- zr
Mineralogija in geognozija (1871): najdejo v severni Ameriki. 3. Cirkon ali hiacint, kremenokisla cirkonina (Zr Si), v tetragonalnih prismah, pod. 68. T. = 7.5, g. = 4.5
zračen zrahljan zrahljati zrajtati zrak zrasel zrast zrasti zraščen zraščenina zraven zravenbojevalec zravnati zrcaljenje zrcalo zredčiti zrediti zrejati zrejen zrel zrelost zrenje zreti zrezali zrezan zrezati zriban zribati Zrinjski zrklo zrnast zrnat zrnce zrnčast zrno zrnje zropati z_se z_ta Ztanig zteinkohlen ztg z_ti z_tri z_tvoj zu zuckenden zug zum zunaj zunanje zunanji zunanjost zundmaschine Zupan Zupanec zusammenkitten zušumenja zužemskim zvabiti zvagati zvaliti zvaljan zvaljati zvan zvati zvečer zvedavo zvedeti zvedljiv zvedljivost zvek zveličan zveličanski zveličansko zveličanje zveličar zveličarjev zveličati zveličaven z_velik zveneti zver zvere zverina zverinski zverižen zverjad zvest zvesti zvesto zvestoba zvestost zvez. zveza zvezan zvezati zvezda Zvezdana zvezdar zvezdarnica zvezdarski zvezdast zvezdasto zvezdavec zvezden zvezdica zvezdočnik zvezdogled zvezdogledec zvezdoslo zvezdoslovje zvezdoznanec zvezdoznanstvo zvezec zvezek zvezen zveznost zvezovati zvijača zvijačen zvijačnež zvijačnost zvijaje zvijaški zvijati zvijavši zvit zviti Zvitorog zvleči zvočen zvok zvoliti zvon zvonar zvonček zvonec zvonik Zvonik zvoniti zvonovina zvonjenje zvoziti zvračati zvreči zvrha zvrhan zvrhano zvrhoma zvrniti zvrnjen zvrst zvrstiti zvrteti zvrtinčiti zweifach z_žlica
Mineralogija in geognozija (1871): | najdejo v severni Ameriki. 3. Cirkon ali hiacint, kremenokisla cirkonina (Zr Si), v tetragonalnih prismah, pod. 68. T. = 7.5, g. = 4.5 |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe |
Fizika (1869): | Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le |
Fizika (1869): | posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej |
Fizika (1869): | šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne |
Fizika (1869): | suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap |
Zoologija (1875): | množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše |
Zoologija (1875): | dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo |
Fizika (1869): | plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet |
Fizika (1869): | da je temu vzrok, dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa |
Fizika (1869): | ker se drug od h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu |
Fizika (1869): | visoko goro, opazujemo, da se toplina neprestano manjša v viših zračnih plastéh. Od solnca se zrak zavolj svoje majhne gostote le |
Fizika (1869): | silno moč, kakor vidimo to na puški vetrovki. Zavolj prizadevanja zračnih delov, vedno bolj daleč udaliti se drug od drugega, raztrosil |
Fizika (1869): | Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22. |
Fizika (1869): | sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so v prirodi izpolnjeni |
Fizika (1869): | napolnjena, prav natanko. Pod. 100. Potem se izsesa zrak z zračno sesaljko iz krogle in ta poslednja se spet zvaga. To |
Trtna uš (1881): | prav opazno in hitro sežgati. Jako koristi, če vsled rigolanja vzrahljano zemljo med prekapanjem dobro polivamo z gnojnico, petrolejem, močno soljeno |
Trtna uš (1881): | in dolga moča ali suša, pregloboki ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | časa na zraku, soncu in dežji leží, da se jako zrahlja in rodovitnosti izpod nebja napije. 2) Jame skopljem, kar se |
Stelja in gnoj (1875): | zemljo za eno leto podzemljic (krompirja) nasaditi, da se prst zrahljá in za prihodnjo setev pripravi. Drugač bi utegnilo biti po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi naſ nadlegovalo? in ko bi vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slo daljezh od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem ſto tri in dvajſet |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — — |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje |
Roza Jelodvorska (1855): | nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak prišla. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo |
Ferdinand (1884): | mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de |
Rudninoslovje (1867): | plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzdignila, je treba najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor |
Rudninoslovje (1867): | oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu |
Kemija (1869): | okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik |
Kemija (1869): | solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki |
Kemija (1869): | le more, si prilasti še več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje ohrani v porabnem |
Fizika (1869): | celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni |
Fizika (1869): | se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo |
Fizika (1869): | naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem |
Kemija (1869): | veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise |
Rudninoslovje (1867): | 5 črevljev visokim i 3 čevlje širokim. Če se z zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes, ki se na rudarskih |
Kemija (1869): | je 0,559, toraj mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor |
Fizika (1869): | jako, da je zrak manj gost. Ako se nese z zrakom napolnjena in dobro začepljena steklenica na prav visoko goro, izžene |
Fizika (1869): | in 4 nazaj potegne. Mislimo si ktero posodo, napolnjeno z zrakom, tako, da jo cev veže s prostorom A. Če páh |
Fizika (1869): | in v sebi ne obdrže. Tako je n. pr. sè zrakom. Pa tudi nektera trdna telesa, kakor n. pr. kamenéna sol |
Kemija (1869): | je baker ali kaka bakrovnata kovinska zmes v dotiki z zrakom in vodo. |
Kemija (1869): | plina se razvijajo po nekterih premogovih rudnikih, kjer se z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo |
Zoologija (1875): | rudečo kri goni v pluča, kjer pride v dotiko z zrakom ter se zopet ujasní. Prvo opravilo imenuje se veliki, drugo |
Botanika (1875): | morjih blizo bregov in ki ima velike mehurje, napoljnene se zrakom, v svojej steljki, navadno po dva pod rogovilami; jagodata haluga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje |
Divica Orleanska (1848): | stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak |
Fizika (1869): | nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja |
Kemija (1869): | znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva |
Fizika (1869): | če tudi se ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje |
Botanika (1875): | dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in |
Botanika (1875): | ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez |
Zoologija (1875): | letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom |
Botanika (1875): | skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo |
Botanika (1875): | ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122. |
Botanika (1875): | to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer |
Botanika (1875): | bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato |
Botanika (1875): | Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gotovo iz poškodovanja nadkopita. Včasi se v nadkopitnih vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | so ga špogali, — in jezika, ki so ga govorili, so zrasli sčasama iz pervorazkropljenih ljudi mnogoverstni in med sabo zlo razločeni |
Rudninoslovje (1867): | 8krat teži od vode. V zloženih zvrstéh so kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim |
Zoologija (1875): | so se goli in mastni repi cele družine spleli in zrasli. To čudno in znamenito prikazen, ki je bila dosti sumničena |
Tine in Jerica (1852): | želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5,000 do 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa |
Biblia (1584): | vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú |
Ferdinand (1884): | vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. « |
Branja, inu evangeliumi (1777): | katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu |
Biblia (1584): | kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gnati morejo, se nar bolj obnašajo in velike, rodovitne drevesa zrastejo. Sadé se z lupino še sirovi ne zlo globoko, in |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mnogo ceno. Bolj rejene in od mladega vedno dobro oskerbljevane zrastejo veči in teži. Mesó se šteje med žlahniši, posebno jagnjet |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ravnati ravno takó kakor z druzimi sadnjimi drevesci. Pervo leto zrastejo komaj malo ped; drugo leto dvakrat toliko, pa so še |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | setev Bogu in se počimo, dokler vsejane rečí nekoliko ne zrastejo. Pa sejanja ali rastline, s tolikšnim trudom opravljene; imajo do |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tako vé. Iz glav še tisto leto stebla pavec debele zrastejo in na verhu v več vejicah cvetje in potlej seme |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dozorí, zrak in solnce dati ali pustiti. V dobri zemlji zrastejo zelne glave lepe in terde, ki lep pridelk dajo in |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | leta pri okopovanji skerbno varjejo; potlej pa, ko že močne zrastejo, naj se kar je moči, globoko zagrubajo. Terta naredi v |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pripravljajo. Zelju in repi se gnojí. Kadar okopovavne rastline nekoliko zrastejo, se začnó okopovati in pleti, kar se tolikokrat stori, kolikorkrat |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sejejo med bob, korúzo, koren, peso i. t. d. in zrastejo pavec debele z veliko verhí kakor majhno drevó. Konoplje so |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | priſhel nasaj v' ſvoje poprejſhno meſto Nazaret. Tukaj je Jesuſ israſtil, tukaj je shivel s' ſvojimi ljubimi ſtariſhi do ſvojiga tridesetiga |
Življenja srečen pot (1837): | velizhaſtvo boshje ſposnuje. Ko je Felikſ sa teshke dela terden israſtil, k' nekimu premoshnimu goſpodarju ſlushit gre, ino njega polje obdeluje |
Življenja srečen pot (1837): | ſe sazhudi, ino ſklene jih na tenko poſnemati. Tako je israſtil toljko imeniten ino ſvet mosh, de ſo ga maſhnika poſvetili |
Blagomir puščavnik (1853): | rečeh podučevala. Bila ji je čez vse skerb , da bi zrastel pobožen, moder in pošten mladeneč. Vsredi svojega dela ni nobene |
Oče naš (1885): | njih telesna, je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | rasti kakor na zemlji. Zamore tedaj le tisučeri del tega zrasti, kakor na zemlji v enakem času. Ker je pa rastlinstvo |
Botanika (1875): | pokažejo sem ter tje po deblu prav po naklučji; dà zrasti zamorejo skoraj na vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod |
Rudninoslovje (1867): | 4krat teži od vode. — V zloženih zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali |
Zlatorog (1886): | vzgojil v svoji sobi »In vrt čarôbni, kjer bajè so vzrastle, »Ni druzega, kot nekaj cvétnikov. « A Jérica nató s kipečim |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. « |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imeli; bres ſolnzhne ſvitlobe in bres toplote bi nizh ne sraſtlo; bres ſolnza bi kmalo vſi ljudje lakote in sime umerli |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko je mogozhe, dobro ſeme, ki je na plitvi semlji sraſtlo , na debelji semljo ſejal. Kupi tedaj dobro ſeme s puſtejſhiga |
Zoologija (1875): | je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri |
Botanika (1875): | so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v |
Botanika (1875): | na koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči |
Mineralogija in geognozija (1871): | naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ zraščeni, pod. 60. |
Zoologija (1875): | ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je |
Botanika (1875): | 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z |
Botanika (1875): | podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
Stric Tomaž (1853): | ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri roke so bile po |
Mineralogija in geognozija (1871): | seseda iz gorkih virov, zlasti iz Geysera na Islandu. Kremena zraščenina postaja na dnu kremenate vode; ako jo skoz mikroskop gledaš |
Mineralogija in geognozija (1871): | zusammenkitten. Zmesi ali zmešani minerali, gemengte Mineralien, 3. Značiven, charakteristisch. Zraščenina, kremena, Kieselguhr, 34. Zveznost, Cohaerenz. Zvonik ali fonolit, Klingstein oder |
Mineralogija in geognozija (1871): | kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi, Arsenikkobaltkies, 55. Kieselguhr, kremena zraščenina, 34. Kieselkupfer oder Kupfergrün, kremenati baker ali zeleni bakrovec, 59. |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en malu Janesha sraun v'kotou, bodesh prov. dober shgaine, inu obilnu dobil. To |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jih ſtolzi. naredi toku, koker Brinovez sgeſh, dęni voloveh drosh sraun, kader shę kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tudi ti tatje, inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine sgubijo, sakai v tiſtimu, v'katirimu kdu greh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe biu zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu |
Kuharske Bukve (1799): | zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de |
Kuharske Bukve (1799): | sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke |
Kuharske Bukve (1799): | libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi |
Kuharske Bukve (1799): | permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M. J. ſlojite meni na ſtrani ſdej, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | 1. Jeſt ſim Goſpud tvoj Bog: ti nimaſh drugih Bogov sravn mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpuda tvojga Boga napridnu |
Abecedika ali Plateltof (1789): | kraju to pravile, inu aku bi ti ludje, kateri ſo sravn bli, svędili, tok bi mena nekôl vezh v'ſvojo tovarſhyo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju |
Kemija (1869): | vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori |
Fizika (1869): | ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem |
Mineralogija in geognozija (1871): | moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije |
Zoologija (1875): | stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba |
Občno vzgojeslovje (1887): | da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda |
Gozdovnik (1898): | tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene |
Ta male katechismus (1768): | pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh |
Ta male katechismus (1768): | kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z zelu lejtu per |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega v' imęnu |
Kratkozhasne uganke (1788): | Golobiza. Druſhiza je Shtorkla: ta mlade hudiſh be ſhe tudi ſravn bil, aku be bla njega nevęſta ſa druga uſęla. Tega |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti ſi isvolíu. Obſtupeſcite cœli ſuper |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſsli na vſe ſorte prasne, inu napotrebne rezhy, poberejo. Ali sraunu pota pade, katiru bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu sapraulenu, inu |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti na deshele vun poſlan Sraunu eniga Perdauka teh Peiſem Per Sveti Maſhi, inu Shegnu. Od |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je priſhàl sravèn Galilæjſkiga morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 krajc., za |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj |
Zlata Vas (1850): | ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim je od strahú pot od čéla |
Blagomir puščavnik (1853): | Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas |
Kemija (1869): | alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se |
Kemija (1869): | Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan |
Ta male katechismus (1768): | teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhiſtoſli te dushe, inu tega telesa. Tu ſadobiti imajo ony ſravn tega te poſtave , kar bo narbel mogozhe darſhati, namrezh: 1. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pajdashanje s'temi porednemi. Kaj ne, de se ena ſveſda ſravn ſveſd svejte, inu en pirel poleg pirelna se she bel |
Robinson mlajši (1849): | dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rob kopita narprej stopajo. Vendar se benceljnovi člen nikoli ne zravna, kakor pri zdravi nogi. Pri nekterih konjih je člen vidno |
Pripovedke za mladino (1887): | gre k reki, naj izseka v led luknjo ter prejo zravna. Uboga jo, odide ter seka luknjo v led, in ko |
Fizika (1869): | so v prirodi izpolnjeni pogoji, ki imajo za nasledek imenitno zrcalovanje predmetov, od popotnikov fata morgana (mirage) imenovano, in mnogokrat popisano |
Fizika (1869): | zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so v prirodi izpolnjeni pogoji |
Fizika (1869): | Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22. Luknjičavost |
Fizika (1869): | očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé |
Blagomir puščavnik (1853): | in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega |
Kemija (1869): | cina obklada se steklo, ki se s tem spromeni v zrcalo. Amalgam iz 2 delov živega srebra, l dela cina in |
Fizika (1869): | lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen |
Fizika (1869): | 74. Hof der Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča. Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica |
Fizika (1869): | se mora daleč po morji videti. 167 Napeto ali zboklo zrcalo je manj zanimivo. Imenuje se tudi to zrcalo razmetnik, ker |
Fizika (1869): | okrog vidi; tudi se to zrcalo rabi mnogokrat kot žepno zrcalo. |
Fizika (1869): | sitno postavljati in ker so za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo zamore služiti ko zažigalno zrcalo, to je bilo že povedano |
Fizika (1869): | za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo zamore služiti ko zažigalno zrcalo, to je bilo že povedano pri toploti. Je pa tudi |
