| Botanika (1875): | je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali |
| Sacrum promptuarium (1695): | Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k njim poda |
| Zoologija (1875): | so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 |
| Zoologija (1875): | še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano |
| Zoologija (1875): | in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji |
| Zoologija (1875): | se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale |
| Zoologija (1875): | vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci |
| Oče naš (1885): | koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega |
| Oče naš (1885): | ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so svojo dolžnost kot stariši po svoji |
| Pripovedke za mladino (1887): | bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so hudobni ludji, katiri revnu po svoji glavi dellajo, inu ſhive, ter te slabe himbeshnu klamejo. 3. Stoj v' viri terdn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhe v'nebesah, koker ti modri tega svejta, katiri drugazhi ſhivę, koker se ſaſtopejo, inu ſavle svojeh lalentovse peruſamejo. Kolkukratse nate |
| Ta male katechismus (1768): | imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè |
| Genovefa (1841): | go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé |
| Genovefa (1841): | nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | porozheni, ker je vſak par she 50 lét v sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki |
| Divica Orleanska (1848): | ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pamet pokliče minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko |
| Valenštajn (1866): | lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | govori in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je moj dragi oče v tem |
| Ferdinand (1884): | otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti |
| Ferdinand (1884): | bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lepu ſhivel, srezhnu, inu svetu umerl, inu s'tabo, is MArio, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh namarneh; spametvej se |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila |
| Genovefa (1841): | shivéla, ſe ne vé; to pa ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe |
| Genovefa (1841): | od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako |
| Genovefa (1841): | vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi |
| Genovefa (1841): | njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe |
| Genovefa (1841): | ne vé; to pa ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe ſtorila, in |
| Genovefa (1841): | shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote. ” Doklej je Genovefa shivéla, ſe ne vé; to pa ſe vé: Dokler je shivéla |
| Genovefa (1841): | lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov |
| Genovefa (1841): | v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet |
| Lohengrin (1898): | kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi, de sta tudi ta dva taka |
| Tine in Jerica (1852): | k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra |
| Blagomir puščavnik (1853): | naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem |
| Valenštajn (1866): | me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz |
| Ta male katechismus (1768): | rodila, inu redila; endejl; de be v' ſakonu lepu myrnu ſhivélla, inu pred greham te ostudne nazhistoste se ohranila. Matth. 19. |
| Ta male katechismus (1768): | se prave, de Maria D. je tri, inu shestdeſſet lejt ſhivella. Kolkajn Ozhenashov, inu Ave Marij je v' zelemu Roſhenkranzu? Ozhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella, dokler nisem od takeh rezhy, katire niso mene amshle, nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pasho iskalla, katira se je le v' uwoshtvu te reje ſhivella. V mojo kuheno ni nezh ſbirlivega, ali sladnovitega pershlu, ampak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem se jeſt uſſo mujo perſadella, de be po taiſte ſhivella. Zela Sveta Trojiza je mene is napreshtiveneme gnadame ozirala. Ozha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'boſhji zhaſti; ſatorej sem uſſellej per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bili moj oče storili, kakor vi, še zdaj bi lehko živeli”, pravi žalostno Moric na to, ino mi začne vse od |
| Zlata Vas (1848): | de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo med tednam |
| Zlata Vas (1848): | zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se |
| Sveti večer (1866): | bila rojena, v kteri so moj oče in moj ded živeli — o to je strašno! Moj Bog, daj mi v moji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je nekaj zbralo, da bi zmerno, mirno, tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj |
| Revček Andrejček (1891): | pridemo po tej poti! S čim se bodo pa ljudje živili, če ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor |
| Ta male katechismus (1768): | sveti ludji, k'tir od mladosti v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani bli; ja |
| Ta male katechismus (1768): | uzhili mene bati uſſake zhas, v' katiremu bodo na ſemli ſhivelli, inu toku imajo tudi svoje otroke uzhiti. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi po meſſu shiveli, sakaj aku boſte po meſu ſhivelli, tok boſte umerli. Aku boſte pak ſkus Duha della tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Aku boſte pak ſkus Duha della tega meſſa doliterli. boſte ſhivelli. Sakaj katire boshji Duh vodi, taiſti ſo boshji otrozi. Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bili dobri časi, so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader boda mesha venka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti: noi ti potuoimi stani se nosi inu prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo |
| Sacrum promptuarium (1695): | doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro |
| Sacrum promptuarium (1695): | Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od |
| Sacrum promptuarium (1695): | od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza |
| Genovefa (1841): | opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | umreti, če je treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje |
| Zlata Vas (1848): | ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata. “ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moj stari, sicer pràv častitljivi oče — kterimu Bog še dolgo živeti daj! — z glavo ter pravijo: „Kamor bi bil M..... ta |
| Stric Tomaž (1853): | Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | otrok postal, de bi mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil si Ti vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vsega, kar se je zgodilo. On si je želel živeti na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le malo jih je, da kaj slišijo. Le od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je bilo živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga je čedalje manj! Dober namen me je |
| Ta male katechismus (1768): | dobru uſeti, ter bres navoshlivoste, klubuvanja, ali poſhellenja per myru ſhiveti. Kaj ſapopadejo boſhje ſapovde v' sebi? Tu: de se ima |
| Ta male katechismus (1768): | Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu dapasti, ne brumnu ſhiveti, ne svetú umreti. Hebr. 11. Kaj je vira? Vira je |
| Ta male katechismus (1768): | odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na kolkajn viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri |
| Ta male katechismus (1768): | dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek v' stanu popolnema pravizhnu ſhiveti, inu ſvelizhan biti? Is svoje lestne mozhy nekár, temuzh is |
| Ta male katechismus (1768): | pomagej ti uſſellei skushnave mojstriti, brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji. Bodi ti moja luzh! v skushnavah dej |
| Ta male katechismus (1768): | inu ſamore tok delezh, kar stan prizhnega ſhivlenja perpusty, pravizhnu ſhiveti, inu postavo dapolniti. |
| Ta male katechismus (1768): | biti, uſameta, inu toku v' eno vezhno naresdirno ſaveſo skupej ſhiveti se ſastopeta) boſhjo gnado ſadobeta endejl: de be svoje otroke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh v berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se koker en brumne zhlovek skaſhesh. Ti moresh is drugemi ſhiveti, bodi se ſhe vkloshtru, ali na svejtu, dokler povsod bosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is njih. “ Jesuſ mu pa odgovorí: „Sapiſano je: Zhlovek ne shiví le od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh |
| Genovefa (1841): | Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo |
| Genovefa (1841): | in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda |
| Genovefa (1841): | bo dalje povédal. ” Volk je nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil |
| Genovefa (1841): | na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi |
| Genovefa (1841): | djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | isvelizharja, katiri s' tabo inu is S. Duham enaki Buh shivy inu krajluje od vehumej da vekumej, Amen. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mojga Isvelizharia, katiri s'tabo inu is'S. Duham enaki Buh shivy inu krajluje od vekumej da vekumej. AMEN. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru bó danàs vſe naſhe govorjenje, prejdèn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nima shenę, otrók, drushine, ali ſlushbę, inu od ſvojga blaga shivy, ali v' męſti, ali na desheli, de bi ne mogèl |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on naſs lózhi od Boga, v' katęrim ſamimu en Chriſtian shivy. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, v nebesih in |
| Divica Orleanska (1848): | Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novega leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo, On voši |
| Zoologija (1875): | brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem |
| Zoologija (1875): | ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz nje |
| Oče naš (1885): | kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj za |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho |
| Ta male katechismus (1768): | bomo uredni derſhani, de nam pomaga, inu nas ſvelizha, katire ſhivy, inu Krayluje od vekumej, da vekumej, Amen. 3. Ozhenashe, inu |
| Ta male katechismus (1768): | je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade. |
| Ta male katechismus (1768): | in' pye mojo kry: * Ta v' meni ostane, ter vezhnu ſhivy. O bodi itdr. X. ſdej Klizhe vse k' sebi, k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pokoj koker krotkuſt, inu usmilnoſt. Sama ta tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hlapzi ſrezhali, per ſo njemo osnanili povędajozhi, de njegov ſyn ſhivy. Tedej je on njeh ſpraſhuvov sa uro, v' katiri je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bla, ob katiri je JEsus k' njemu rekuv: tvoj ſyn ſhivy: inu on je viruvov, inu uſſa njegova hiſha. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Syn umerje. JEsus rezhe k'njemu: Pejdi le, tvoj ſyn ſhivy. Ti beſſedi, katiro je JEsus k' njemu reku , je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Znano mi je, de malo kje tako trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino vsak očitno spozna, de ste vi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se |
| Divica Orleanska (1848): | golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami |
| Divica Orleanska (1848): | Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov |
| Zlata Vas (1848): | Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem. Kolo to pa je tako veliko, da ne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši |
| Robinson mlajši (1849): | Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora |
| Genovefa (1841): | sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko lét pri zdravji in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil |
| Maria Stuart (1861): | Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | szer sem mertv, se naga nem- Jedy druge jeſt, de ſhivim, na potrebujem; ke koker sem rekl: od vetra, inu vode |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be meni kedu kaj naukradl; ke sama le od tatvine ſhivim. Ena mish. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | na potrebujem; ke koker sem rekl: od vetra, inu vode ſhivim; tebi pak tvoj usakdane kruh perpravlam. Enmalen. Sem szer ena |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſhivim: po ſimi tebe gręjem. Kaj otshesh she vezh od mene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti, v' en dan naprei shivimo! Aku mi tudi kei molimo, raiſhi rezhem: meinimo, de molimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo, koker debi nihdar na vmerli, inu je vunder reſnizhnu, de |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku bres vſe ſkerbi, inu ſtrahú kjé v' en dan shivimo. Kadar ena truma tatov vaſ ho hiſho obſuje, ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is dobriga ſerza. Nizh ne maraj, moj ſin! uboshno ſizer shivimò; pa veliko dobriga bomo vender le imeli, zhe ſe Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grætz tako ljubo, kakor Gratz! Mi ˛Slovenzi pa v edinoſti shivimo, ker vſi piſhemo in govorimo Gradez! Dr. Bleiweiſ. (˛Stekli pſi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi |
| Viljem Tell (1862): | Valter Zakaj ne gremo v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako |
| Ferdinand (1884): | soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bog nebeſhki Ozha, katiri naſs tvoje ſtvary po tvoji mogozhnoſti shiviſh, inu po tvoji saſtopnoſti vishaſh, inu po tvoji dobruti miloſtvu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te vezhne zhaſty, katiri s' Bogam Ozhetam, inu S. Duham shiviſh, inu kraylujesh od vekumaj da vekumej, Amen. Molituv ob zajtu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtanam. Se tosiſh, kjer zhutiſh teshâve Tvoj'ga ſtanú, kjer ręvn shiviſh; Ti gledaſh ſrezhnejſhi poſtati, In' vidiſh, de je vſe sabſtojn |
| Genovefa (1841): | dalje na sèmlji shivéti. Priſhel boſh pa, ako lé pobóshno shivíſh, gótovo v nebó. Sakáj tudi têbi bo nékdaj umréti. Sdaj |
| Genovefa (1841): | Jakob is ſerza: „Sdaj rada umerjem, de le ti ſhe shiviſh, in de ſe je tvoja nedolshnoſt ſkasala. ” In obá, ôzhe |
| Blagomir puščavnik (1853): | dete bodi tedaj pobožno, in spolnuj nauke svojih staršev, dokler živiš! ” — In otrok se milo joka, ter obljubi stoterokrat, da hoče |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ne perpusti mi nikoli, ga kadaj po nemarnim izgovoriti kteri živiš vekomaj. Amen. |
| Najdenček (1860): | se in kaj vidim? — Kristino! „O ljubi Anže! ali še živiš? ” so bile njene perve besede. Vidila je mojo revšina. Solze |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se sercé razjasne, Saj žalost le škoduje, nič ne hasne; Živiš pošteno, nikdar ne žaluj! Mati, slišati pervo pesem iz ust |
| Oče naš (1885): | mu je ravno hotel hladečo obvezo narediti. „Menart, ali še živiš! “ je rekla Barba jokaje se v žalosti in veselji. „Bog |