Fizika (1869): | mestih, na kterih se lepo okrog vidi; tudi se to zrcalo rabi mnogokrat kot žepno zrcalo. |
Gozdovnik (1898): | kraj, kjer je stal še sinoči, je bil gladek kakor zrcalo. Niti en trst, ki je prej obdajal ta plavni otok |
Fizika (1869): | predmeta, in tako dobimo povečano, ali narobe obrnjeno podobo pred zrcalom v zraku. Lahko se dá pokazati, da je podoba res |
Fizika (1869): | rabijo pri daljnogledih, ki se zavolj tega imenujejo daljnogledi sè zrcalom ali teleskopi in ki nenavadno povečajo, kakor po imenu Herschelov |
Blagomir puščavnik (1853): | zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tega méſza je dobro letaſhne teleta ſkopiti, boſh prave junze sredil. Kdor ima shita kaj v shitnizi, ga mora pogoſtama s |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko gledalo. Darilo ſe namrezh |
Genovefa (1841): | in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec |
Genovefa (1841): | mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je |
Divica Orleanska (1848): | Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in res zrel), in zdaj jokajo in tarnajo, kaj bo? da se Bogu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 8. 9. ali 10. dan, sazhnó ſkorej zhiſti biti, kakor srela vinſka jagoda, de ſe ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelimu ſtvarjenju nobéna rezh sa pleme ne velja, dokler ni srela, ravno tako tudi nesrelo serno ne. Potem poshánji odbrani koſ |
Kuharske Bukve (1799): | ſhe popręd, pręden kutne s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje |
Kuharske Bukve (1799): | inu s' jajzhnim rumenakam rashverkati. 224. Vino od ternúl. Vsami sręle ternúle od zherniga terna, jeh poſuſhi, ali pa v' pęzh |
Kuharske Bukve (1799): | samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet |
Kuharske Bukve (1799): | inu kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni, kulikor ga je takiga, de ſe |
Kuharske Bukve (1799): | 213. Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo |
Kuharske Bukve (1799): | 225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga |
Genovefa (1841): | od jagod vídila. Pa réſ ſo bile nektére jagode shé sréle in bolj rudézhe, kakor ſhkerlât. „Ali ſo to tudi zvetlíze |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni potrebujejo , de ſe takó dogotové, in ſo potem popolnoma srele. Nekaj dní potlej, ko ſo tako dosorile, ſe vsame popir |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 |
Pripovedke za mladino (1887): | izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in terſtje je dobra ſtelja, tode ſe mora seleno poresati. Srelo bi bilo pre terdo, in bi ſe v gnoju nerado |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v drugo praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bo bilka mozhna, klaſje lepó in polno, in popolnoma srélo. — Poglej vſak dan h répi in h kapuſu, ako ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne |
Botanika (1875): | posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred |
Botanika (1875): | ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérni predáli ali prav nič |
Občno vzgojeslovje (1887): | Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se |
Zlatorog (1886): | ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku |
Zlatorog (1886): | veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj |
Lohengrin (1898): | Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši |
Zlatorog (1886): | in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je ptujec ko merlič obledel, omahoval in na duri zerl, v kterih se je ravno Pankracij prikazal. Zadnje upanje je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človek se je tako plašno odmikal in z odpertimi ustmi zerl v kristijana, kakor bi bil stal pred živo pošastjo, Korvin |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zerl prizor, Peharček pa je z odločnostjo in satanskim pogledom zerl neslutnega logarja in muho konci cevi. Še dva koraka, še |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tonetu zastane sapa, Lužar je molče zerl prizor, Peharček pa je z odločnostjo in satanskim pogledom zerl |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Peharček, ki je z Lužanom vred obledel, a vender odločno zerl v grmovje. "Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo |
Bolna ljubezen (1874): | legalo k miru, k počitku. Ali si stal kdaj in zrl tako iz višine v planjavo? Bilo je tiho in tebi |
Ivan Slavelj (1876): | edino upanje siromaškega življenja. In tako je stal tu in zrl na domače strehe. Potem pa je krenil med travnike po |
Marjetica (1877): | iz svoje pipice gosti dim ter kakor vodja iz višine zrl na svoja podložna: Marjetico in Štefana. V zadnjem času si |
Zvezdana (1883): | v pol umevnej srbščini, potegnol fes globje na oči in zrl molčé v plameneči ogenj na ognjišči. »Hudiča, to mi je |
Iz življenja mlade umetnice (1890): | jokom. On jo je umel, nasmehnil se ji tožno in zrl nánjo takó milo ... Tretji dan potem sem jokala z materjo |
Vaški pohajač (1893): | Jedini sin Jerom ni potočil solze, ni molil, brezčutno je zrl tugujočo mater, brata in sestro in je odšel prvi s |
Kotanjska elita (1898): | rokopis. Vse police so se polagoma napolnile, in Traven je zrl zadovoljno in ves srečen na bogato zbirko, svojo ljubljenko; potem |
Gojko Knafeljc (1899): | si je mel roke. Naslonil se je na okno ter zrl doli na vrt, kjer so metala drevesa dolge, temne sence |
Gojko Knafeljc (1899): | vse v kupček črnega, zoprno dišečega pepela. In Gojko je zrl hladnokrvno na ta prizor in niti mislil ni, koliko vzdihov |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | licu. Zdaj pa zdaj je povzdignila svoje oči in dolgo zerla v nebo — in nebeško veselje se jej je razlilo |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je sedela bleda mlada žena sè spijočim detetom v naročji. Zerla je neprestano v bledo luč in debele solze so se |
Zlatorog (1886): | je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v |
Zlatorog (1886): | Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe |
Luteranci (1883): | pa, ki niso imeli časa in priložnosti priti na Križ, zrli so z visokih krajev in gorá. Na Šmarnej gori bilo |
Grajski pisár (1889): | travo, jezdeci pa so ležali tik pota na hrbtu ter zrli v jasno nebo. Načelnik njih je tičal še v sedlu |
Rošlin in Vrjanko (1889): | iztegnen dir in gledalci zgoraj na róbu dvo rišča so zrli z veselím občudovanjem za njim. A kaj se je zgodilo |
Svatba na Selih (1894): | so bile stezé. Stiskali so se ob pečí, molili in zrli skozi na pol zamrzla okna, dedje in babice pa so |
Strte peruti (1894): | je, da se vrne šele pozno v noč. Zamišljeni sva zrli z Vido za Daničinim vozom, dokler me ni Vida lahko |
Usoda ka-li (1895): | stavo ter sledili kretanju gibkih mladeničev. Ana in Marija sta zrli tudi nepremično tja gori, in če se jima je kdo |
V krvi (1896): | so kramljali z damami, drugi so sloneli pri oknih ter zrli na ulico, nekateri pa so promenirali počasi po salonu, vsaki |
Kotanjska elita (1898): | da ju je hišna komaj dohajala. Oni v čitalnici so zrli za njima, dokler jima nista izginila izpred oči. »Izvrsten gospod |
Gojko Knafeljc (1899): | in mogočno cesarsko himno; nekaj nas je privzdignilo, da smo zrli ponosno predse, okoli srca pa nas je pogrelo tako nekam |
Zlatorog (1886): | je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do |
Kuharske Bukve (1799): | ojſt bęle moke, eno shlizo roshne vode, zhe jo imaſh; sręsan lemonov lup, zukra, ſladke ſkorie; vſe poſtavi v' kosi na |
Kuharske Bukve (1799): | je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi in navleci s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga perstavi v ne prevelikim loncu z vodo in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem skozi ruto v kozo pretlači, cukra in na koščike zrezan konček vanilije perdeni ter pol ure na slabi žerjavci kuhaj |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krompirja ali koruna moram opomniti, da sirov in zmečkan ali zrezan malo izda pri teletih kakor pri kravah; ako je pa |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali ga v malo rujave prežganke, v kteri se je zrezana čebula napela, deni, de z njo dobro zavre. Nekteri to |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razbeljenim srovim maslam poli, v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okús (žmah) sená in solí na-se, in s senam vkup zrezana, je prav dobra klaja za živino. Národske staríce. Dvanajsti list |
Kuharske Bukve (1799): | dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno |
Kuharske Bukve (1799): | tudi tri rastepene jajza, ene ſtroke zheſna, sribaniga kruha, muſkatzvęta, sręsanga peterſhíla, inu ſolí. To smęſhanje nadęvaj v' eno veliko oſhoh |
Kuharske Bukve (1799): | med goshovje, katiro imaſh pretlazheno v' eni ſklędi, tudi permęſhaj sręsanga lemon Iupka, inu deni hraniti, kakor druge vkuhanja. 189. Sok |
Kuharske Bukve (1799): | ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo moke, doſti sręsanga peterſhila, ne prevezh shalbla, kęr je grének, enmalo ingverja |
Kuharske Bukve (1799): | veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od |
Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi |
Kuharske Bukve (1799): | na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z |
Kuharske Bukve (1799): | s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili zheſni, ſhtupi inu v' ſoli. To navlęzheno meſo deni |
Kuharske Bukve (1799): | potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt |
Kuharske Bukve (1799): | vſe lępo sagoſtí; ako imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha |
Kuharske Bukve (1799): | kuhaj pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes 14 dni poſtane zuker |
Kuharske Bukve (1799): | vbì notri 16 jajz, sraven tiga 12 lotov zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi |
Kuharske Bukve (1799): | deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj |
Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędi rahlo; permęſhaj eno unzho oluplenih drobno ſtolzhenih mandelnov, sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži |
Kuharske Bukve (1799): | zherni senof savri s' ſladkim moſhtam, inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam; tega kuhaj, de ſe goſt ſturì, kar je prav |
Kuharske Bukve (1799): | vìſhne vlì, vſe poſtavi na hlad. Snaſh s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe |
Kuharske Bukve (1799): | lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostergaj, kakor rezance (nudelne) zreži, v srovim maslu z drobno zrezanim zelenim peteršiljem duši (dinstaj), z moko potresi, z mastno mesno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ni treba, če se na dva ali štiri dele zrežejo. Zrezanim peške poberi, potem jih dobro nasoli in dva ali tri |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem v kozo deni, de se do mehkiga duši |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perpravi kakor pišeta; navleči jih čedno z na rezance (nudelne) zrezanim špeham, natakni jih na raženj, z nitmi jih poveži, polivaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | slani vodi do mehkiga kuhaj, odcedi s srovim maslam, drobno zrezanim zelenim peteršiljem in čebulo nad ognjem malo duši (dinstaj) in |
Kuharske Bukve (1799): | męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se |
Kuharske Bukve (1799): | al druge diſháve, inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh sręsano inu ſękano krebulzo v' kosi na maſli ſputíti, v' shupo |
Kuharske Bukve (1799): | na kropi ſkuhaj, ozędi, ohladi; smęſhaj kuhane nudelne s' drobno sręsano preſhuto; deni v' ſlęherni bandelz nekaj od tiga męſhanja. Po |
Kuharske Bukve (1799): | v' koso, sraven en koſ ſroviga maſla, inu na koſze sręsano ribo; to poſtavi na sherjavzo, pokrì, puſti de ſe duſhí |
Kuharske Bukve (1799): | vlì ta frikaſè, potręſi s' lemon lupkam, inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe |
Kuharske Bukve (1799): | dim obęſi, de poſtane rumenkaſto. Potle ſe ſkuha, na koſze sręshe, inu v' kuhano rępo dęne. |
Kuharske Bukve (1799): | Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo v' ſoli puſtí; koso s' maſlam pomashi, deni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | niso jajca terde; potem se varno iz piskra z žlico zreže, de podobo od nje dobi, na to vli rumene ali |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kermi je svetovati, da se slama s senom zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa |
Fizika (1869): | ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in če |
Kuharske Bukve (1799): | dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo |
Kuharske Bukve (1799): | njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga |
Kuharske Bukve (1799): | lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al droshje ſe poſsebej poſtavijo, koker sa drugi kruh. Vſse sribane Jabuke bodo v' morterge s'kropam poparjene, intu potem s' |
Kuharske Bukve (1799): | shupa. Perſtavi tri polizhe vode k' ognju, kadar vrè, perſuj sribane shęmle notri; puſti kuhati tako dolgo, de poſtane kakor en |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limone, dva lota ravno taciga cukreniga limonoviga lupka, eno tablico zribane čokolade, malo stolčenih dišečih zbit in sladke skorje ter vse |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezanih, neolušenih mandelnov, eno periše zribaniga kruha, eno tablico zribane čokolade, štiri lote drobno zrezaniga cukreniga limonoviga in pomarančniga lupka |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem permešaj pol funta drobno stolčenih mandelnov in eno unčo zribane čokolade, namaži kakor prepečenke (biškote) na oblate in počasi speci |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nasterganiga cukra, dve žlici razpušeniga sroviga masla in pet lotov zribane žemlje in vse dobro premešaj; iz tega naredi potlej cmočke |
Kuharske Bukve (1799): | nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi |
Kuharske Bukve (1799): | eno unzho maſla, tudi tri rastepene jajza, ene ſtroke zheſna, sribaniga kruha, muſkatzvęta, sręsanga peterſhíla, inu ſolí. To smęſhanje nadęvaj v' |
Kuharske Bukve (1799): | inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej pęzh |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem perdeni pol unče drobno zrezanih, neolušenih mandelnov, eno periše zribaniga kruha, eno tablico zribane čokolade, štiri lote drobno zrezaniga cukreniga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro do rahliga mešaj. Zdej perdeni dvanajst lotov drobno zribaniga, in z dobrim, močnim vinam pomočeniga kruha, drobno zrezaniga lupka |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en maselc smetene, soli in nekoliko mehko kuhaniga, olupljeniga in zribaniga krompirja in prav dobro zmešaj. Potem dobro zležano testo za |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unče putra s tremi jajci in eno žlico vode, potem zribaj dve žemlji prav drobno; perdeni jih, osoli in deni v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je tudi nekaj voženčne vode |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Frankopana, knjeza tržačkega, pridobila za to idejo. Na dvorih Petra Zrinjskega in Frankopanov, namreč v Čakovcu, Ozlju, Bakru, Grobniku in Novem |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | zmešale, ki so prav slutili, kaj se godi in pripravlja. Zrinjskega vojaki, posebno jezdeci so bili namreč na naglem iz Čakovca |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | je bil v Gradci Tatenbah zaprt, dobil je Frankopan od Zrinjskega pismo, v katerem ga že svari, naj pazi na cesarske |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Boronič je sam šel na Dunaj. Cesarjeva vlada, tako za Zrinjskega prezkodaj podučena, mogla je z močjo delati začeti. Prosila je |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | da je Zrinjskega osoda že določena. Spankau je bil namreč Zrinjskega in Frankopana v Čakavci, kjer sta bila skup, iznenada prijel |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | splošna amnestija naj se dovoli; cesar plača 40.000 gld. dolga Zrinjskega; v Kapronci mora biti pod-kapitan kak Kranjec, tak mož, ki |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | so: Vukovački, prej stotnik hrvatskih strelcev, poslanec Zrinjskega, kapitan Kaldi, Zrinjskega štalmajster Rudolfi, in več drugih. Ti so pridobili tudi Tatenbahovega |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | je bil grof Ivan Erazem Tatenbah pogosto vabljen gost na Zrinjskega grad Čakavec, ali na grad Zrinjskega prijatelja Lokatelija, na Lepšino |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | pogosto vabljen gost na Zrinjskega grad Čakavec, ali na grad Zrinjskega prijatelja Lokatelija, na Lepšino, kjer so ga počasi pridobivali. Dali |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | na Poljskem zaveznikov dobiti. K poljskemu kralju Vêsnovickemu je bil Zrinjski poslal nekega patra Bariglio. Iskal je pa Zrinjski tudi Turke |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | se z Zrinjskim pogoditi. Vsled tega je bil zadnji hip Zrinjski, videč, da je Tatenbah zaprt in da on sam nema |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Frankopan. Na Hrvatskem je bil duša zarotnega pripravljanja grof Peter Zrinjski, hrvatski ban. On je bil vseskozi pravi narodnjak. Zato je |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | bili zarotniki sami med soboj bolj zanesljivi in bolj previdni. Zrinjski je na Hrvatskem vojsko zbiral. Nabral je bil že 8000 |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | ujetnikov v roke. Sama sta hotela iti na cesarjev dvor. Zrinjski je bil hrvatski ban. Od cesarja samega še nij dobil |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | najvišji deželni sodnik ali »judex curiae«, škof Lipaj, in Nikolaj Zrinjski. A nesreča zarotnikom je hotela, da so prej nego je |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | po polji so gorele. V gradu Čakovci pak je bil Zrinjski s Frankopanom in kadmi 25 izbranimi vojaki-spremljevalci — pripravljen na beg |
Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | šatoru naglo umre. V razvalinah mesta pa, ktero je Nikolaj Zrinjski od 7. velikega srpana do 8. kimovca z nezaslišanim pogumom |
Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | nezadovoljnost ter rodilo naposled zaroto, ktero so Erazem Tattenbach, Peter Zrinjski, Franjo Frankopan in Nadasdy proti cesarju kovali. V zimi od |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu v' ſhtivilu tvojih ęrbov sapiſsal, on vaſs je kakor serklu ſvojga ozhęſsa lubil, inu varuval, on vaſs je v'vaſhi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih duſho kakôr sèrklu njih ozhy. Vuzhíte jih Jęsuſa Chriſtuſa posnati, inu govoríte od |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od tigaiſtiga Ozhęta voditi, katęri neisgruntanu dober, naſs lubi, kakor sèrklu ſvojih ozhęſs, katęri vędnu na naſhe ohranenje zhuje, katęri ne |
Rudninoslovje (1867): | 1 krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčàst, a stebelca so časi vštritna, časi razhodna. Toplina |
Rudninoslovje (1867): | i debele, onda se imenujejo zrna, i tak zlog je: zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti |
Rudninoslovje (1867): | vzrasle krogle, ledvičaste posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i lúskova zvrst se |
Rudninoslovje (1867): | posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast. sl.32. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v |
Kemija (1869): | vešek) kristalizuje v čistih in prozornih kristalih, mramor je bel, zrnast in trd, kreda je pa mehka in molka in piše |
Mineralogija in geognozija (1871): | steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali |
Mineralogija in geognozija (1871): | značivni so majheni, rujavi titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja |
Mineralogija in geognozija (1871): | glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote. Nefrit je augitom v |
Mineralogija in geognozija (1871): | s prav drobnim lepilom, ki ga je včasi težko zapaziti. Zrnast je ter se nahaja v vseh barvah. Zrnje je kremenec |
Mineralogija in geognozija (1871): | daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel nekoliko zrnasta, drobno porozna temeljna masa svitle barve, po večera obstoječa iz |
Mineralogija in geognozija (1871): | augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako |
Rudninoslovje (1867): | vode. Zložene zvrstí so gručave i onda časi luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge se več |
Rudninoslovje (1867): | 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Nahaja se sosebno v Joahimovem dolu na Češkem, v saskem |
Rudninoslovje (1867): | 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende |
Rudninoslovje (1867): | teža od vode. Zložene zvrsti so največ gručave i drobno zrnaste. Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji i v špánskem Almadenu |
Rudninoslovje (1867): | teži od vode. Zložene zvrsti so navadno gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste, največ širocih vštritnih stebelc. sl. 69. Te |
Zoologija (1875): | Usnjak (C. coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast |
Mineralogija in geognozija (1871): | tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor debelo- ali drobnozrnasti (zrnasti in zrnčasti) minerali, listi, luske, sulice, igle, lasje i. d. |
Mineralogija in geognozija (1871): | peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v skladoslovje. Grauwacke, drob, je zrnasti peščenec kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd po večem sivo barvan |
Mineralogija in geognozija (1871): | se nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so nastali nazivi lahko razumljivi |
Mineralogija in geognozija (1871): | belo barvo (kemije §. 90). Dobi se tudi zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba |
Rudninoslovje (1867): | vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere |
Rudninoslovje (1867): | Zložene zvrsti so kroglaste ali pa gručave s stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno v Nerčinsku v Sibiriji |
Rudninoslovje (1867): | ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom. sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu |
Kemija (1869): | tudi spominki in druge umetnine. Na prelomu je to železo zrnasto, trdo in sosebno krhko, ne dá se tedaj kovati, moči |
Kemija (1869): | množini, in sicer ali kristalizovano, ali pa lepo belo in zrnasto kakor slador. Tak malec imenujemo alabaster, ki se izdeluje za |
Mineralogija in geognozija (1871): | jih rabili pri popisovanji mineralov, ponavlja se tudi pri kamenji. Zrnasto, vlaknasto, kalavo, luskasto, gosto, prsteno i. d. so taki mnogo |
Mineralogija in geognozija (1871): | rabljeno ime po latinskem „granum,” ker to kamenje ima nekako zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne |
Botanika (1875): | se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za |
Mineralogija in geognozija (1871): | Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform |
Mineralogija in geognozija (1871): | oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. |
Mineralogija in geognozija (1871): | Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec. Granit pa, v kterem so kremenata, tinjčeva in Živčeva zrna |
Mineralogija in geognozija (1871): | sestavi: ali obstojé iz samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ko sneg, ino kakor s slano opadena. Celo majhne bele zernica so to bile, v ustih pa kakor medena potica. Izraelovi |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Neža durice odperla, je golobčik sletel, in ji z rok zernica zobal, ki mu jih je ponujala. Še zapreti ni bilo |
Mineralogija in geognozija (1871): | razjela ter napravila blatno tekočino, koja je trdne delce kot zrnca spuščala na dno, zemlja pa se je dalje hladila. Tako |
Botanika (1875): | se škrob (močec) in listno zelenilo (chlorophyll) največkrat nahajata. Škrobova zrnca so posebno takrat prav očitno vidna, če smo jih poprej |
Botanika (1875): | kristale, ki so se iz kapljine odločili, ali pa okrogla zrnca, v kterej podobi se škrob (močec) in listno zelenilo (chlorophyll |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridelk donaša. Saj že to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer |
Rudninoslovje (1867): | Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i |
Rudninoslovje (1867): | ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci |
Genovefa (1841): | po simi in v sazhétku pomladi vezhkrat ſtoríla, nekoliko nabranih sern od divjiga drévja na tlà natréſla, de bi ptize vabila |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſejati. Na en ſeshen ali klaftro semlje je doſti 600 sern. Po tem ſe peſhke prav plitvo , komej po pavzi globoko |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov |
Robinson mlajši (1849): | imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi |
Rudninoslovje (1867): | zrna, i tak zlog je: zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine |
Mineralogija in geognozija (1871): | j., okrakasto se imenuje kamenje tedaj, kedar obstoji iz okroglih zrn, ne večih od prosenih, ki so zlepljeni med seboj in |
Mineralogija in geognozija (1871): | razširjeno in znano kamenje je sprimek majhenih, obrušenih ali voglatih zrn s prav drobnim lepilom, ki ga je včasi težko zapaziti |
Mineralogija in geognozija (1871): | malokedaj najde v plitvih ležiščih, ali pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je posebno meteorsko železo, to so kosovi |
Botanika (1875): | zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno |
Botanika (1875): | da se v njem nahaja zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta |
Genovefa (1841): | je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od |
Robinson mlajši (1849): | izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični |
Rudninoslovje (1867): | tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O |
Mineralogija in geognozija (1871): | včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali |
Botanika (1875): | 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi |
Botanika (1875): | zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le |
Botanika (1875): | časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo |
Botanika (1875): | 125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih |
Botanika (1875): | do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki |
Rudninoslovje (1867): | Korund¹) kristalizuje romboederski (sl. 42), a nahaja se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkolne vštrit skrajnje ploskve e; sveti |
Kemija (1869): | loti. Mastiks in sandarak sta smoli v belih ali jasnorumenih zrnih; na vinskem cvetu razproščena delata jasne póvlake (Firnisse). Z benzojem |
Mineralogija in geognozija (1871): | tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža |
Mineralogija in geognozija (1871): | poredkoma kristalinsko, v kockah, ampak večidel v okroglastih koscih in zrnih. Vedno so jej primešane druge kovine, največkrat železo, ki znaša |
Stelja in gnoj (1875): | in nastavljenega živeža; pesek pa to gnojnino še v svojih zrnih strjeno drži, je le počasi daje, in do čistega je |
Genovefa (1841): | in ne ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí, če kdo more |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko. |
Botanika (1875): | olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to |
Botanika (1875): | se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna |
Izidor, pobožni kmet (1887): | kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti |
Biblia (1584): | polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi is snegam |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more vſse pod Brasdo ſejàti, ovſa bode malu, pa jeklenu ſernu, na debeli semli bode bolſhi, inu vezh. Sozhiva more na |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v |
Robinson mlajši (1849): | pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta |
Robinson mlajši (1849): | stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen in |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga ne opusti več, in je popolnama prepričan, de mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna |
Mineralogija in geognozija (1871): | granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo tinjčevo in živčevo zrnje, ki se ne drži skupaj. 2. Nerazločne zmesi. 41. Lapor |
Mineralogija in geognozija (1871): | laporati, železnati in kremenati peščenec. V kaki razmeri sta si zrnje in lepilo ni določeno, vendar je zadnjega navadno manj. Ako |
Mineralogija in geognozija (1871): | težko zapaziti. Zrnast je ter se nahaja v vseh barvah. Zrnje je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid |
Zoologija (1875): | katerih tudi v najhujši zimi ne ostavi. Zoblje žužke, črve, zrnje, vmes pa tudi trga travo. Kakor zajec tudi jarebica v |
Zoologija (1875): | Večidel so oblečeni v temno perje, imajo močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso |
Kemija (1869): | tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti |
Oče naš (1854): | odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo |
Pastirski list (1852): | škodijo, dopustijo zajtrkuvati. Samo naj menje uzamejo, kak navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost ino namen posta pred oči |
Pastirski list (1852): | dovoljenja potrebuval, si ga ma od škofivstva sprositi. Kteri se stem podeljenega perpuščenja poslužjo, imajo vsaki den, kada od mesenoga jejo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Tu jeshe h' tamenjei pani potrieba da rezi da stiem Kruham she an puav perten blek sabo pernasov noi teſti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ſtas da ti mene stiem daram S. Dvha obdarvjash kaker siti svetiga Johannesa obdarvvov dati |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oni grado bel sado stojo bel lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nesrečno na vsako stran, in to je resnica; vladna „Prag. Ztg. ” pa mu poje slavo, češ, da vkljub „finančnega poloma, slabe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po vodi je splavalo veselje, po katerem je, kakor „Laib. Ztg. ” navdušeno piše, hrepenela „die zahlreiche jüngere Damenwelt, welche durch den |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Vidiozho resnizo inu tu skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra S. Kry: Bveg Ozha bodi stabo Bveg |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi dejo vano nouvo gaderzo inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta sheſta Kolzhenza |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja srezho inv |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha sekrita |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da ti bosh mene stvojo S. boshjo gnado vsolei obdarvov inv obdielov, jas tabei tvdei |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej sleherni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo |
Ultra! (1867): | depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | nam bo prepustil konec prihodnjega mesca gospod Balant v Celji (zum Mohren) 2 prostorne sobi, in da mislimo slovesno odpreti čitavnico |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ki se že razpošiljajo tako-le : „Passir-Schein für den Narren Nr. . . . zum Narrenabend auf der Schiessstätte am 30. Jänner 8. Uhr Abends |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dopoldne ob 9. uri začenši v Ljubljani na dvorišči gostilnice „zum Baieriscben Hof” na Dunajski cesti blizo kolodvora po očitni dražbi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku bodi saj perjaſnive. Buh krona to notrejno dobruto, kjer odſvunej premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is |
Kratkozhasne uganke (1788): | ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent |
Kratkozhasne uganke (1788): | krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę |
Kratkozhasne uganke (1788): | eno nogo. Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo |
Biblia (1584): | timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti. 47. Edèn pak |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njemu: Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savertu, inu na golufijo obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perjatelam; vdariu bode tebe Bog, ti pobeleni sid, katiri ſi svunei s'perjasnoſtjo pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tadle dajo, inu sanizhujejo. Takſhni ſo, koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govory S. Paul 2. Cor. 7, Foris pugn, intus timores. Svunei je tu shoudvaine, snotrei ta ſtrah. Ta ſramota sa volo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'savitjam, inu na vſo |
Genovefa (1841): | je k njenimu petju na ſtrune brénkal. Sdaj ſo ſe svunej pred gradam vojniſhke trobente saſliſhale. „Kaj je? ” je grof ſvôjiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pod milim nebam leſeno poſlópje napravili, ga vmetno snotrej in svunej olépſhali in ſtreho s zinkam pokrili. Ştraſhen vihár je pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sebi imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo |
Viljem Tell (1862): | zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče, ljubi oče! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da prav siromaško živite in kdo vé kaj |
Fizika (1869): | česar so lože nositi in zavolj česar se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da |
Mineralogija in geognozija (1871): | njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada |
Zoologija (1875): | živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo |
Občno vzgojeslovje (1887): | kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le |
Zeleni listi (1896): | so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja |
Zlata Vas (1848): | in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | glaſnu klizhe. ) Kdu je? OSMI NASTOP. Tonzhęk , Goſpà , Baron. Baron, (ſunej. ) Sakaj ſi ſe saperla? Goſpà. (ſe vſtraſhi , inu vſtane. ) Moj |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | drugi otrozi ſi bodo vshę po ſvęti kruha iſkali. Tukej ſunej ſe jokajo. Zhe ozhejo , vaſha Gnada, jih puſlim noter priti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri |
Zlata Vas (1848): | pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da je |
Mineralogija in geognozija (1871): | školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline |
Botanika (1875): | način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi |
Lohengrin (1898): | Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura |
Sacrum promptuarium (1695): | ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe |
Tine in Jerica (1852): | zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpó iſhejo? (Budalo grę v' utizo. ) ŞHTIRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , ſunej Budala. Baron. Bodo vidili, de ni ſam ſant noter bil |
Ta male katechismus (1768): | al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri |
Botanika (1875): | cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do- |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti |
Botanika (1875): | po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na |
Botanika (1875): | ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik |
Fizika (1869): | zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena |
Stric Tomaž (1853): | oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer med njima ta razloček, da je bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo mi odgovorili — „beli, zherni, rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in znotraj prehladijo, in se tresti začnejo. Zakaj zračna merzlota zunajni život naglo in močno ohladi, in merzla voda pa želodec |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni vzroki so silovitno poškodovanje očesa. Kedar jo oko zateklo, pogostne |