| Oče naš (1885): | in vdanostjo; „ne, Bog nas ne bo zapustil! Ali ne živiš ti, moja zvesta ženica? ali ne živi naše edino dete |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je občinsko poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar Jakob in Marija Vidic v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko |
| Tine in Jerica (1852): | veliko zakonskih ta cilj in konc čisto v nemar pusti. Živita čedno in pošteno! Spoštujta edin druziga! Spoštujta sama sebe! Ljubita |
| Blagomir puščavnik (1853): | ločilo ne bo. Včasi ga pa upanje obhaja, da še živita in da ju bo zopet vidil. Nar ljubše veselje mu |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitez, se k Blagomiro oberne in ga vpraša: ”Tedaj še živita, kje sta, kje? v kterem kotu tičita? kako sta dozdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da vas je malo zunaj doma videti, da prav siromaško živite in kdo vé kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gotovo je. vam ni upati. Kakor gotovo jàs ino kralj shivivà, de mi ne pojdete od tod, dokler vaſhiga naj mlajſhiga |
| Genovefa (1841): | de ſva v téj puſhavi. She ne véjo, de ſhe shivivà. Miſlijo, de ſva obá vmorjena. Oni miſlijo, de ſim naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo |
| Zlata Vas (1848): | de je razun tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati |
| Botanika (1875): | ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| Botanika (1875): | zemlja ohladila. Od kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko |
| Zoologija (1875): | v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je |
| Botanika (1875): | vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve |
| Botanika (1875): | razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže |
| Zoologija (1875): | največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu dolſhna pokorshena; tu ſadnu je nashe dushe, inu teleſſa ſhivesh. Tu je ſapopadek teh shtireh perveh proshná. Kaj je pak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojeh rok, inu v'putu svojega oblizhja je on meni ſhivesh dobival, inu je toku dobru mojega boſhjega Synu, koker mene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter |
| Genovefa (1841): | po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je veliko v enim panju, nizh vezh ne potrebujejo shivesha, kakor zhe jih je malo. Boſh rekel: to je zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Sacrum promptuarium (1695): | je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko živeža bi več bilo, ko ga je zdaj? Možjé, kteri so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah |
| Divica Orleanska (1848): | preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na |
| Divica Orleanska (1848): | slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon (jo prime za rôko. ) Bi ne hotli Se |
| Robinson mlajši (1849): | mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R |
| Zoologija (1875): | deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil kdo iz |
| Oče naš (1854): | srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim |
| Oče naš (1885): | srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji |
| Oče naš (1885): | zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem |
| Stelja in gnoj (1875): | Pesek ima dve imenitni lastnosti; ima namreč v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so |
| Botanika (1875): | nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana |
| Botanika (1875): | naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga |
| Botanika (1875): | imenovana, ker so mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno |
| Botanika (1875): | ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe), tudi zaloga imenovana, ker so mnogokrat spet pozneje spremené |
| Gozdovnik (1898): | stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſts kraja zhier je shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhe niſi tih sadnih miſèl dal. Ti ſi kakor ena shi vina na ſvęjti shivel, kakor shivina ſi doſtikrat sjutraj vſtal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Terstu se je nova družba začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi prav dobro tekne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim moje koſilu she perpravuv, moji volli, inu moja pitana ſhivina je saklana, inu je she uſſe perpravlenu: pridte na shenitvo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | spyti, inu bo gliſte v' njemu po. morila. XXXVIII. De ſhivina ſmirej ſdrava oſtane, uſami take gôbe, katire na ſtareh lipah |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtareh lipah rasejo, puſti njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina pye, en zhas namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter puſti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | med enem mesarjam, inu med enem kojnedirzam? Mesar prave: kje ſhivina ſtojy? kojnedirz: kje leſhy. Kaj je ſen reſlozhk med eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa prodaja, in tudi shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 9. Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veſelia, inu ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah te shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan. 7. Vuzhmo se naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno |
| Ta male katechismus (1768): | tvojega bliſhnega hisha, ne pojla, ne hlapza, ne dekle, ne ſhivine, inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Koſtruna med Ovze puſtiti, imaſh ob Svęzhenzi mlade. Plemene mlade ſhivine ne sunej paſti, ſo rade vſhive. Nar te bolſhi hrushke |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih bolesin ne prime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini vſe en pót 3 — 4 krat na dan. Mlade ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati in to je bólje, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič: živini pozimi kaj dobro tekne, če se ji kake dvakrat v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar |
| Zlata Vas (1850): | prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mageniati nia dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tiem mosham gre je skushano od guishnah arzatou kateri to shevino noi ludi parznujajo. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš |
| Stelja in gnoj (1875): | pred vsem drugim pa (v naših krajih) praprot za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki |
| Zoologija (1875): | je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vina v' rane vlije, ino jih obéshe, ga na ſvoje shivínzhe poſasi, v' goſtínizo ali oſhtarijo pelje, ino oſkerbí. Drugi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zenta gnoja ſtori. Od 100 funtov ſéna ali ſlame ſtori shivinzhe 200 ſuntov gnoja s ſteljo vred. (Dalje ſledi. ) Prenaglo — neumno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſzov leshi. Tukaj kashe ſpiſ, koliko te ali une klaje shivinzhe pojé, dokler dve ſto funtov ali dva zenta gnoja ſtori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen in de vezhidel nar bolj rajtingo prineſe, zhe tako shivinzhe koj pri sazhetku bolesni sakoljemo, kér ſedaj meſó, ſhpeh i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de je shivinzhe na enkrat na tréh delih shivota bolnó. Ta bolesen poprijema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih obzhinah drevja ni, hozhejo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti sheljel, kakó ſe bolno shivinzhe sdravi i. t. d. Şamo od ſebe ſe rasumi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſelej ſam sadnji laſtnik. 11) Ko pa nobeno poſébno lepo shivinzhe ne bo perpeljano , ſe darilo ne bo podelilo, kér bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dlan in boš žilobitje natanko občutil. Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da se od žilobitja bolnega lahko razloči, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vendar se pri mladih večkrat najde, kakor pri starih. Takšne živinčeta nanagloma začnejo se opotekati, omahujejo, na tla padejo, z nogami |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogine. Da je tako, se lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vse vedenje živinčeta dokazuje, da je na celem životu, posebno v križu grozno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | starosti, in ovčarjam več jagnet pomori, kakor druge bolezni. Nektere živinčeta jo že seboj na svet prinesejo. Splošno znamnje vertoglavnice v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | persih trak zavleče ali usnje pod kožo vtakne. Glava bolnega živinčeta se v platnene rjuhe zavije in vedno z merzlo vodo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | samo v kaki hlev postaviti, da ne nalezejo garjev ostale živinčeta. Kedar se pa garje med živino v hlevu zatrosijo, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta naj se ločijo od bolnih. Kadar je bolezen pri kraji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v hlevu pita, da si po priložnosti in potrebi najboljše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali ne, ſe ne bo veliko gledalo. Darilo ſe namrezh shivinzhetovimu redniku ali ſedajnimu laſtniku nakloni, de le bik ukasane laſtnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k vezhimu po 6 krajzarjev jemati. Vezhi plazhilo térjati je shivinzhetovimu laſtniku pod sgubo ſposnaniga darila, in ſhe drugo kasen (ſhtraſingo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta In VIna. Čuk. Vošila Novic ob novim |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ki se pa to, se vé da, samo enkrat kosí. Živinoreja. Nar boljši je vso živino v hlevu pasti, da gnoj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je na kmetii koristna in potrebna. Z obdelovanjem zemlje je živinoreja v vedni močni zvezi. Živina zamore biti brez kmetije, kmetija |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na polji in na travnikih je umnega kmetovavca poglavitna misel. Živinoreja. Če se živina zunej pase, dobí včasi premalo, posebno na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | obere, v senci posuší, potlej v žakle stlači in prodá. Živinoreja. Perve dni tega mesca živino že s planin priženó. Po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mah izterga, in seneni drob naj se po travniku poseje. Živinoreja. V drugi polovici tega mesca, včasi pa že v pervi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gnoj naj do spomladi raztrošen ostane, spomladi pa se pograbi. Živinoreja. Kdor nima za svojo živino dosti klaje, naj zdaj nekaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | to nalašč sejati in kakor gré obdelovati, kdor prostor ima. Živinoreja. Žrebeta 5, 6 mescov stare se zdaj odstavljajo. Paša po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | detelja se ta mesec že v začetku v drugič kosí. Živinoreja. Kdor mladino zanemari ali slabo redí, ne bo imel krepke |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | orje in seje; na travnike pa naj se vodé obračajo. Živinoreja. Ta mesec že teletijo krave in kobile žrebetijo, tudi prasci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še |
| Oče naš (1885): | doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kot dež, sneg ali toča na zemljo padajo. (Dalje sledi. ) Živinozdravnik. „Novice” so te dni sledeči dopis prejele: „Prijazno vas prosimo |
| Najdenček (1860): | kaj pa, če bi božja volja bila, da bi dober živinozdravnik bil? Anže, potem bi ne bil samo dobrotnik živalim, |
| Najdenček (1860): | premagana. Prišel bom pa vunder se juter gospo grofinjo pogledat. ” Živinozdravnik je ostal pri grofovi večerji, kakor je bil povabljen, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih je letos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Sexualorgane) in porodnih iztréb, ker zlasti v tistim imenitnim delu živinozdravništva, ki bo zapopadel poduk: kako o porodih živine pomagati, bomo |
| Najdenček (1860): | bi vi nikolj ne bili. Ali ste po svoji volji živinozdravništva se lotili, ali vas je kaj k tému primoralo? ” „Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Novice“ za kakošen svét“. Odgovor vrednlštva. Zlo navadna je ta živinska nadloga. Napada največkrat goveda, ovce in prešiče, manjkrat konje. Izperva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | podpore dajati družbam kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja živinska plemena in kmetovalcem prodajajo po nižji ceni, — da se naprava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | danaſhnji na tiſtim kraji, — ſtraſhno snamnje prekletſtva boshjiga, ktero ſo shivinſke pregréhe perklizale. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshela b'la, De kmèt njé ne redi? Val. ˛Stanig *) Ktére shivinſke kuge ſe imajo po léti nar bolj bati ? Nar hujſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokvarijo, ravno tako tudi ſvinje smedlijo na ſlabi paſhi.Vſe ſorte shivinſke bolesni ſe sazhnejo v zhredi, sató, kér ſo paſhnje sapuſhene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni pridejo, kdor njih vsroke ſi odvrazhati persadeva, in vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobiti, te laſtnoſti biti: Velikoſt bika mora ſoſébno po méri shivinſke poſtave tiſtiga kraja biti, v kterim je sa rabo naménjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je tudi v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne móre. (Dalje sledi. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Danes bova nájin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nebéſhkim dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Če je živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nosile. V vojski in sovražtvu so čenčali prihodne rečí iz živinskiga žolča, kér je sovražtvo grenjkó, ko žolč. Kako škodljivo zaúpanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijem tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja (lékarja) z hišno gospodinjo. Zdravitelj. Nar pervo vam hočem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vi ga pa puftite v nič priti, in večkrat slabejiga živinskiga za dragi dnar kupite! Naredí naj si tadaj vsak, kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi. Drushba bo uzhila in ſvetovala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v poſlednim liſtu osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uno sa Novize povedati. Takó je uni dan Miha Korant, shivinſki vrazh is Mengſha, k meni priſhel, in povedal, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gre, je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | navadne (pa tudi manj navadne) slovenske imena posamesnih delov obojnih živinskih spolovíl (Sexualorgane) in porodnih iztréb, ker zlasti v tistim imenitnim |
| Rudninoslovje (1867): | od razsutih zidov itd. Po solitarnicah se dobiva solitar tako-le: Živinskih snovi navzeto zemljo, n. pr. iz hlevov, mesnic itd. pomešajo |