Fizika (1869): | ki ni druzega , kakor prožni jekleni trak (Pod. 79.), čegar zunanji konec je pribit na negibno mesto, notranji konec pa na |
Fizika (1869): | zunaj njega, tako da zamore le s pomočjo čutov spoznati zunanji svet. Ni mogoče, da bi si duh mogel misliti kakov |
Mineralogija in geognozija (1871): | nazadnje centrifugalna moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje se vrteč |
Botanika (1875): | enake barve, kakor n. pr. pri tulipanu, se imenujejo ti zunanji cvetni deli cvetni ohod (perigonium). Čaša je ali večlistna ali |
Zoologija (1875): | jako težavno zarad tega, ker se večkrat njihovi organi v zunanji obliki znatno ločijo od dotičnih človeških organov. Tako na pr. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | venci. Na zadnji strani proti cerkvi, to je, ob njeni zunanji steni vštric vhoda vravnanih je bilo šestero začasnih altarjev, in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Očesne bolezni. Lete izvirajo iz znotrajnih in zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kipe, zraven strele; le redko na zadnjih nogah ali v zunajnih oglih. Rade postanejo, ako se ogli pri kovanju izrezujejo, torej |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku ali drugi sili se včasi napravi oteklina |
Botanika (1875): | trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od |
Divica Orleanska (1848): | Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v |
Fizika (1869): | uporabo gornjega zakona. To tiskalo obstoji iz tlačilnega smrka, čegar zunanjo podobo kaže podobščina 90., njegov prerez in zvezo s tiskalnico |
Fizika (1869): | narejajo. 25 Prožnost. Ako se ktero telo stlači s ktero zunanjo silo, pokazujejo njegovi delki večo ali manjo voljo, da bi |
Trtna uš (1881): | druge njej podobne žuželke, mora tudi trtna uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor pri gosenicah |
Tiun - Lin (1891): | tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu |
Kemija (1869): | upali vodenčev plin; zato so jo poprej rabili pri netilnicah (Zündmaschine). Elektro-kemične prikazni. |
Kemija (1869): | unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo olje, 487. Neorganski, unorganisch. Netilnica, Zundmaschine, 439. Neusilber, novo srebro, 433. Nič beli, weisses Nichts, 429. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | kr. (Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani 26. decembra 1864. Dr. Jer. Zupanec. Kursi na Dunaji 3. januarja. 5 % metaliki 72 fl. — kr. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Fr. Ravnikar, Ivan Vilhar, dr. Vončina, dr. V. Zarnik, dr. Zupanec, Fr. Kadilnik, Hugo Turk in Drag. Juvančič namesti V. Petričiča |
Mineralogija in geognozija (1871): | kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti, zusammenkitten. Zmesi ali zmešani minerali, gemengte Mineralien, 3. Značiven, charakteristisch. Zraščenina |
Mineralogija in geognozija (1871): | Cohaerenz. Zvonik ali fonolit, Klingstein oder Phonolith. Zvezdavci, Strahlthiere, 88. Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko |
Robinson mlajši (1849): | li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 |
Maria Stuart (1861): | Elizabeta s pismom v roci. Burleigh. Elizabeta. Tje me je zvabil! Treščil me v sramoto! O, izdajavec! Pred sovražnico Slovesno me |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | biti," zaterjuje Tone slovesno. "Pa zakaj — povej mi odkritoserčno — si zvabil logarja v divji graben? " |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | verjel. Pa je bilo tudi nerazumljivo, kako da je logarja zvabil v divji graben, da bi ne bil vedel, da je |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nesrečni kraj? " "Katarina," odverne Tone počasi, "da, jaz sem res zvabil logarja v divji graben, to je resnica —" "Torej venderle, kako |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Torej nijsi ti logarja v divji graben zvabil? " vpraša Katarina naglo in veseli up jej razjasni obličje. "Pa |
Rudninoslovje (1867): | potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode |
Maria Stuart (1861): | hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna sodba se odpre, Da zvagajo po pravdi se besede, Da sodijo pogledi se in misli |
Mineralogija in geognozija (1871): | razkroji v svoje dele in da se deli na tanko zvagajo. To operacijo imenujemo kvantitativno analizo, pa je jako zamudna in |
Botanika (1875): | in le rudninske njene sostovine ostanejo. Ti ostanki se zdaj zvagajo, s čem so dobi, koliko prsti je zgorélo. Čim manj |
Rudninoslovje (1867): | posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol |
Kuharske Bukve (1799): | ga svalaj, de bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr. 5. |
Kuharske Bukve (1799): | inu ſolí; vſe dobro ſkup smęſhaj; inu s' tim pomashi svalano teſtó sa en noshov rob debęlo; potle preręshi teſto krisham |
Kuharske Bukve (1799): | ſladke ſkorie sraven, premęſhaj vſe vkup dobro. Pomashi to na svalano teſto po debeloſti eniga noshoviga roba, rasręshi ga na ſhtir |
Kuharske Bukve (1799): | ga svalaj, raſtopi eno unzho rakoviga putra, s' njim pomashi svalano teſtó, potręſi gori sręsane rakove vratove, rasręshi na bleke s' |
Kuharske Bukve (1799): | naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne |
Kuharske Bukve (1799): | oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke |
Kemija (1869): | manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto |
Mineralogija in geognozija (1871): | ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v |
Zoologija (1875): | nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa |
Kemija (1869): | staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so |
Mineralogija in geognozija (1871): | narastel 30 črevljev debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo |
Zoologija (1875): | vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate |
Rudninoslovje (1867): | dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 |
Mineralogija in geognozija (1871): | tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so |
Mineralogija in geognozija (1871): | včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te |
Kemija (1869): | krhka kovina, ki se večidel dobiva iz dveh rudnin, kalamina zvanih, od kterih je ena ogljenčevokisli, druga pa kremenčevokisli cinkov okis |
Mineralogija in geognozija (1871): | njo. Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno v Sedlici (Seidlitz), v |
Zoologija (1875): | iz Kine v Evropo, držé ju v posebnih vdih, tako zvanih fazanjakih. Oba sta krasna ptiča, prvi se sveti kakor zlato |
Zoologija (1875): | Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo |
Rudninoslovje (1867): | ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se |
Rudninoslovje (1867): | kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje |
Rudninoslovje (1867): | več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. |
Mineralogija in geognozija (1871): | očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali |
Zoologija (1875): | prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige |
Občno vzgojeslovje (1887): | zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k |
Občno vzgojeslovje (1887): | imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne |
Viljem Tell (1862): | Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta |
Rudninoslovje (1867): | ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se |
Mineralogija in geognozija (1871): | postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki |
Mineralogija in geognozija (1871): | 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu |
Valenštajn (1866): | udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo |
Mineralogija in geognozija (1871): | ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1 in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5, 7 ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma |
Rudninoslovje (1867): | sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja |
Gozdovnik (1898): | Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | doberških toplic Bad Neuhaus). Tadanji junaški doberški fajmošter so se zvali Franc Perkan. Pogovori vredništva. Gosp. dr. R. v G: Česar |
Ferdinand (1884): | Njegove zasluge pa, katere so njegovi zavidljivci zvali le slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši |
Lohengrin (1898): | život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj se zvati, Da zemljo ščitim ti močnó, Da nič od tebe me |
Abecedika ali Plateltof (1789): | ſhe ſim jeſ bres gręha: O de v'meni pazh svezhęer, ku sjutrej Skerb sa zhiſto vęſt nikdar ne nęha! Naprejvsetje |
Abecedika ali Plateltof (1789): | ſhe ſim jeſt bres gręha: O de v'meni pozh svezhęer, ked sjutrej skerb sa zhiſto vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje. Dokler |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ |
Biblia (1584): | od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes |
Zlatorog (1886): | a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mesto obhajalo, je bilo takó veliko, de ga ni popisati. Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno |
Zlata Vas (1848): | zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prav pridno delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla. |
Tiun - Lin (1891): | smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši |
Mahmud (1870): | To je govoril Mahmud, mladi Muzulman in dekle je vpiralo zvedavo v njega oči. Milo se jej je zdelo zapustiti domovino |
Cyclamen (1883): | je menda gospoda s pristave,« zagodrnjal je Tileh ter jih zvedavo ogledoval. Hrast pa je na prvi pogled vedel, kdo je |
Od pluga do krone (1891): | Detelji. Detelja se mu je začudil in ga je silno zvedavo pogledal: «Peterca, kaj boš s tohkanj vinom? » «I kaj drugega |
Od pluga do krone (1891): | oknu, na katero je ravnokar sedel vrabec in nekolikokrat jako zvedavo pogledal v hišo. Vrabec zopet odleti, Jurče pa ugleda strijca |
Lisjakova hči (1892): | da bode Klotilda itak silila vanjo. Res vpraša bratranka takoj zvedavo dalje: »Kaj na primer? « »Tista, ki ima mnogo sorodnikov, ima |
Hudi časi (1894): | ali slej avstrijski državi nazaj. »A kaj potem? « vprašal je zvedavo Birk in mu pogledal v oči. »Ker sedaj tako razsajam |
Očetov greh (1894): | zvezi z drugima dvema. Trije naših študentov se obrnejo in zvedavo ogledujejo sosede, dočim ostala dva dražita Kočevarja. »Guvernanta! « deje jeden |
Najmlajši mojster (1896): | vse orodje in osobje od Tramterice. « »In hišo tudi? « povpraša zvedavo jetnik. »Ne vem, najbrže tudi. « »O, tega pa že ne |
Moja hoja na Triglav (1897): | ustnicam. To bi bila lepa slika! Otrokove bistre oči pol zvedavo, pol nezaupno vame uprte, moja levica lahno in skrbno ovita |
Mineralogija in geognozija (1871): | §. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo |
Ferdinand (1884): | za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba |
Zlata Vas (1848): | in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega |
Maria Stuart (1861): | zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki gre v Rim. Poprej ste mi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in ste nam zopet v Novicah priobčili, kako de se |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga |
Dragojila (1864): | saj o njej se tudi nič druzega ni v Carigrad zvedelo, negó da je iz smirniške luke izplula. Obžalovati bi jima |
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | ker ni veroval na birokratično nezmotljivost in se je celó zvedelo, da je zapisan v več takih društev, katere so njegovi |
Pomladanski vetrovi (1881): | pa premislil, bojéč se, da bi se njegovo zločinstvo ne zvedelo. Izvabil je dečka k sebi z vrta na cesto, tam |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | vse hostnike, kajti se dozdaj za nobenega druzega še ni zvedelo, da bi bil oženj en. Jazbino zapušča samo jedenkrat v |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | posebno božjo obrambo. Ime in življenje tisovškega puščavnika se je zvedelo zdaj daleč čez meje slovenske domovine. Slišala je o njem |
Šaljivi Slovenec (1884): | kar vas bom jaz vprašal. Slavno sodišče bi namreč rado zvedelo natančne zatoženčeve besede. Če o sebi govori, vendar ne bo |
Arabela (1885): | premoženja. Prej je menil, da se ne bode to nikdar zvedelo in da se bodo med seboj pogodili, ko postane Arabela |
Jarem pregrehe (1895): | morem. « »Pisma delat« torej niso šli Krajčevi tisti dan. In zvedelo se je le prekmalu, da je Bogme vsega tega kriv |
Gojko Knafeljc (1899): | kako me je bolelo to škodoželjno posmehovanje, ko se je zvedelo, da sem prestavljena, prestavljena spričo najine ljubezni, spričo tebe! – Vedela |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila, ter de on potem več ničesar od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega govorimo, je bil ravno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to |
Zlata Vas (1848): | to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil! “ De bi |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pravi, pa de vender kaj več ni mogla od nje zvediti. |
Stric Tomaž (1853): | Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse |
Stric Tomaž (1853): | prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od |
Rudninoslovje (1867): | teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode |
Rudninoslovje (1867): | Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega |
Rudninoslovje (1867): | eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti |
Rudninoslovje (1867): | m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te |
Blagomir puščavnik (1853): | zadene, kar koli hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara. |
Fizika (1869): | primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe prosim o nai svelizhaneishi mati boshja: jas tabe prosim o Maria skues vse |
Biblia (1584): | mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan. |
Sacrum promptuarium (1695): | Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar |
Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite |
Biblia (1584): | ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej |
Maria Stuart (1861): | zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih |
Ta male katechismus (1768): | Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat |
Ta male katechismus (1768): | Evangeliumu tudi taisti, katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je |
Ta male katechismus (1768): | on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju te |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu premiſhluvala. Satorei: Beati, qui audiunt verbum Dei, & cuſtodiunt illud. Isvelizhani ſo ti, katiri boshjo beſedo poſluſhajo, inu tiſto ohranio. To |
Branja, inu evangeliumi (1777): | aku vi tudi kaj terpete sa pravize volo, tok ſte isvelizhani. Na- bojte ſe pak njeh ſtrahuvanja , inu napreſtraſhite ſe satu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv: Satu ke ſi ti mene viduv Thomash, ſi virjev. Isvelizhani ſo ti , katiri niſſo videli , inu ſo virjeli. JEsus je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | to beſſedo od njeh ſerza, de ony virujęjozhi nabodo isvelizhani. Katiri ſo pak na pezhovje, ſo taiſti, katiri, ke ſhliſhejo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo svelizhani. Per kterih ser- |
Genovefa (1841): | je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me |
Branja, inu evangeliumi (1777): | v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim, ki so per njem |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojo ſhtimo med ſolkam goriusdignela, inu je k'njemu rekla: ſvelizhanu telu ! katiru je tebe noſilu, inu te perse, katire ſi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojo ſhtimo med folkam goriusdignila, inu je k' njemu rekla: ſvelizhanu telu! katiru je tebe noſilu, inu te perſi, katire ſi |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | X. Prasnik ſv. tréh kraljov, ali rasglaſenja Goſpodoviga. Od ſvete isvelizhanſke vére. Modri is Jutroviga ſo priſhli Jesuſa molit. Mat. 2 |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' neſpokorjenim gréſhnikam v' ojſtro ſodbo iti, ako sapravi ſvoje isvelizhanſke dni, ki ſo mu v' tém shivlenji odkasani, le pripravljati |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | to nam Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji shiv isgled ſvete isvelizhanſke vojſke pokashe. I. V. 14. Neſkonzhno pravizhen Bog je v' |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | volji boshji reſheni, tamkaj pa vezhno isvelizhani bili. — To ſo isvelizhanſke rezhi, sa katere moliti je naſha dolshnóſt; vſe drugo je |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ravno tako, pravi Kriſtuſ, tudi vezhni Bog ſvojim vernim le isvelizhanſke nauke raslaga, njim le poſvezhujozhe sakramente deli. Pa kakor ſe |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino veliko jih ſhe ſamim ſebi isvelizhanja ne preſkerbí, satrati isvelizhanſke dni ſvojiga shivienja ino slat zhaſ, ſvoje nar drashej blago |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | povédati imam od boshjih rezhi, od boshjiga kraljeſtva ino ſv. isvelizhanſke zerkve na semlji; pa kaj de ſte ſhé vſi preſlaboumni |
Življenja srečen pot (1837): | poliuſbal Jesuſoviga nauka veſel glaſ. Bog mu da nebeſhko luzh isvelizhanſke vére prav ſposnati; bil je kerſhen in med osnanovavze boshjiga |
Življenja srečen pot (1837): | zhudesh jih je Kriſtuſ poklizal jit po vſim ſveti ſkos isvelizhanſke nauke ljudi v' nebeſhko kraljeſtvo lovít alj ſpravljat. Gredózh ſo |
Stric Tomaž (1853): | naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | opravila zhloveka budi, ſvoje shivlenje neprenehama v' dobro obrazhati, de isvelizhanſkiga zhaſa ne samudi, ki mu je na tem ſveti odlozhen |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | gréſhnika ni, kakor duſhna ſlepota: zhe sazhne reſnizo ſovráshiti, ſe isvelizhánſkiga nauka ogibati, ino tako v' ſv. Duha greſhiti, kar ſo |
Življenja srečen pot (1837): | ti po ſvetih osnanvavzah kerſhanſke vére prijel; ohrani nebeſhko blago isvelizhanſkiga nauka, ino ſtori po beſedah ſvetiga Pavla, ki naſ vuzhí |
Življenja srečen pot (1837): | je mladih lét lepota. “ ˛Sv. Ambrosh. 3. ˛Sv. Andrej. Ljubej isvelizhanſkiga krisha. Boga prav ſposnati, ino ſvoje shivlenje po boshji volji |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | Vſaka beſeda, ki jo je sgovoril, je bila sa duſho isvelizhanſki nauk; vſaka ſtopinja, ki jo je ſtoril, je bila dobrota |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | take, zhe ravno nehvaleshne gréſhnike, pomozh preſkerbi, ſkos katero ſpet isvelizhanſki mir sadobijo, ako le ſami hozhejo. Ravno per téj priliki |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | lét isvelizhanja ſvojiga samudiſh! Premiſli torej deneſ: Kako drag je isvelizhanſki zhaſ tvojiga shivlenja. Eno ſamo leto na ſveti toliko veljá |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | poſtal, bo isvelizhan; kdor bi pa moje nauke savergel, ino isvelizhanſki zerkvi priſtopiti ne bo hotel, bo tudi on od Boga |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſv. kerſhanſka véra le dar boshji, katero je Jesuſ ſvoji isvelizhanſki zérkvi sapuſtil, ino ſvojim apoſtelnam vſim narodam osnanovati vkasal. V. |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | hozhete biti dobre Jesuſove ovzhize, oj tak: 1. Poſluſhajte sveſto isvelizhanſki glaſ boshje beſede, sakaj té je glaſ Jesuſa Kriſtuſa naſhiga |
Življenja srečen pot (1837): | shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi isvelizhanſki véri poterdit. Shènejo ga na moriſhe, ino mu svunaj ſedajniga |
Življenja srečen pot (1837): | je dno ſvete zhiſtoſti. “ (˛Sv. Ambrosh. ) ˛Sveti pôſt je tiſti isvelizhanſki moſt, po katerim ſo ſvetniki v' nebeſa hodili; ſrezhno boſh |
Življenja srečen pot (1837): | ſmerti ſvetiga Pavla, ktero je v' Rimi preſtál, ſv. Luka isvelizhanſki nauk Jesuſove vére po ſvéti osnanuje. Bog mu je dal |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | podpiramo, kakor ſo nekdanji kriſtjani sa naſ ſtorili. V' to isvelizhanſko dobro delo ſe je v' naſhih deshelah bratovſhina ſv. Leopolda |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | je ſposnati boshje rezhi, ako le hozhemo; pa hudobnesh vſe isvelizhanſko kakor Herodesh v' pogublenje oberne. V. 7 — 8. Herodesh své |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ljudmi pa tudi krivizhni hudobneshi prebivajo, ktéri s' ſvojimi hudobami isvelizhanſko ſrezho poſhtenih kriſtjanov tergajo, kakor derézhi volki pohlevne ovze. Takſhni |
Življenja srečen pot (1837): | rojaki ſhe vezh del v' temnizah malikvanja shiveli, katerim je isvelizhanſko véro Jesuſovo osnanoval. V' Zeli je ſvetimu Makſimiljanu, kakor pravijo |
Življenja srečen pot (1837): | sa trojno lepoto: ſvojimu ſerzu sa ſveto zhiſtoſt, glavi sa isvelizhanſko modróſt, duſhi pa sa reſnizhno poboshnoſt; v' ti trójni lepôti |
Življenja srečen pot (1837): | ſvojih ſtariſhev ino shlahte ſe v' ſvoj kraj poda, jim isvelizhanſko véro osnanovat; alj le ſamo mater je Kriſtoſu pridobil, terdovraten |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | je sazhél govoriti, ino vſi ljudje ſe zhudijo nad tém. — Isvelizhanſko je, kraljéſtvo hudobije rasdirati, pa tudi teshavno, ker vſi hudobneshi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gamogozhni, ſim jeſt tebe vſliſhal; inu na dan tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49 |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus katiro ſo yſe rezhy ſtvarjene, on ima beſsede vezhniga isvelizheina, inu vunder, kader to reſsnizo govory, ga nozhjo ſliſhet. Sakai |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſynagogah v' timu nauku te prave vire, inu isvelizheina podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina bres Boga ni. Oben na pogleda na Boga, de bi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam je h' nar vezhimu dobizhku, namrezh h' dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſhim laſtnim ſerzu nam hozhe nepotekljiv ſtudenez reſnize, ſvetoſti ino svelizhanja oshiviti. Kaj ſi bomo boljſhiga voſhili! Sdaj pové Jesuſ sheni |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Najviſh'ga porezhe. Pred Goſpodam pojdeſh, pot mu perpravljat, K' ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo njegovo perpeljat, Odpuſhánje grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveti drushbi perdajal ino perdajal, de ſo tako pot vezhniga svelizhanja naſhli. 47. Jesuſ shiví v' ſvojih vernih. Tiſte dni ſta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Toraj proſite Goſpoda shetve, de delavzov va-njo poſhlje. “ Novo naredbo svelizhanja je ſklenil, ino svezher tega opravzhniga dné je ſhel nekam |
Divica Orleanska (1848): | razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le |
Izidor, pobožni kmet (1887): | postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium |
Sacrum promptuarium (1695): | malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu, |
Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober |
Sacrum promptuarium (1695): | pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi taku tudi ti sanje is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja srezho inv is velizhanje |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poſvary, ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat ſi na vſamejo zhaſs, inu nimajo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo per ſpovedi, smersli per ſvetih |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog je sdei otoshen, shaloſten, inu preſtraſhen |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je on kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eni pridni Boshji ſlushbi, inu h' eni pravi ſkerbi sa isvelizheine naſhih duſh. She vezh govory od Chriſtuſoviga prihoda v' ta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grehe v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta peklenſki oigen. Inu ta je ta pravi, inu sa isvelizheine te duſhe nar bolſhi ſtrah, od katiriga je sapiſſanu Eccli |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ampak si do smerti na njem ostal, de bi naše izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov |
Genovefa (1841): | sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor |
Oče naš (1854): | Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti. “ |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče |
Ta male katechismus (1768): | skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov |
Ta male katechismus (1768): | be nam dobru blu, oskerbi nam Dusho, inu telú s' ſvelizhanjam. II. Ozha, Syn, 'nu svet' Duh usej tri glih, Pershone |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo s' grosnim ſtraham preſtraſhili, inu sazhudili pred tok naglim ſvelizhanjam, katiriga ſe ony niſſo troshtali, ter bodo ſami per ſebi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo |
Izidor, pobožni kmet (1887): | bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega |
Maria Stuart (1861): | hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v |
Ta male katechismus (1768): | Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj drugega je kar se v' |
Ta male katechismus (1768): | svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' ſvelizhanju te dushe potrebni, ampak koker bel perloſhni, inu nuznejshe taistem |
Ta male katechismus (1768): | posvetzhenu. Nej pride uſſe k' vezhi zhasti boſhji, inu k' ſvelizhanju moje dushe. Od posledneh rezhy. Odkod pride, de moremo uſſi |
Ta male katechismus (1768): | na temu, inu na unemu svejtu (koku delezh nam k' ſvelizhanju nashe dushe sluſhe) odreshil. K' poslednemu se ſraven postave: Amen |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | voditi, katire naſna ſalliti, inu katire te svoje k'vezhnemu ſvelizhanju tudi po teh narojstrejsheh potah tega svejta vode. Serzhnu, inu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras enega Chriſtiana, de nad |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire mene, inu uſſe Svetnike bres prenehanja nasituje v'nebeshkemu ſvelizhanju. En mahi, mu pametim uſhivaj ta svejt, de tebe naſmame |
Abecedika ali Plateltof (1789): | sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni |
Abecedika ali Plateltof (1789): | Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi Synu Boshjiga isdau. Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa zhloveka, Goſpud sa jetnika, ſtvarnik sa ſtvar tuojih rok, Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eniga drugiga lepiga nauka sa nas. Nash Isvelizher je s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved |
Ta male katechismus (1768): | nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn |
Ta male katechismus (1768): | Duh. Amen. Kader se enemu umirava ſgony. JEſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive, inu mertve! skus tvoje |
Sacrum promptuarium (1695): | Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to |
Stric Tomaž (1853): | Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega |
Maria Stuart (1861): | nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak |
Maria Stuart (1861): | nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni |
Sveti večer (1866): | ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel, ko tujec na svet in ni imel kam |
Deborah (1883): | mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni |
Oče naš (1885): | trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad |
Oče naš (1854): | bi mogel umréti, zakaj bi tudi za svojega Gospoda in Zveličarja ne mogel, kteri me je do smerti ljubil? “ |
Oče naš (1854): | njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje |
Oče naš (1854): | skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek |
Oče naš (1885): | srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in |
Oče naš (1885): | skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek |
Oče naš (1885): | njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje |
Oče naš (1885): | umréti, zakaj bi tudi ne mogel za svojega Gospoda in Zveličarja, kteri me je do smrti ljubil? “ |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | je prava ſlushba boshja, ki je ˛Simeona ino Ano s' isvelizharjam sdrushila, ino bo sdrushila s' njim tudi na. III. Lép |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | nad njim nebeſa odperle, ſv. Duh v' podobi goloba nad isvelizharjam plaval, ino njega ſam Ozhe nebeſhki vſim rasglaſil, rekozh: „Te |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | prihod ſv. Duha. — Poglejmo tudi mi doneſ ljube duſhe! sa Isvelizharjam v' ſvojim poboshnim ſpremiſhlovanji v' Ozhétovo hiſho; pomiſlimo eno malo |
Življenja srečen pot (1837): | ino je hodil tudi on radovoljno po poti terplenja sa Isvelizharjam ſvojim. Kakor je poboshno ino smeraj pohlevno shivel, je tudi |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | na nébi, ino ſo snamenja zhakali, ki jim bo prihod isvelizharjov osnanilo. Sdaj poſebno svesdo vgledajo, ino po vdajanji boshjiga duha |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | kateriga deneshen ſv. evangelj perpoveduje? I. ˛Sveti Janes, boshji mosh, isvelizharjov napovedvavz, gréſhnike k' poboljſhanju vabi ino jim pravo pokoro osnanuje |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | bote vſe to zhuli, ſvojo glave, vi kateri ſte ſvojimu isvelizharju sveſto ino pravizhno ſlushili; sakaj vaſhiga terplenja konez ſe perblishuje |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | svesdo na nébi, ki jim je kasala pot k' novorojenimu isvelizharju, nebeſhkimu kralju, kakor nam ſv. evangelj pové. I. Grosna tema |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | kar je dobro ino prav. “ Puſti ſe peljáti k' ſvojimu Isvelizharju po zhiſti ſpovedi, de boſh sopet ſpregledal; podaj ſe sa |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | priſhli s' njimi is mrazhniga pota té semlje k' ſvojimu isvelizharju v' Ozhetovo hiſho. Tam bo vſaka tema minila, ino kar |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' vezhno prebivaliſhe kraljeſtva nebéſhkiga, po Jesusu Kriſtuſu, gospodu ino isvelizharju naſhim. Amen. |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | veſelo sanaprej s' ſv. tremi kralji sa svesdó k' ſvojimu Isvelizharju. Ta ſvetla svesda sa naſ je preſveta kerſh. kat. véra |
Sacrum promptuarium (1695): | Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na glaſ, ino poje: „Moja duſha povelizhuje Goſpoda, V' Bogu, Svelizharji mojim, mi duh poſkakuje! Oserl ſe je na ſvoje dekle |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povikſhuje Goſpóda in moj duh ſe ſilno veſelí v Bógu, Svelizharji mojim. “ Takó umetalno smalane podobe niſo le k poſébni boshji |
Oče naš (1854): | še pri sveti maši. Tu. sta darovala svojega edinega otroka Zveličarju in nebeškemu očetu. Barba je bila silno terdnega serca. Na |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se nam bliža, De bo s čistim sercam vsak Le Zveličarju enak. O zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim |
Sveti večer (1866): | večera. Hvaležno hočemo sprejeti blagor, kterega nam Bog po novorojenem Zveličarju daje. Potem je Gospodovo rojstvo tudi rojstvo naše sreče. ” |
Oče naš (1885): | poznajo nebeškega očeta? Ali ne slišijo nič o našem ljubem Zveličarju? Ali je dalječ od njih? Ali ne morem do njih |
Oče naš (1885): | in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo na srcu nosite. “ Ponižno je poljubil Nace križ |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne |
Življenja srečen pot (1837): | pervo prav sgodí, ſe drugo vſe lehko ſtorí, in duſha isvelizha. Kér sjutraj sgodaj vſtaneſh, in ſe na pot podáſh, ſe |
Življenja srečen pot (1837): | dobriga ſtoriti ne samoreſh, tud' me isvelizhan biti. „Spoved duſho isvelizha, pregrehe odshene, ſkuſhnjave premaga, pekel saprè, ino nebeſa odpre. “ Kdor |
Ta male katechismus (1768): | de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęlih leta edyni zyl inu konèz, de bi ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa dôbil. Vſa ta druga moja muja |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręſhne perloshnoſti ſe ne varuvali; Sakaj Bóg naſs ne bo isvelizhal, zhe my od njegove gnade podperti ſi naſhe muje ne |
Robinson mlajši (1849): | nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa deblo le |
Genovefa (1841): | ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati |
Genovefa (1841): | ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno |
Genovefa (1841): | tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in |
Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da |
Zlata Vas (1850): | počiti, ko je slišal, de je Ožbé zlatiga oroslana divjo zvér imenoval. In tožil bi ga bil rad, če bi si |
Viljem Tell (1862): | K moritvi zdajci hoče lok napeti. (Vstane. ) Prežim na plemenito zver. Če se Ne naveliča lovec dan na dan Pohajati po |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je pokazala strašna steklina, ktero mu je prizadjala razdivjana zver. Komaj sta ga s služabnikom obderžala na postelji. Zdaj pa |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | divja zver in bezljá nazaj , od koder je prišla ; pri durih je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | besedah; kot okamneli so zerli s čudnimi obrazi v kervoželjno zver — v kristijana. Fabij je tako gerbančil obraz, kakor bi hotel |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popustili. Derhali so že nejevoljne postajale, ko so videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti, gibati z |
Zoologija (1875): | odlikuje se z velicimi očmi in živi skoro kakor nočna zver; svilaš ali ujstiti (Hapale Jacchus) in levič (H. rosalia). Poluopice |
Zoologija (1875): | do štiri črevlje dolga, jako krvoločna, toda pred človekom bežeča zver. Levu je podobna v tem, da je enobarvena, bledo rumenkasta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim tempeljnu ſo imeli bronaſto podobo. Bala po |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſtni sid pometali, de ſo jih ropne ptize ino divje sveri ſnedle. Ta zhaſ ſe je ſoſebno lepo rasodcvala dobrodelnoſt poboshniga |
Genovefa (1841): | je Genovefa smiſlila, ſêbe in ſvôje déte s mlékam té sveri rediti. „O Bog! kogá primóra ſila ubógo mater je rêkla |
Genovefa (1841): | ſi me v to votlíno pêljal, v ſtanovavnizo té dôbre svéri! Sdaj ni ſila, ne mêni ne mójimu otroku ſkopernéti. Sdaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental |
Robinson mlajši (1849): | samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih |
Robinson mlajši (1849): | učile so se počasoma te zvereta, ino pak je to tako dobro šlo, kakor bi Robinson |
Robinson mlajši (1849): | prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno |
Blagomir puščavnik (1853): | eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča |
Zoologija (1875): | žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I. |
Robinson mlajši (1849): | zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar |
Robinson mlajši (1849): | pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to |
Genovefa (1841): | bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in |
Divica Orleanska (1848): | zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bla ta perkasn, katira je ſemterkje tekala v'ſredi teh ſverin, ena ſvtloba tega ogna , inu is ogna ſe je vonkej |
Branja, inu evangeliumi (1777): | is Ezechiela Preroka na 1. poſt. Podoba oblizhja teh ſhtirih ſverin : Obraſs eniga zhloveka, inu obraſs eniga leva na deſni ſtrani |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ter ſe niſſo nasajurazhale. kader ſo ſhle. Inu podoba teh ſverin je bla viditi koker ogn gorezhih oglov, inu ſo ble |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vso moč vpiti: Pojdite mi vender pomaga ljubi prijatli; strašna zverina je v moji kuhinji; požerla mi je otroke, deklo in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prav tam — da! ” mermra Torkvat sam za-se, „ti tergávs, ti zverina. Ali si ti tisti Korvin, ki je kristijanskega fantiča Pankracija |