| Rudninoslovje (1867): | v Burkhardovi jami blizu Würzburga), kjer je kaj zraka, gnjijočih živinskih snovi i prhkih rudnin n. pr. drobirja od razsutih zidov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe v kuhinji ali per hiſhi vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj odresheſh, ali is grabnov potégneſh, vſtelji, in jo s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Deſeto nedeljo. Kako s shivinſkim gnojem ravnati? Kako napravljati ga? Marſikaj napzhniga ſe najde, per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laſtnoſti ſlushil. Dober gnoj s ſuſhkam narediſh, zhe ga s shivinſkim blatam, s apnam, ali s pepelam nameſhaſh. 6. Ruſhnjo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke po sápovedi ravnajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški |
| Tine in Jerica (1852): | je, de se mora pri njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela |
| Botanika (1875): | pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred |
| Roza Jelodvorska (1855): | k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v |
| Sacrum promptuarium (1695): | Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti |
| Robinson mlajši (1849): | sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | idi v' ˛Sarepto na ˛Sidonſko; vdovi te bom rekel ondi shiviti. “ Elija gre. Pred meſtnimi vrati jo najde, ko je ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tod, ino perkrij ſe per poloku Karitu. Pij is potoka; shiviti te ſim she orlam ukasal. “ Elija bersh gre, ino je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shtriki, inu ketnami, ta ſtrah te ſmerti h' obdershainu tiga shiuleina, ta lubesen pa h' ſmerti ſilila, taku je ta lubesen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno |
| Genovefa (1841): | ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe |
| Genovefa (1841): | toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino |
| Genovefa (1841): | pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi |
| Oče naš (1854): | spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej |
| Zoologija (1875): | da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v |
| Gozdovnik (1898): | iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | toda vedi, da moraš tudi tako delati vse dni svojega življenja. “ „To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tatje, inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine sgubijo, sakai v tiſtimu, v'katirimu kdu greh ſturi, bode |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | toku veliko pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu od Boga dane, inu vunder |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veritas, & vita. Jes ſim ta pot, ta reſsniza, inu tu shiuleine. S' kai sa eno temo bi mi ſhe sdei obdani |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu shiuleine, terpleine, inu ſmert ta slushba, inu skerb zhes dana. S' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bati, v' katiriga rokah je naſhu odlozheine naſha ſmert, inu shiuleine, de nas na sapuſty, koker Judesha, temuzh de s ſvojo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je Chriſtus v'timu vertu Gethsemani tu shiuleine perpraulat sazheu. Kumej je pa ta Syn Boshji s' ſvoimi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | stoy, Inu ſe na boy Sa tisto kry prelit, Ne shiuleine sgubit'. 4. Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem ta pot odperu. 7. Ta vuk v'serzu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu dvaista Peiſem. h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje imeli: tu dodieli mena Bueg Ozha Bueg sin Bueg S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim skues tvojega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Mashi noi prosi svetiga Duha da on tabei satu potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni kniemu stegnam. Potam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje inu dnarje is an skriti shaza inu karje boshja vola |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe |
| Sacrum promptuarium (1695): | opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere |
| Sacrum promptuarium (1695): | dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó hotèl ſvoje shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati, zhe ga sgubí. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa |
| Genovefa (1841): | Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati |
| Genovefa (1841): | ſe môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil |
| Genovefa (1841): | voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je |
| Genovefa (1841): | kdo vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler |
| Genovefa (1841): | je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje ſhpisha, reja, jenu shjulenje naſhe Duſhe, jenu je blu gorpoſtaulenu- Pr. Sakaj? |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moji preſerzhni otrozhizhi, kakór moje laſtnu sſhivlenje, inu lę sa vaſs shivym jeſt; ali tavshenkrat bi vaſs |
| Valenštajn (1866): | pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. Micka, če greš, vsega je konec! Potem je živenje moje brez vse vrednosti; ne vem, čému bi živel. Micka |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni le na kant bil prišel, temuč si še sam živlenje vzel; že za del svojiga dobriga imena tega ni smel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi morala veliko let pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst |
| Divica Orleanska (1848): | sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm umreti“. |
| Blagomir puščavnik (1853): | stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo |
| Oče naš (1885): | vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj |
| Ta male katechismus (1768): | Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala |
| Gozdovnik (1898): | je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svojim truplom, s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le ſami tiſti eniga pravizhniga ſerza, katiri ſe v' ſvoimu shiuleinu na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain na hribah, inu dolinah, v' tempelnu, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiriga je Chriſtus per timu meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu shiuleinu to, Inu po smerti priti h'Svoimu Bogu v'Nebo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni v'shivlenji. Zelu Létu v'kup vsetu. Je vezhkrat bol merslu, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | To veſsélje, katęru jeſt zhutim , ſe ne zhuti dvakrat v' shivlenji. Shush. Nęskka tudi nekej biſtru gleda — Kaj vela, de jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu per vsei niegovei obvaſti noi mozhi? inu per nia shivlenji noi terplenji inu smerti! perkashise na tam kraji taku shitro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojga ozheta, paliza v' ſtaroſti, ino nar lepſhi krona v' shivlenji. J. R. Mosh beſeda, mosh beſeda, Koljko ti veljáſh! Ki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti |
| Genovefa (1841): | glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga |
| Genovefa (1841): | déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe |
| Valenštajn (1866): | pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti |
| Robinson mlajši (1849): | vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob življenji ino smerti! “ Po teh besedah se je vzdignol, na kolena |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v |
| Blagomir puščavnik (1853): | da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo |
| Roza Jelodvorska (1855): | v svarilo, in gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah |
| Čas je zlato (1864): | zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti |
| Zoologija (1875): | ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno |
| Ferdinand (1884): | mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci |
| Ferdinand (1884): | mu tekle solze blaženega veselja, kakor še nikdar ne v življenji; dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost |
| Divica Orleanska (1848): | še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen dolgo! (Odíde. ) |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker |
| Oče naš (1854): | jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni |
| Oče naš (1885): | jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij |
| Gozdovnik (1898): | pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tega nočemo in še več drugih nesreč ne, moramo se živeje gibati, kakor do sedaj, ko se vse okoli nas kreše |
| Astronomija (1869): | a solncu najbliža premičnica, in solnce mu sveti skoro 7krat živeje, kot nam. O naravi te premičnice ne vemo dosti, vendar |
| Astronomija (1869): | skoro do 5 milijonov milj. Solnce joj sveti skoro 2krat živeje kot nam. Venera je sploh „zgodnja danica”, in „večernica”, ker |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hranilnizo napraviti in uzhenzam prav vshivo pred ozhi poſtavim potrebſhino varzhnoſti in povém, kakó krajzer krajzerju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De boſh pa na tanjko rasſodil, koliko ſterdí zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | premoshénje pod milim nébam rasſtavljeno, ne morem s beſédo tako vshivo popiſati in ſvojim dragim domoródzam k ſerzu vtiſniti, kakor bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſpodobno rasglaſena. De je popravik Premzov goſp. vrednika prav vshivo raskazhil, nam je shal, ker ni tako hudo miſljen, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil |
| Divica Orleanska (1848): | bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem |
| Roza Jelodvorska (1855): | in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki |
| Valenštajn (1866): | kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz |
| Zoologija (1875): | ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni |
| Zlatorog (1886): | ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil zopet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ohrajnen. En sam zhlank, ali Artikel te vire, katiri se ſhivu virje, je ſhe ſadoſti tega narvezhega greshneka spreberniti, inu enega |
| Sacrum promptuarium (1695): | proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno |
| Zoologija (1875): | mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo |
| Kemija (1869): | se zvrši ta razkrojitev. Ako se tedaj ploča postavi nad živosrebrene pare, pokaže se podoba. Naposled se ploča vloži v raztopljen |
| Kemija (1869): | škodljiva ter vzrokuje slinavost ali slinotok (Speichelfluss), in tudi druge živosrebrene spojine so večidel jako otrovne. Nektere od njih so vendar |
| Kemija (1869): | Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür |
| Kemija (1869): | i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid |
| Kemija (1869): | 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in život in kako bi ga nar bolje in nar dražje prodati |
| Lohengrin (1898): | Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse vzemi: dušo, život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj se zvati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | do-pade lipoſherli Sovraſhi uſſe, kar telesu dopade, ter kashtegej tvoj ſhivot, de nabo leſtni lubeſni sluſhil. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se s'temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſn perpuſty uſſe rada temu hudobnemu nagnenju, inu de be ſhivot svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi zhes Boſhjo poſtavo uſſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po dve in dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne móre hoditi, kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glavo v kak kot ali v jasli, se naslanja z životam na kakó steno, in stojí dremaje takó okoren, de bi |
| Najdenček (1860): | In Mignon, Mignon, ali še veš, kako je s svojim životom tvoje oterpnjeno serce ogrel in te rešil, da nisi bil |
| Najdenček (1860): | oskerboval, sta bila noč in dan pri meni. S svojim životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhim shivoti popręj tvojim prebivalſhi, taku hózhemo my vſe ozhittiti. Lę ti |
| Kuharske Bukve (1799): | karpih je glava narbolſhi, per ſhukah ręp; podſterva na ſrędnim shivoti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj |
| Stric Tomaž (1853): | posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa mi daj, časa, pa se bo vse dobro |
| Ferdinand (1884): | Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in |
| Oče naš (1885): | véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod, ker najin |
| Oče naš (1885): | je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe krivize, katire be se mogle svojemu bliſhnemu, ali na ſhivotu, ali na ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti |
| Ta male katechismus (1768): | kar k' ohranenju, inu shpendiji nashega ſhivlenja toku dobru na ſhivotu, koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kaj bosh ſhe nek v'temu tok dobru pitanemu ſhivotu drugega imel, koker tega narsilnejshega sovraſhneka svoje dushe. Tvoj ſhelodez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shpiſhame naſadlanu, inu te narbulshe misle se v' enemu poſhreshnemu ſhivotu ſadushę. Skus samogovtnoſt, inu poſhreshnoſt je smert na ta svejt |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla |
| Sacrum promptuarium (1695): | auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku hotla, prozh s' |
| Valenštajn (1866): | terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje |
| Lohengrin (1898): | mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo, kar nashega bliſhnega ſhivot, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tezhe, h' nam vpye, debi mi s' tiga ſvetiga Chriſtuſouiga shivota s' naſhimi grehi nihdar vezh ta kervavi put na spreſhali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | satu, kyr je tudi retka per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na kolene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſt vir mecum. To preſho, katira je is zeliga moiga shivota ta kervavi put spreſliala, ſim ſam teptou, inu od ludy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on sazheu s'ſmertjo rinat, inu kervavi put is zeliga shivota tozhiti. Kai je pa v' leti kerva- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu terpleine tiga shivota, kyr tu terpleine tiga shivota ni vſe na enkret, ampak |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſkerbeti in rêzhi: Kdo me bo reſhil od tega umerjozhiga shivota. Vezh nam ne bo treba sdihvati: O kako dolgo moram |
| Štiri poslednje reči (1831): | 21. Le poglejmo zhloveka, kteri ima na kakim udu ſvojiga shivota prav hude velike bolezhine; kako jezhi, sdihuje, vpije, in nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popiſanih prikasin vezhkrat vſhènj ispuſti in ſe po vezhjim delu shivota rasſhiri, v sazhetku pa slaſti po trebuhu in po perſih |
| Slate jabelka (1844): | teleſnih pozhutkov shivel, in je takó ſveto ſovrashtvo do ſvojiga shivota imſel, de ga je vſak dan tépel in pokoril; in |
| Botanika (1875): | tvarine se pri tem nikakoršna ne godi. 82 Nadalje se životna delavnost pokazuje v razmnožitvi. Rastline in živali rode vpodobe, ki |
| Botanika (1875): | so tedaj organizovana telesa, rudnine pa neorganizovana. Če se opazuje životna delavnost, treba pri tem paziti na dvoje; najpoprej treba ozirati |