Genovefa (1841): | Tudi od jedi téh ljudi nizh nêzhem in raji s sverinami jem. Té vunder rasun ſamiga derézhiga volká, mirno med ſebój |
Genovefa (1841): | rók réſhil. Ti ne bódeſh pripuſtil, de bi med divjimi sverinami poginila. V Té hozhem saúpati in ſe nizheſar ne bati |
Genovefa (1841): | Boleſlav, „jes grém s vami! Jes nêzhem ſam med divjimi sverinami oſtati. Té mi nizh ne odgovarjajo, zhe s njimi kramljam |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi |
Genovefa (1841): | vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo |
Divica Orleanska (1848): | star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more |
Astronomija (1869): | tod, ker se enakonočišči premikujete, — ž njima se premikujejo sozvezdja zverinskega kroga, tako da bodo enkrat sozvedja, ki so še sedaj |
Revček Andrejček (1891): | vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega zverinskega tatú. (Poveže Grešnika. ) |
Gozdovnik (1898): | velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču |
Blagomir puščavnik (1853): | drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti |
Valenštajn (1866): | prorokujejo nebeške. Osoda mi je dala zastavo, Da on mi najzvestejši je prijatelj. Ilo. Al imaš tudi zastavo kakovo, Da ona |
Oče naš (1885): | njegovo ljubeznjivo obličje gledati in njegove sladke beséde poslušati. Njegov najzvestejši učenec bi hotel biti. Vsako njegovo povelje bi natanjko in |
Pripovedke za mladino (1887): | storiti, da je rešil svojega gospoda. Zdaj zakliče kralj: „O najzvestejši moj Ivan, milost! milost! peljite ga semkaj. ” |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač |
Blagomir puščavnik (1853): | Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje |
Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj |
Sacrum promptuarium (1695): | vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju |
Genovefa (1841): | vunder bi ne bilo pràv, ko bi ji ne bila svéſta. In kdo vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta |
Genovefa (1841): | ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala |
Deborah (1883): | srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V |
Oče naš (1885): | tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa njune saſtopnoſti ino sveſte ſlushbe del vſi ſpoſhtovali. Bila ſta veſelje ſvojga ozheta, paliza |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | II. Potozhnize k' dobrimu sveſte opomnize. Mina je bila vſmilena goſpodizhna, ino prav dobra duſha |
Genovefa (1841): | in rêkla: „Té biſere imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja nevéſhka lepotija ſo bili in ſkôraj od |
Genovefa (1841): | votlíne kakor samersnjene ókna s róſhami prevlézhene. Naravſka (natürliche) toplota sveſte koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe króg in króg poſtavi, Odvsáme up jim vſe pomózhi |
Maria Stuart (1861): | krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me prinesla je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam |
Stric Tomaž (1853): | ne druzega človeka, da bi se bil zame zmenil — razun zvestega psa; tepli, zmerjali in sostradali so me pa, da se |
Stric Tomaž (1853): | nagovarja, slepi in pripravlja ter ji slednjič odkrije, da je zvestega Tomaža in malega Harita tergovcu Halaju prodal. Žena se pri |
Najdenček (1860): | sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega psa ne bilo, bi bilo po meni. Pa |
Najdenček (1860): | koj. — Ves žalosten sim se podal na pot. Zguba mojega zvestega psa mi je šla zlo k sercu. Ker sim bil |
Valenštajn (1866): | dejanija, skrbi Pobožne prijateljeve mu zdaj Je treba i ljubezni zvestega Očesa — a ti, ktere vidim zdaj Krog njega, ko zapuščam |
Pripovedke za mladino (1887): | kralja v grad. ” Kralj pa pravi: „Molčite in pustite mojega zvestega Ivana v miru, kdo ve, zakaj je bilo to dobro |
Pripovedke za mladino (1887): | ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja streljati, ki je imel |
Pripovedke za mladino (1887): | ter ukaže: „Vrzite ga v ječo. ” Drugo jutro ga obsodijo zvestega Ivana ter ga peljejo na morišče, in ko stoji pod |
Zeleni listi (1896): | najslavniših generalov. Njegov vladar ga ljubi in spoštuje kot svojega zvestega prijatelja, Metod pa to tudi zasluži. Pribojeval je svojemu vladarju |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na |
Stric Tomaž (1853): | če so bili, bolje so mu dopadli. Ker pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in |
Roza Jelodvorska (1855): | tovaršica bila, bodi tudi zdaj v njeni sreči nježna družbarica, zvestejši prijatlice in služabnice ji ni mogoče dobiti. « |
Valenštajn (1866): | Butlar — I ne pojdete Z menoj? Al boste novemu gospodu Zvestejši, nego staremu ste bili? Sezite na poštenije mi v roko |
Najdenček (1860): | v svojo odejo in stisnil k gorkim ovčicam in k zvestemu Sultanu. V potu sim mirno zaspal. Ko sim se proti |
Najdenček (1860): | na zemljo padel. Ko je čez graben skočil, si je zvêstému konju žila vtergkla. — Kako mi je zdaj pri sercu bilo |
Najdenček (1860): | mojemu zvestemu Sultanu dostikrat zavoljo tega za malo zdelo, kar je s |
Najdenček (1860): | je bilo pri sercu. V smertnim strahu sim bil. Svojemu zvestemu psu nisim mogel pomagati, ko sim padel, sim si tudi |
Viljem Tell (1862): | Reselman. Molčite! Poslušajmo! Valter Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da |
Abecedika ali Plateltof (1789): | na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes |
Abecedika ali Plateltof (1789): | inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes |
Genovefa (1841): | ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal |
Genovefa (1841): | ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja shêna, in to je |
Viljem Tell (1862): | In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji |
Valenštajn (1866): | En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu |
Oče naš (1854): | zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čas je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb |
Ferdinand (1884): | Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu |
Oče naš (1885): | zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so begunci dalje, v |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | O Presvete Ozha, inu Varh zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je njegov Goſpud k' njemu djav: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz, dokler ſi ti zhes tu majhenu ſveſt bil, ozhem |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je njegov Goſpud k'njemu rekuv: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz , dokler ſi ti ti zhes tu majhenu sveſt bil |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit |
Genovefa (1841): | ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | po vstavi predpisana. Cesar so ljudstvam pravíco dali, čuti nad zvestim izpolnjenjem te visoke naloge, in ljudstva, polne hvaležnosti za tak |
Valenštajn (1866): | opeko, vsi oni, Ki so ga zapustili! Daroval Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, Ko kralj bo zvesto službo plačeval. Mi pa |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lastno poslopje so pa v varstvo izročili nekaj poštenim in zvestim služabnikom. Ko sta se spočila popotnika in konja, sta po |
Oče naš (1854): | ako ne čujete in se ne zedinite z nami, svojimi zvestimi brati. Ne bojite se. Le terdno zaupajte v Boga, Gospoda |
Najdenček (1860): | služil. Nikolj me ni zapustil. Večkrat me je s svojimi zvestimi očmi ves žalosten pogledal in tulil je kakor če bi |
Najdenček (1860): | v mojo roko in me je milo gledal s svojimi zvestimi umnimi očmi, kakor če bi se bil hotel za večerjo |
Genovefa (1841): | ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v |
Divica Orleanska (1848): | Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po |
Stric Tomaž (1853): | reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja |
Lohengrin (1898): | Bog, kaj to naj ob? Ortruda. Neblaga misel ga je zvedla, Da tebe greha je dolžil, — Kesanja srce se mu trga |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta |
Zoologija (1875): | do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jedi mouka inu poram pokropise is shegnano vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi puev inu teſto perſt |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kir nam sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Temuzh v'to Zirku priti, Svestu Boga moliti Per sveti Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v'preliveinu tih britkih ſous, inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi oſtanemo, inu tebe nar ponishniſhi proſimo |
Abecedika ali Plateltof (1789): | ſe ſpodobi, ſhlushil, greha ſe varuval, sa moje duſhe isvelizhanje sveſtu skerbel. Vſe, kar bom jeſt dobriga miſlel, govoril, al dellal |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhih duſh ſlushi. Naſha edina ſkèrb bódi njegóve ſvęte sapovèdi sveſtú dèrshati, ſizer pak poloshímo naſho ſręzho v'njegove rokę s' |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapuſhena oſtansſh, je tebe meni zhęs dal, inu mi je sveſtú narozhil, de te imam sa naprej varuvati, inu kakôr mojo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | tedej vaſha Duſha bo u' Bogu brumnu shivela, bote vi sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | bote vi sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | hiši je bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede |
Divica Orleanska (1848): | njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero |
Robinson mlajši (1849): | ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za tvoj blagor. Videl sem, kako |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane |
Izidor, pobožni kmet (1887): | ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in |
Lohengrin (1898): | Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za |
Sacrum promptuarium (1695): | bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote |
Sacrum promptuarium (1695): | S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga |
Ta male katechismus (1768): | to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe se ſgody, oku se v' resnizi ta |
Ta male katechismus (1768): | se pak Bogu sluſhe? Ke se boſhje, inu Zirkovne ſapovde ſvestú derſhèe, inu ſatu nas otshe G. Buh is S. Rajam |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vojskuvanje, ke se med sabo v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu sluſhejo, inu ſa pravo brumnoſt ſe mujajo, ti so, katiri |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta Angel pak je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash ſares nobenega urſhoha, de be se imel |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu movzhè: kar se upash govoriti, tu |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake |
Divica Orleanska (1848): | tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se |
Zlata Vas (1848): | vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali božji strah |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim tvoje velike dobróte ino sveſtòbe, ktero ſi she ſkasal nad menoj. S' golo palizo v' |
Genovefa (1841): | selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke nedolshnoſti in sakonſke sveſtôbe, odlózhene biti. Shêga ta ſe je do danaſhniga dné v |
Mlinar in njegova hči (1867): | piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi |
Maria Stuart (1861): | Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me |
Valenštajn (1866): | obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno |
Valenštajn (1866): | Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene |
Maria Stuart (1861): | tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer |
Valenštajn (1866): | pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem |
Ferdinand (1884): | všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu |
Revček Andrejček (1891): | kakor sva se nekdaj rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to, kar bodo |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih |
Najdenček (1860): | sim objêl tanjki vrat Kastorja in hvalil njegovo krepost in zvestost. Tiho in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere |
Najdenček (1860): | boril in je za tebe poginil? Ali še pomniš Filaksovo zvestost? Kaj je storil Kastor za tebe? Dvakrat te je smerti |
Genovefa (1841): | selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje nedolshnoſti in sveſtóſti podala. „Vsemite” je rêkla deviza, ki je komaj te beſéde |
Genovefa (1841): | od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga ni v roko prijél. Piſala |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih pravilih godi |
Občno vzgojeslovje (1887): | prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma |
Blagomir puščavnik (1853): | tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka |
Občno vzgojeslovje (1887): | sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz |
Občno vzgojeslovje (1887): | zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti |
Občno vzgojeslovje (1887): | zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da si svoj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de |
Astronomija (1869): | tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak |
Botanika (1875): | Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla |
Občno vzgojeslovje (1887): | prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja |
Občno vzgojeslovje (1887): | sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi tak, na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za |
Fizika (1869): | drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v |
Kemija (1869): | zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr. |
Fizika (1869): | v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva |
Kemija (1869): | Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja |
Zoologija (1875): | Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja |
Zoologija (1875): | se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni |
Občno vzgojeslovje (1887): | navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto |
Občno vzgojeslovje (1887): | mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga |
Občno vzgojeslovje (1887): | kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to |
Fizika (1869): | Lasovitost, kapilarnost, Capillarität, 33. Lastnosti občne, allgemeine Eigenschaften, 17. Latent, zvezan, vtajen. Laufer an der Wage, kembelj. Leča, Linse, 138. Leča |
Mineralogija in geognozija (1871): | 7. Skupina borova. Najde se malokedaj, pa le s kiselcem zvezan v borovo kislino BH3 kot kristalinski listki, in blizo vulkanskih |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | od Judeža s poljubom izdan, Jezus, od Judov vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencev zapuščen, Jezus, pred Ana in Kajfa |
Gozdovnik (1898): | Poštenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil |
Tine in Jerica (1852): | bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno, de |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' Jesuſa vérujejo, svesane v' Jerusalem pergnati. ˛Se podá na pot v' Damaſhk, ino |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vſakimu umna; tudi zéna ne draga. Veljajo namrezh terdó svesane 15 krajzerjev ; nekoliko poslazhêne in s noshnizami 20 krajzerjev, s |
Zoologija (1875): | tako na pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsus mosh inu shena lubio, naj bodo v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę; na |
Robinson mlajši (1849): | ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak |
Robinson mlajši (1849): | s kterimi so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo |
Mineralogija in geognozija (1871): | in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej |
Zoologija (1875): | so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate |
Robinson mlajši (1849): | Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji |
Robinson mlajši (1849): | krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta |
Zoologija (1875): | pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dano. To ſ. piſmo je v 45 velikih sveskih svesano, in ima ſkoraj 7000 v kotlovino vresanih obrasov in riſov |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó |
Biblia (1584): | dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. |
Kemija (1869): | je svinec, živo srebro in vodenec z žveplom spojil ali zvezal v ravno istih utežnih razmerah, namreč 103, 100, 1, kakor |
Revček Andrejček (1891): | strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega zverinskega tatú. (Poveže Grešnika. ) |
Gozdovnik (1898): | imena tistega človeka, s kterim se je bil v Tubaku zvezal? « »Ne vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa |
Robinson mlajši (1849): | drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu |
Robinson mlajši (1849): | šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bilo vola naglo operirati. Na tla smo ga spravili in zvezali, kakor sim poprej popisoval. Zdaj sim na ravno tistem mestu |
Najdenček (1860): | Z znamenji smo kazali, da smo žejni. Zopet so nas zvezali in se pogovarjali, kakor se nam je zdelo, kaj bi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so palice dobre. ” Ko bi trenil, so ga zgrabili in zvezali, obleko mu s pleč potegnili, in zdaj so začele vajene |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri je bil bleso naj neuſmiljenſhi proti njemu, vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potém, ko bo konzhana, vſi liſti v edine bukvize ſkupej svesati dali. Po tém takim bodo prejemavzi naſhih Noviz koriſtne in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice |
Gozdovnik (1898): | nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz |
Biblia (1584): | njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in |
Kemija (1869): | spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako |
Gozdovnik (1898): | v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25 |
Astronomija (1869): | leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skoz rano od zgorej navzdol potegne, in njegova konca se zvežeta, da se ne more iz rane izmuzniti. Na to vižo |
Fizika (1869): | najpoprej težišče vsakega posamnega dela zá-se, in dobljena težišča se zvežeta z ravno črto, na kterej se potem vkupno težišče najde |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na drevu ta S. Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe, salate, ſhpinazhe, graha. Zheſen dobro svéshi, zhebulo, de v zvét ne pojde pohodi, endivijo de ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razpri, skozi sklepno kost les vtakni, zadnje noge od zunej zveži, sprednje vkup deni in z nitjo terdno zveži, de zadej |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | od zunej zveži, sprednje vkup deni in z nitjo terdno zveži, de zadej leže in navadno lego dobe. Ovi ga zdej |
Revček Andrejček (1891): | ga – tule je! Hvala, Pavle, da si ga prijel. Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok (prinese |
Biblia (1584): | hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko. Po tem Bog rezhe: „Mergolé naj ribe |
Genovefa (1841): | bili. Jaſna jeſénſka nozh je bila. Nebó je bilo polno svésd. Méſez je imel ravno saili. Mersel véter je vlekel. Nobèn |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo svésd, ktére na podnébji kakor ſvitle luzhize migljajo. Şhe veliko vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in jih tudi nikoli ne boš brez |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti |
Divica Orleanska (1848): | tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v |
Divica Orleanska (1848): | se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku |
Astronomija (1869): | drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih prav na tanko prepraſha, kedáj pràv ſe jim je svesda perkasala. Poſhteni moshjé mu povedó. Potlej jim rezhe v' Betlehem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Drugazh bi ſe pa mi zhudili, ako bi ſe ktera svesda naſhi sêmlji toliko perblishala, de bi jo samogli viditi kolikorſhna |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezde na nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. Če pride |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. |
Astronomija (1869): | še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši |
Fizika (1869): | kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je pajdashanje s'temi porednemi. Kaj ne, de se ena ſveſda ſravn ſveſd svejte, inu en pirel poleg pirelna se she |
Kratkozhasne uganke (1788): | tebi pak tvoj usakdane kruh perpravlam. Enmalen. Sem szer ena ſvęſda; al na nebu vonder nisem. Par kojnekeh mene ti narvezhdejl |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de so tudi |
Astronomija (1869): | Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki |
Astronomija (1869): | in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa |
Revček Andrejček (1891): | uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | travnik s'belim, majhnimi zvetlizami obſján; nizh drugazhi, kakor s' svesdami ponozhno nebó, ga je veſelo glédati. To meni mozhno dopade |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih, sagleda. Vuzhenik fanteju povejo, kdo ſo prizhejozh goſpod |
Genovefa (1841): | moreta pod milim nébam tako hudobíjo ſtoriti. Smiſlita, gori nad svésdami je Bóg, pred ktériga ſôdbo bódeta nekdaj mogla ſtati! ” „O |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njimi krizhi. In debelo gleda mnoshizo salih goſpodov s slatimi svesdami na perſih, ki jih je bil zel tróp krog njega |
Blagomir puščavnik (1853): | vitez in vroče solze mu polijejo obraz: Tam gori nad zvezdami jo bom spet vidil, tam ne bo nobene ločitve več |
Blagomir puščavnik (1853): | davno prej mi počivali. ” ”Pa ne obupajte. On ki nad zvezdami čuje, svojih otrok ne zapusti; in če vam tudi nekdanjih |
Blagomir puščavnik (1853): | on, m se ozira zaupljivo gori na svetlo s lesketajočimi zvezdami obsejano nebo. Poslednjič bije ura — sedem. Verv pride po |
Blagomir puščavnik (1853): | vam k dobremu. Pojdite tedaj skupno hočeva krasnega z nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju iti |
Astronomija (1869): | nami, je razveseljevalo pred tisoč in tisoč leti z bliščečimi zvezdami človeško oko in zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da |
Astronomija (1869): | njej govori, jima astronomijsko opazovanje bistveno krati. Pa tudi med zvezdami nam točnejše opazovanje kaže še marsikteri razloček. Največi del zvezd |
Astronomija (1869): | ki so pa kot pastirji in lovci potrebovali nebá, z zvezdami pokritega, za določbo časa in kraja. 5 Brez dvombe je |
Astronomija (1869): | in nepremakljivo sredi votle nebeske oble, ktera se s svojimi zvezdami suče okrog zemlje. Ljudje so tudi res tisoče let trdili |
Gozdovnik (1898): | se je šotor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na nebeškem svodu. Slaba luč, skozi platno mrleča |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshja: kateri je une svatlobo: inu perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lépe déla boshje, nebo ino semljo, ſolnze, luno ino svésde, róshe ino ſadje, kako lepo je vſe ſkupej. To je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | konez perblishal. ˛Solnze bo otemnélo, luna ne bo vezh ſvetila, svesde ſe bodo is ſvojiga teka premikale, ino nebeſhke mozhí ſe |
Genovefa (1841): | imenítnih doſtikrat ſhe s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem |
Genovefa (1841): | prihódnje bo vaju vſak ſhumézh liſt oſtraſhil. Ali vidita gôri svésde! Kakor s jesero ozhmi gléda nébo na vaju! Ali moreta |
Genovefa (1841): | ozhéta v nebéſih, ljubiga Bogá, ki je ſolnze, luno, in svésde naredil. Gléj, ôn je tudi vſe to narédil, de bi |
Genovefa (1841): | v nebeſih ſim shé veliko lépih rezh vidil — ſolnze, luno, svésde in ´ zvetlize, pa od ſvôjiga ozhéta na sêmlji ſhe ſvoj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şmefhen prepir. Sa pervino ſo svesde ſe prepirale; Şolnze pride — svesde ſo sbeshále. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe bo sêmlje hlád selêne, Al méſta ni nikjèr, ni svésde míle, Kjér bi ljubjózhe ſèrza ſe ſkleníle. ” „Te míſli, ko |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vino! Tak' je s mladino. Şmefhen prepir. Sa pervino ſo svesde ſe prepirale; Şolnze pride — svesde ſo sbeshále. |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki |
Divica Orleanska (1848): | o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane |
Valenštajn (1866): | kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni |
Astronomija (1869): | svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta narmajnshe pregreha ni njo nekol ſadella, ſatorej mene ſdej ſveſde kronajo, inu sonze oblazhe. Karkol je v'meni svetega bilu |
Kratkozhasne uganke (1788): | nisem ked ſamurz; deslih tebi po dnevi temmo delam; dokler ſvęſde meni nasvejte jo, inu mejsz mene naressvitly. Megla. V' gojſdu |
Astronomija (1869): | da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči |
Astronomija (1869): | prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno |
Astronomija (1869): | Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervo vpraſhanje je bilo: „Kjé je Judovſki novorojeni kralj? Njegovo svesdo ſmo vidili na Jutrovſkim, ino mòlit ſmo ga priſhli. “ Prihod |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil le kake dvé uri od Jerusalema. ˛Spet ugledajo svésdo, ktero ſo na Jutrovſkim vidili, lepo ino prijasno na nebu |
Zlata Vas (1848): | gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti |
Zlata Vas (1850): | na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se |
Zlata Vas (1850): | vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas. |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bili kraljiči in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so |
Astronomija (1869): | velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od |
Astronomija (1869): | črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi |
Astronomija (1869): | prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki |
Zvezdana (1883): | gre iskat Vido, odide po stranskej stezi, izgovarjajoč se, da Zvezdana zdaj ne potrebuje več njegovega varstva. Kakor okamenel ostrmi Vratislav |
Zvezdana (1883): | bi ti bila nestrpna moja druščina? « »Krive so take misli, Zvezdana! Glej, jaz sem vesel ali vsaj biti moram. In nespametno |
Zvezdana (1883): | že opoldne tja odpeljala. Ko se pripeljala gospod Kolovski in Zvezdana v gozd, najdeta že ondi Vido in gospoda Skovirja pri |
Zvezdana (1883): | v njegovej glavi. Naposled pa vzklikne kakor v strašnih sanjah: »Zvezdana, odpusti mi, ali je mogoče, da izdaje prijatelj prijatelja, zaklinjam |
Zvezdana (1883): | roki okoli njegovega vratú in glas jej zamrè na ustnicah. »Zvezdana, jaz grem, tajiti nočem več. Iti moram in celó tvoj |
Zvezdana (1883): | potu so zarudele, kedar se je pripeljala ali prišla gospica Zvezdana mimo in jih v zadnjem času tudi več potov ogovarjala |
Zvezdana (1883): | gosposko druščino nekaj boljšega. Po jedi popraša skrivaje in bojazljivo Zvezdana svojo prijateljico, ali ni ničesar čula o Vratislavu in ali |
Zvezdana (1883): | me hočejo siloma ločiti. « »Kdo naju hoče ločiti, povej, govori Zvezdana, dozdeva se mi, da si bila žaljena zaradi mene? « »O |
Zvezdana (1883): | mogoče, vedno v tem prelepem kraji,« odgovori zdajci nekako pogumno Zvezdana in jame bolj urno stopati, kakor da bi se hotela |
Valenštajn (1866): | stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka |
Valenštajn (1866): | Krilata leva stražita na vratih. Grofinja (se smeje). Ah to! zvezdarnica! Kakó se v prvih Je urah vam odprlo to svetišče |
Astronomija (1869): | Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel, 271. Stier, bik, 271. |
Astronomija (1869): | zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za |
Fizika (1869): | kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej |
Mineralogija in geognozija (1871): | pobarva purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti |
Mineralogija in geognozija (1871): | zdrobé v belo barvo (kemije §. 90). Dobi se tudi zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli |
Mineralogija in geognozija (1871): | polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi |
Valenštajn (1866): | Nej žal mi teh. Hudobno srce je Ta dva vodilo, zvezdna ne oblast. Ta dva sta mu vsejala v mirna prsa |
Astronomija (1869): | zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel, 271. Stier, bik, 271. Stopinja, Grad, 234. |
Astronomija (1869): | zvezda. Sternbild, sozvezdje, ozvezdje, znamenje, 268. Sternhaufe, zvezdna kopica. Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. |
Astronomija (1869): | Standlinie, 243. Stern, zvezda. Sternbild, sozvezdje, ozvezdje, znamenje, 268. Sternhaufe, zvezdna kopica. Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. |
Astronomija (1869): | takošne, kakoršne se skozi manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če stoji kaka zvezda ravno |
Astronomija (1869): | golimi očmi, bolj natanko pa še skozi daljnogled tako imenovane zvezdne kopice, potem — in to le skozi daljnogled meglenice. Meglenice so |
Astronomija (1869): | zvezdoznanci poznajo nad 4000 meglenic in okoli 400 zvezdnih kopic. Zvezdne kopice so brž ko ne daljne sostave zvezd; kaj so |
Astronomija (1869): | preveliko svobodo, ker le malokdaj se usreči med očrtom kake zvezdne skupine in nje imenom najti kako zvezo, tako da ima |
Astronomija (1869): | 46 Stalnice. Daljše opazovanje neba s pomočjó globusa in zvezdovida (zvezdne mape) nas kmalu nauči, da se iznajdemo v prostorih nebeskih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vtem pa določiti, kam naj se postavi, ker v sredo „zvezdnega drevoreda” nikakor ne more priti, — dalje, da se bo naprava |
Astronomija (1869): | skoro za 4 minute (3 min. 56 sek.) daljši od zvezdnega dne in sicer zato, ker se solnce vsak dan na |
Valenštajn (1866): | I strašil sem se dragih kamenov, Ki vas krilaho liki zvezdni venec, Zakaj je precej, ko je vas ugledal, Zagradil i |
Astronomija (1869): | 268. Sternhaufe, zvezdna kopica. Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel |
Astronomija (1869): | s popolnoma enako hitrostjo okoli svoje osi. Ta čas imenujemo zvezdni dan, ki ga delimo, kakor solnčni dan, na 24 enakih |
Astronomija (1869): | Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je ali severen ali južen. Obloka |
Astronomija (1869): | Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi |
Blagomir puščavnik (1853): | prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje |
Astronomija (1869): | 276. Ariadna, 302. d' Arrestova repatica, 327. Arktur, 271. Asteroid, zvezdica, 301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Jan. Valjavca pesmi: „Ko noč po morji plajšč razvije, In zvezdica pri zvezdi sije , Ko v lučih sinja plan miglja — —” Tudi |
Zlatorog (1886): | in obstret vonjíva, Modri stóglav in skrlatni svedrec, Vmes očníce zvézdica srebrna. Kjer dvigúje se iz trave skala, Brž pretkáva jo |
Botanika (1875): | Myosotis), ki nas sè svojimi kakor nebo višnjevimi cvetnimi zvezdicami prijazno gleda iz sočnatega travniškega zelenja. Po vrtih se sem |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | isti ali kateri naslednji vrsti, ali pa tudi med z zvezdicami zaznamenovanimi prejšnje vrste. a) Ako najdeš vse mantisine številke v |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne zvezdice. « (Iz Šafařikoviga »Narodopisa«. ) Misli o novim letu. Staro léto je |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na tanke peresa zreži, v lepe podobe izbodi ali na zvezdice izreži in tudi s srovim maslam v mehko duši (dinstaj |
Blagomir puščavnik (1853): | začnem moliti. Zdelo se mi je, kakor bi me mile zvezdice vprašati hotje: Miroslav! hočeš li obupati, kar te Gospod poskuša |
Sveti večer (1866): | lice se ljubeznivo smehlja in očesici se mu blisketate, kakor zvezdice na jasnem nebu. Zdaj se pa ozrite na divje obraščeni |
Astronomija (1869): | Vesta) meri 58,5 milje, najmanjša (Hestija) pa 3,3 milje. — Te zvezdice so tako majhne, da navadno oko ne more nobene videti |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 + x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Za življenje imá veljavo. Slovo dajte svoji zmedi, Vi lažnivi zvezdogledi! Vreme vedeži sledijo, Vse naprej od njega učijo; Dajo vest |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi pojte rakam žvižgat! Prešerin |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko perblishala, de bi jo samogli viditi kolikorſhna je. Modri svésdoglédzi vezh del menijo in pravijo, de vſe te nebeſhke krogle |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso vidijo, in ſe lahko pregledujejo. S takimi gledavniki uzheni svesdogledzi vezhkrat v luno gledajo , in jo tako bliso vidijo , de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſha semlja. Luna ni slo daljezh od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere |
Astronomija (1869): | brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so te, ali kaj |
Astronomija (1869): | Gledé utrinkov moram omeniti, da zvezdoznanci prav marljivo opazujejo te prikazni, ter hočejo rešiti vprašanje, od |
Astronomija (1869): | se prostemu očesu vidi kot živo-rdečkasta zvezda. Skozi daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh |
Astronomija (1869): | vsak tak del imenujemo zvezdno uro. Tega časa se poslužujejo zvezdoznanci za štetje, ker ga prav lehko in natanko razberejo, in |
Astronomija (1869): | je taka repata zvezda napravila vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so |
Astronomija (1869): | ravno v meglenici, imenujemo to zvezdo megleno zvezdo. Do sedaj zvezdoznanci poznajo nad 4000 meglenic in okoli 400 zvezdnih kopic. Zvezdne |
Astronomija (1869): | svitle prikazni, in se vidijo takó, kakor vidimo, „rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive |
Astronomija (1869): | mislilo, da so kosci veče premičnice. V novejših časih pa zvezdoznanci iz tehtnega vzroka, namreč iz njih poti, sodijo, da to |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | utegnila tako huda goditi, kot se je godila pozneje slavnemu zvezdoznancu Galileju, kije Kopernikov nauk zagovarjal. In glejte ! dan današnji ga |
Astronomija (1869): | tudi kemiji je treba mnogo raznih snovi in raznega orodja; zvezdoznancu je pa dosti, da povzdigne oči v nebo, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek |
Astronomija (1869): | časa in kraja. 5 Brez dvombe je to neka prednost zvezdoznanstva pred drugimi deli prirodoznanstva, da se more človek ž njim |
Astronomija (1869): | nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje sobo. 4 Zgodovina zvezdoznanstva je tako stara kot zgodovina človečanstva. Kajti ravno tisto ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná in se |
Astronomija (1869): | Zvezdoznanstvo tirja dalje, da se večkrat kaj pove v prilikah, to |
Astronomija (1869): | in da se prav postavi, zeló drago, — zato je opazovalno zvezdoznanstvo le malokomu mogoče. |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi |
Zoologija (1875): | zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | najkasneje do konca januarja na svitlo prišli, bojo obsegali 4 zvezke, vsaki okoli 20 pôl. Cena jim je 6 gold., plačevalo |
Zeleni listi (1896): | je poredni fante celó osla v pisanko. Le pomislite, v zvezke take reči čečkati! — V Bernardovih pisankah tudi ni nikakega pivnega |
Zoologija (1875): | znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | za povestnicu jugoslavensku” pod vredništvom g. Ivana Kukuljeviča. K temu zvezku, ki obseže zbirko listin, so pridjani 3 kamnotisi glagolski in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ki je k svojemu že pred nekoliko leti izdanemu I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino |
Gozdovnik (1898): | poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku. |
Gozdovnik (1898): | Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da |