| Botanika (1875): | Pri rastlinah in pri živalih vidimo, da so njihova razna životna djanja vezana na posebne dele, ki se organi imenujejo, med |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se |
| Valenštajn (1866): | Maks! S toj besedoj v roke ti polagam Blagost državno, žizen očino. Drag srcu tvojemu je Valenštajn, Ljubezni, spoštovan'ja krepka vez |
| Valenštajn (1866): | je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na ljubo Odvrnola je glavo smrtno strelo, Ka je |
| Valenštajn (1866): | zabolela me je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na ljubo Odvrnola je glavo smrtno strelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri |
| Biblia (1584): | dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh |
| Biblia (1584): | de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta |
| Biblia (1584): | Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ispovnuv, inu je eniga Synu porodila. Inu njeni ſoſedji, inu ſhlahta, ke ſo ſhliſhali, de Goſpud je nje ſvojo veliko miloſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | teshku gori priſhal. Inu sdaj pridejo ſhe drugi snanzi, priateli, ſhlahta, ali vli mu s' objokanimi ozhmy, aku lih molzhę osnanujejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | to sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al |
| Biblia (1584): | od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja |
| Biblia (1584): | Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po |
| Biblia (1584): | KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in |
| Ta male katechismus (1768): | ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' Bogam shivéti, mirno véſt iméti: to je na semlji nar shlahnej blagó — mir, katériga ſvét nam dati ne more, katériga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prave sa moſvoje ſposnave vshgali. Ta luzh vam bode pokasala nar shlahnej jagodo vſih uzhenoſt, s' katero zhlovek ſposná, koliko velja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepſhi roshe po vertih ſo nekdaj po ledinih divjo ráſtile; nar shlahnej jablani ino nar imenitniſhi gruſhke ſo bile ſvoje dni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino kratkozhaſi nar vezh zhloveſhko ſerze pazhi, ino v' njim nar shlahnej pozhutke mori. Saverſhki goſpod, ki ſo ti tak ſlabo |
| Življenja srečen pot (1837): | drugi apoſtelni. S' ſvetim Filipam ſta ſi bila poſebna prijatla. — Nar shlahnej blago na ſveti je pravi prijatel; sa to ſv. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | duſhel ſwendeſhani, inu uſſega, kar imajo , oropani, inu ſa te narſhlehtnejshe obrajtani; is tega se ozhitnu doliuſame, de vira per ludeh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega je pri nas zdaj. Razstava v Ljubljani v letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej domu |
| Oče naš (1885): | živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | edn koker ta druge deslih be ta narſhlehtnejshe bil, ima nad sabo podobo boſhjo, inu je k'enemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko ſim poſhteno ſlushil, ſo me radi imeli, me v' shlahen ſtan poſtavili, ino mi ime Poſhtenovizh dali. Deſet let je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V' Saverhe pa imam dobre tri ure hoda. Alj ker shlahen goſpod vkashejo, jiti moram. ” Hitro ſe Ivanek ozhetu sa piſmonoſza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo vuzhitel gredozh. „Ona je shlahen kamen zhres vſako zeno. Fantizh bo ſhe lehko velik ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali |
| Divica Orleanska (1848): | sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja! |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza |
| Genovefa (1841): | mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt |
| Roza Jelodvorska (1855): | praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi |
| Roza Jelodvorska (1855): | popraviti? Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kmalo potem je voz priderdral. Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in komej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vatel od 45 krajcerjev do 2 goldinerjev ; volno za bolj žlahtne sukna na mašinah predejo, za slabši robo jo pa drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to de ne od veſelja, kakor popréd. Lepe shámetnize ino shlahne salike ſo ſe s' zhafama isvergle, ino ſo ſpet navadne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ruſhini alj zelini podobna. Mariza je miſlila, de ni sa shlahne zvetlize nizh vezh ſkerbeti potreba; puſti jih raſtiti, kakor ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl |
| Roza Jelodvorska (1855): | Častimir ni mogel dočakati konca pojedine, poslovi se namreč od žlahne družine za malo časa in gre v grajšinsko dvoriše. Vesel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine je 17 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože rastejo, Marija jih je vtergala, V svojim sercu ohranila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne travne koreninice, ki zemljo vežejo, pomorijo, kjer kmalo viharna sapa |
| Oče naš (1854): | zgodilo,“ je rekel zaterjeni grešnik; „dolgo smo terpeli v sužnosti žlahtne gospode in farjev; čemu se še bahate, da ste z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pervim, tudi ne po tretjem letu. Izbira si nar rajše žlahtne ovce, vendar je bila že prej znana, kakor so se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ovce, vendar je bila že prej znana, kakor so se žlahtne ovce, ki jih merinos imenujejo, pri nas vpeljale. Večkrat se |
| Najdenček (1860): | je Bernard povédal, da je Nežka z neprevidno besedo svojoljubnost žlahtne gospé razžalila in razjezila; gospa, cela kača, je prijela to |
| Najdenček (1860): | on, ki je vsak dan kofè in tosto z rok žlahtne gospe jedel je zdaj lačen košic iskal. Poln usmiljenja sim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dalo čakati, da se vpišem ko ponižni klijent (varovanec) vaše žlahtne hiše. “ „Naša biša,“ smehljaje odgovori ona, „nima klijentov pa jih |
| Genovefa (1841): | mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ceni z namenom, tudi med kmeti zaupanje in veselje tega žlahnega pridelka obuditi. Z živim veseljem smo zapazili poslednje 2 leti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tudi o tem govorila. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski zemlji in veselje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | katera leto za letom uvaža v deželo mnogo lepe živine žlahnega plemena. V preteklem letu imeli smo lepo število popotnih predavanj |
| Roza Jelodvorska (1855): | nebu svoje oči povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev pri nas rodílo? U. Bo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod |
| Divica Orleanska (1848): | krasno. Burgún. Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca nar bolj žlahtniga. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry naſhiga JEsuſa, od katire je ena ſama kapla naisrezhenu shlahtneiſhi, inu drashiſhi, koker vſi ſhazi zeliga ſveita, v' timu vertu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoimu shiuleinu na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je blago ino poſhteno dekle, in lepſhi je bila v' shlahtnim zveti ſvoje mladoſti, kakor vſe njene zvetlize. Hvalo je Mariza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi |
| Divica Orleanska (1848): | še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naprejvsétje ispeljalo. Is tega namena je komiſijſkimu ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Ljubljanskim kupzam, namreč gosp. J. Aichholcerju, J. Baumgartnu, J. shlahtnimu Fichtenavu, J. Karingerju, Jožefu Pleiweisu, F. Souvanu in J. Zupančiču |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl, je ſhàl, inu je predal vſe, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga |
| Genovefa (1841): | in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa |
| Roza Jelodvorska (1855): | vam bo prihodnje stanovanje, ker postavili so nam jo vaš žlahni oče. |
| Roza Jelodvorska (1855): | zdaj druge misli obsule, ker ne vé s čim bi žlahni gospodični postregla. Južina, ktera je bila že pripravljena, je bila |
| Roza Jelodvorska (1855): | vsiga podeliti, kar bi le imela. « »Ne verjamem,« govori dalje žlahni vitez »ker jih še prijazno pogledati in ogovoriti ne moreš |
| Roza Jelodvorska (1855): | bova po bližnjici na vaš dom mahnila, zakaj vaš oče, žlahni vitez bi nicoj celo noč od žalosti in skerbi očesa |
| Roza Jelodvorska (1855): | nekoliko časa. »Kaj niste še slišali strašne dogodbe? « »Vaš oče, žlahni vitez! « jame zdaj vogljar ostrašen, in ko bi njegov obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp. Laner, odbornik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To |
| Divica Orleanska (1848): | mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela |
| Divica Orleanska (1848): | ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen |
| Divica Orleanska (1848): | Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kupzu, katiri dobre pirlne iſhe. Kader je on pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vręjdnu meſsú k' jędi dati; ali myr tiga ſerzá, ta ſhlahtni myr, katęriga hudobniki sabſtojn yſhejo, inu katęriga ti ſlabi Chriſtjani |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih |
| Genovefa (1841): | goſpóda na tankó posnal. Védel je, de je grof prav shlahtnih miſel, pravizhen, uſmiljen in velikoduſhen; pa de pri vſih ſvôjih |
| Genovefa (1841): | kôj, ko ſe je sasorilo, je ſhel grôf od vſih shlahtnih vitesov is okóliſhine in od velike derhali ſlushabnikov ſpremljen na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj |
| Genovefa (1841): | ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s lépimi uſtmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajzerjev. Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih lepih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo |
| Genovefa (1841): | bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ozhętu gori srejen, kęr ſo zelu najęmniki obilnu kruha imęli, shlahtnu oblazhilu je bilu njegova navadna nóſha, en lubęsnivi ozhe je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njegóvi dobroti ny bilu sadoſti, de bi my lé tó shlahtnu imé njegovih otrók iméli, on hózhe tudi, de my na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe navuke, kakôr enu mladu dęte is maternih perſs to shlahtnu mlęku ſeſsate, katęru imá vaſhe duſhe rediti, |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se je velik dim noč in dan v drevó kadil. Žlahno, ranino sadje zadene nar berž taka uima, marelice, žlahne breskve |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepa, in nar manj lepa ima vsaka svoj kúp. Predin žlahno volno v prodaj postavijo, jo skerbno razločijo in peró, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | govejo živino in s konji, če hočemo svoje domače manj žlahno pleme s ptujimi bolj žlahnimi plemeni v žlahnejši premeniti. Če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ozidji, pri stenah i. t. d. imeti, in vse zlo žlahno drevje bliz doma saditi, da pokradeno ne bo. g) Kterega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ovce storé dobro v hribih in drugih nemočirnih krajih, kjer žlahno travo, žlahne tečne in zdrave rože vživajo, in tako tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in sploh od vsih močirjev. 2. Ne močirnl travniki imajo žlahno sladko klajo, in ležé ali v ravnini, ali pa v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | samo rado z drevja padati, takrat naj se v suhem žlahno obere, nežlahno pa otrese, ne pa oprekla, ker s preklo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne bo nikoli tiste popolnomasti imelo, kakor če se pervo žlahno pleme med seboj plemení. Kdor brejih ovac ne varje, ampak |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zrelo, ga je dobro, posebno nežlahno, posušiti, in tudi tisto žlahno, ktero se dolgo sirovo hraniti ne dá. Veliko ga, posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah |
| Divica Orleanska (1848): | cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce |
| Divica Orleanska (1848): | krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala |
| Ta male katechismus (1768): | pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti |
| Ta male katechismus (1768): | narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Véſte kako naſ ti imenujejo? — „Kavalieri'' nam pravijo, to je shlahtniki ali plemenitaſhi. Glejte, tó imé je ſpodobno. Sdaj pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na ravno tiſtim |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med |
| Oče naš (1885): | grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi |
| Roza Jelodvorska (1855): | v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot je zlato in srebro. « — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega |
| Sacrum promptuarium (1695): | damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza |
| Robinson mlajši (1849): | od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med |
| Astronomija (1869): | tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže |
| Fizika (1869): | ob njegove lopate (kolo na lopate), ali pa teče po žlebu v korce, ki so na obsegu mlinskega kolesa (kolo na |
| Zlatorog (1886): | čez širno se ziját požene, Zdaj predrzno vzpenja se po žlebu, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vina k nekemu Vodopivcu ter mu dali 14 krajcarjev; a Žlebnik je šel drugam pónje, kjer gaje dobil za 12 krajcarjev |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | njemu. Njegov brat se je namreč izučil pri njem, a Žlebnik ga vkljub temu ni hotel napraviti pomočnika. Dalje ga je |
| Najmlajši mojster (1896): | je naložil hudo pokoro. « »Pater Henrik morda? « brž povpraša radovedni Žlebnik. »Iz patra napravi Petra in uganil si ga,« reče smejoč |
| Najmlajši mojster (1896): | XVI. Najmlajši mojster Matija Žlebnik pač ni slutil, da se je vicedomu Kobenclju jako prikupil |
| Najmlajši mojster (1896): | je pisava katoliškega ženina, častita nevesta! Kje je neki ujel Žlebnik to narodno pesem? Lepa je, samo malo drugačen je vaš |
| Najmlajši mojster (1896): | da je ni potolažil tovariš. »Nekaj imata med seboj,« reče Žlebnik. »In stavim, moja Suzanka, da govorita o naju. Pojdiva v |
| Najmlajši mojster (1896): | nekaj drugega sem slišal o Tramterici. « »No, no, kaj? « povpraša Žlebnik z naglim glasom. »Sinoči mi je pravila Cividatorka, da hoče |
| Najmlajši mojster (1896): | ne da bi bilo na kvar mestu samemu,« odgovoril je Žlebnik, premišljevaje, kako bi ukrenil. »Kdaj pa bo vajina poroka? Sedaj |
| Najmlajši mojster (1896): | in smejoč se z roko namigne, da je svetovalec opravil. Žlebnik je zadovoljnega srca odhitel domov. Tam pri vicedomskih vratih pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe previdi s' vinam, inu shitam, kir 3 Lęta bodo shleht. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga bojy nezh shkodlivshega koker en tovarsh, katire je ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn |
| Kratkozhasne uganke (1788): | katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne uganke, koker |