Fizika (1869): | Kemija. Chlorcalcium, kalcijumov klorec. Chlornatrium, natrijumov klorec. Cifrenica, Zifferblatt. Cohäsion, zveznost. |
Mineralogija in geognozija (1871): | mineral, zato si na pomoč jemljemo še druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti |
Mineralogija in geognozija (1871): | svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika večina jih je |
Mineralogija in geognozija (1871): | minerali, gemengte Mineralien, 3. Značiven, charakteristisch. Zraščenina, kremena, Kieselguhr, 34. Zveznost, Cohaerenz. Zvonik ali fonolit, Klingstein oder Phonolith. Zvezdavci, Strahlthiere, 88. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobro, tako mil ino uſmiljen, tako nedolshen bres ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen savoljo dóbriga vſe preterpeti; she bi |
Maria Stuart (1861): | otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil. |
Viljem Tell (1862): | posvečena, Morda sladkaču kacemu dadó me. Tje, kjer hinavstvo in zvijača vlada, Na carski dvor me dati hočejo! Tam čakajo zakonske |
Gozdovnik (1898): | iznenaden, Vendar je domneval, da bi utegnila biti še kaka zvijača, kajti ona trupla se mu niso zdela nič kaj človeška |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perzanesi mi tudi ti prebrisani roják **) sedmih modrijanov, de ti zvijače prilastim in golufije perpisujem. Zakaj vas Rimce, nekdajne gospodarje in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To reče in raztegne se v senco fant nezvest, Vesel zvijače take se tiho smeja v pest. Pripravljen urno sivček — sumlivosti |
Najdenček (1860): | bile hudobnost in laž poštrafane; učil sim se muhe in zvijače imenitnih spoznavati, in moje serce, ki je bilo poprej, tako |
Oče naš (1885): | sta Nace in Barba potrdila, in nad njim so vse zvijače Martonove omagale, kteri teh Švicarjev nikakor ni mogel blizo sebe |
Gozdovnik (1898): | vrste bojujočih tovarišev. Apačani so se bili proti Mehikancem poslužili zvijače, ki se more posrečiti le tako drznim jezdecem, kakor so |
Gozdovnik (1898): | vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó izkušeni |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó |
Maria Stuart (1861): | Burleigh. Ne morem razumeti, kako, s ktero Močjo in čarovno zvijačo mu Je obveljalo, da prekanil je Modrost kraljice moje. Elizabeta |
Maria Stuart (1861): | s sodbo, Da s svojo milostjo slepari svét. Mordá s zvijačo jo pregovorim, Da priti pred očí pustí Marijo, In to |
Ferdinand (1884): | mož, ki pa mu je bil najhujši sovražnik, znal z zvijačo in na tihem dobiti v svojo pest Ferdinanda, ko je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokasala. Esav pa na glaſ rjòve ino jóka. „O svíti svijazh ti! “ je djal, „pervizh me je sa pervenſtvo kánil, ino |
Zlata Vas (1848): | med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo |
Maria Stuart (1861): | Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v |
Valenštajn (1866): | ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah |
Oče naš (1885): | mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence |
Oče naš (1885): | pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno |
Krivica za krivico (1859): | konec mu bom storil. « »Izmuzati se hočeš mojemu natolcovanju, kakor zvita kača. Dobro; naj tedaj jez namesti tebe odgovorim. Ti si |
Vetrogončič (1860): | se. Posebno pa svetuje, naj Medja, ker je gospá tako zvita, poskusi zvijačo, da prepriča gospó, da Vetrogončič Milike ni vreden |
Kranjska nevesta (1864): | orodje, blago, razne dišave in vode, kar sta prodajala dva zvita sleparja, in z godbo ljudi k sebi vabila. Slepar je |
Dragojila (1864): | kakor bi se vnemalo peneče morje. Divji piš žvižga skozi zvita jadra, deske kerljužijo, šumeči valovi ploskajo v stene, brod se |
Razne dela (1870): | Bark de naj se napeljá. Babariha, štren motavka, Kuharca in zvita tkavka, Upajo de mem gredoč Še ovreti vse bo moč |
Kobiljekar (1878): | nizko svoje čelce. In pred očeta Načeta stopivši je dejala zvita buča: »Gospod Kobiljekar! Obresti bi Vam plačal, gospod Kobiljekar, rad |
Luteranci (1883): | toliko bolj sprejemati jih pod streho. Zaradi tega je krčmar, zvita glava, že težko čakal priložnosti, da jame moliti na glas |
Šaljivi Slovenec (1884): | Cesar ji reče: »To meni ni prav nič mar. « Ko zvita žena vidi, da svojega namena ne doseže, reče, da je |
Lisjakova hči (1892): | še kdaj težko stalo, da bi povedala kakovo skrivno željo, zvita zavodnica jo je ugenila sama in ji je nasvetovala, česar |
Zoologija (1875): | so prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat zvit sapnik. Taka pluča zajamejo mnogo zraka, kar olajšava letanje in |
Zoologija (1875): | ali pa v mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znojni predor, pod, 28, na površje. Znoj je nekoliko kisel |
Zlatorog (1886): | Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti se plazi zvit, Prihúljen na drévu ždí bistrovíd, Ž njim volk preží na |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | pové, kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vrata. Stari služabnik za njim nosi snopič papirja in skupaj zvitega pergamenta — prišel je tedaj iz šole. Med tem ko ga |
Deborah (1883): | drhaljo, katero so spodili. To je bilo še zadnje delo zvitega učitelja. Tržinar. Da, učitelj; kdo bi si bil mislil, da |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj z jesiham in nekoliko oljem, deni potem na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se nekoliko menj gresa za budlo (filo) vzame. Iz zvitiga štrukla polža naredi, v dobro s putram pomazano kozo deni |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi |
Blagomir puščavnik (1853): | gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in |
Tiun - Lin (1891): | Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | učiti, ampak de vsak hudobijo spoznava, sovraži in se tudi zvitih in prebrisanih ljudi varje. Zakaj dan današnji je svet, de |
Zoologija (1875): | se godi v znojnicah ali znojnih žlezah, obstoječih iz klopčasto zvitih cevk, ki ležé na dnu usnjice ali pa v mezdri |
Tiun - Lin (1891): | obče vsi zeló' mladi a bili so tako prekanjenih in zvitih obrazov, kakeršne sem videl le samo na Kitajskem. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite |
Zoologija (1875): | neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | za štrukle zleci, budlo (filo) precej nanj deni, potem ga zvi, v polna zverti in v dobro z maslam ali putram |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose v skledo deni, z lorberjevim perjem in rožmarinam obloži |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | filo) dobro zležano in potem tanko zlečeno testo za štrukel, zvi in zverti ga v polža in deni ga v dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ji je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat |
Tiun - Lin (1891): | Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine |
Mineralogija in geognozija (1871): | ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili |
Revček Andrejček (1891): | Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem |
Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil |
Revček Andrejček (1891): | ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime |
Revček Andrejček (1891): | lepo! Prosim, gospod, zapišite še, da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se že tako umeje. Franica. Prav lepo vas prosim |
Revček Andrejček (1891): | spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno ljubi. |
Revček Andrejček (1891): | To se že tako umeje. Franica. Prav lepo vas prosim! Zvitorog. No, naj bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in |
Revček Andrejček (1891): | sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti |
Revček Andrejček (1891): | he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav |
Revček Andrejček (1891): | krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir |
Revček Andrejček (1891): | ga že. Jeklen. Koga? Kaj? Grešnik. No mestnega postopača (tajnostno) Zvitoroga. |
Revček Andrejček (1891): | trobentači. Domen stoji zadaj v zatišju ter opazuje Ano in Zvitoroga. Ivanka in Jerica nosita vino na mizo. Pri jedni mizi |
Revček Andrejček (1891): | pa mislite? ! Jeklen. Tvoja žena je sinoči pri vodnjaku gospoda Zvitoroga poljubljala. Domen. Oče, tega vam ne verjamem. (Pogleda Ano. ) To |
Revček Andrejček (1891): | No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila nič zahtevala, pa sem si. mislila |
Sacrum promptuarium (1695): | veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę |
Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen |
Fizika (1869): | na drugi konec. Govorilo (legat) je kegljasto in tudi drží zvočne valove bolj skupej, in jih meče posebno močno na eno |
Fizika (1869): | eno stran. Podobno orodje je slušalo, čegar široka odprtina nabira zvočne valove in jih v uho vodi. V. Toplota. 128 Različni |
Fizika (1869): | od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker |
Fizika (1869): | se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so |
Fizika (1869): | razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom |
Fizika (1869): | To nas uči, da se zrak bitno vdeležuje pri razširjanji zvoka, da ga on res vodi od zvočečega telesa do naših |
Fizika (1869): | da se celo razdrobé. Pod. 119. Preden bomo opazovali prikazni zvoka, bomo tedaj govorili o tresu in o valovanju. |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat shelé, de bi per njih zerkvi eden ali drugi svon ſhe kake zente teshji bil, kakor ga ſoglaſje terpi, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vſe tri ſtare svonove preliti, kadar ſe bo nov svon napravljal. V ta ſklep ſo previdni in modri Poſtojnzi radi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Goſpod Anton Alojsi, de ſo véliki in ſredni ali tretji svon 29. dan maliga ſerpana v Poſtojni pred zerkvijo prizho vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako dopolnila, de ima Poſtojna velik zhes 42 zentov teskak svon in pa tudi, de vſih pet svonov v prijetnim ſoglaſji |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premalo posnajo. Vezhletne shelje Poſtojnzov ſo bile, ſi velik nov svon v prasni lévi zerkveni svonik napraviti; to de velike neſrezhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtajati sazhela. — To de en ſam ſhe tako velik nov svon , bi bil le takrat lepo pel, kadar bi ſe bilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svonove napraviti. Svonar je mogel velik zhes 40 zentov teshak svon vliti, in vſim drugim ſhtirim svonovam ravno take glaſove dati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan tega mesca zjutrej ob sedmih je v Ljubljani mertvaški svon zapel in na moriše so peljali k smerti obsojeniga vojaka |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z |
Viljem Tell (1862): | Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon |
Viljem Tell (1862): | zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj |
Fizika (1869): | ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem |
Kratkozhasne uganke (1788): | ga, ter se bo ſdajzi is svojo shtimo ogglasil. En ſgvon. Sam od sebe jeſt k'tebi pridem, ter tebi use |
Kratkozhasne uganke (1788): | nimam. En ſgvon, katir k' praſneku, inu merlizham ſgvony. Drugazhi. On ſmirej uſta |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar lepſhi zerkev v zeli kreſti, ſe je pomanjkanje veliziga svona poſebno ob vélizih prasnikih tolikanj bolj zhutilo , kolikor lepſhi je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih je vender toča dobro omlatila. Kakó pa tudi hrum zvona ali puške zamore točo odverniti, kér ta hrum ne doseže |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposna, de per kaki zerkvi, deſiravno morebiti nima poſebno teshkih svonov, nekako poſebno prijetno in dopadljivo svoni, deſiravno ne more povedati |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov v Poſtojni. Ko je namen téh kmetijſkih in rokodelſkih noviz |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 42 zentov teskak svon in pa tudi, de vſih pet svonov v prijetnim ſoglaſji ſkupej poje, in ſerze vſaziga obzhutljiviga poſluſhavza |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cerkve krov, K véliki maši jasno jak Sosesko kliče žvenk zvonov. Vse krog razlega petje živo Pobožnih duš se ljubeznivo. In |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | knez, naprej pogled! « — Zakruli jezdec levi v glas — »Kaj žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim proti tlam tlačen; glasje zvonov; voda bolj na tanjko slišana; jug po leti ali v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kake majhne rezhi, ne sa svonarja, ne sa Poſtojno, take svonove napraviti. Svonar je mogel velik zhes 40 zentov teshak svon |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ob enim ſklenilo , dva, ali pa vſe tri ſtare svonove preliti, kadar ſe bo nov svon napravljal. V ta ſklep |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki Poſtojne ne posna, in |
Genovefa (1841): | ktériga ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem ſo ſe ſhe ohilniſhi solsé vlile. Ljudſtvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo le s ſamim svonilo, ker ſo bili ſtari trije svonovi v tazim rasglaſji (Disharmonie), de ſo jih le vezh let |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh obſtoji. Poſtojnſki svonovi imajo naſlednjo tesho in te le glaſove (Töne) : Gotovo niſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliziga veſelja hvaleshna Poſtojna nikoli ne bo posabila. Pervi trije svonovi pa ſo bili v Ljubljani 26. dan véliziga travna poſvezheni |
Zlata Vas (1850): | déklic proti Ožbetovi hiši, po prazniško oblečenih. Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v cerkev. Otróka h kerstu nesejo nar naprej, za |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in revni in bogati so se objemali in bratili; in zvonovi so veselo in slovesno peli in cerkve so se razlegale |
Oče naš (1854): | eden iz med vaših sovražnikov? Bog vam poverni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapéli k maši. Oberst je zdaj povedal patru |
Roza Jelodvorska (1855): | mertvaško podobo. Tako so minule žalostne ure. Ali naenkrat zazvone zvonovi, kterih glas se razširja čez hribe in plán, kakor da |
Najdenček (1860): | jutru zbudil, sim bil kakor prerojen. Zjutraj je bilo in zvonovi so k sveti maši klicali. Vzél sim molitne bukvice ktere |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Solnce je vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k juterni službi božji. V njenem srcu in |
Valenštajn (1866): | stenolom razbije; Nasipe mirni polne ljudije, I pozdravljaje mahajo klobukom, Zvonovi glasno v vseh pojó zvonikih Krvavega oznanjevaje dneva Veseli večer |
Deborah (1883): | boječe, kakor človek, ki greh dela; ko so tu doli zvonovi k večernicam vabili, zdelo se mi je, da me nazaj |
Oče naš (1885): | sem eden izmed vaših sovražnikov? Bog Vam povrni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapeli k maši. Polkovnik je zdaj povedal očetu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga svonarja goſpoda Antona ˛Samaſa samore ſtoriti. Poitojna ſizer od doſti ljudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te shelje tako dopolnila, de ima Poſtojna velik zhes |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glaſove (Töne) : Gotovo niſo bile kake majhne rezhi, ne sa svonarja, ne sa Poſtojno, take svonove napraviti. Svonar je mogel velik |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ji bo draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in de ſe mora delj zhaſa muditi |
Genovefa (1841): | na zvetlize, ki jih je délala, kanila. Kadar je maſhni svônzhek sapél, je hitéla v grajſko kapélizo in pràv ſerzhno je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska |
Blagomir puščavnik (1853): | zvem. Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki cveteli, in tički vesele pesmi prepevali, spet v ljubo dolinico |
Zlatorog (1886): | ob virih, Vsí so tú na solnčnem vrtu zbrani: Modri zvončki, pisane ustnáče, Mak rumêni, beli slanovrati, Sleč rudéči in obstret |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana |
Blagomir puščavnik (1853): | obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se |
Viljem Tell (1862): | se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec. |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec. |
Jerica (1859): | morebiti kraj, v kterem si bom glavo posivil, od tega zvonika mi bodo zaklenkali zadnjo popotnico. Te otožne se pa prijema |
Jerica (1859): | gora nazaj pomakne in se od daleč zabliščí kositer krokarijskega zvonika, se poslovi učitelj od Zglavničanke, in se za klance in |
Spomini (1860): | zopet zdrči in s počasnimi udarki štiri odbije, z bližnjega zvonika pa dan zazvoni, se pri srcu nekaj olajšanega čutim in |
Spomini (1860): | počasi dohaja nazaj v svoje hleve; in kmalo iz bližnjega zvonika jasni zvon „Zdrava Marija" zapoje. Jaz, ki nisem imel nobenega |
Bore mladost (1862): | kraj jezera postavljeno uto, iz ktere se pogled razprostira od zvonika Jereškega, ki stoji kakor mejnik zgornje doline Bohinjske, do Savice |
Obljubljena (1881): | ne pomnožiš mojega gorjé. « Pozna ura se je čula iz zvonika, ko se razideta oče in hči, prvi pomirjen, da je |
Zvezdana (1883): | Radovja daleč v gozdu hraste sekali za ostrešje novega crkvenega zvonika. Gospod Kolovski se je namenil iti po kosilu pogledat k |
Zvezdana (1883): | vedela. Povem ti, kedar se ozrem tja v ozidje poleg zvonika in na to zapuščeno klopico, spomnim se, da sva zapuščeni |
Zmota in povrat (1892): | velikega zvona, proti tlem in ob jednem radovedno gledaje izpod zvonika potegoval z desnico in levico manjša zvonova, da so vsi |
Valenštajn (1866): | ljudije, I pozdravljaje mahajo klobukom, Zvonovi glasno v vseh pojó zvonikih Krvavega oznanjevaje dneva Veseli večer, iz vasi i mést Pritiska |
Zoologija (1875): | trnjevo streho. Kavka (C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax), pod. 114 |
Zeleni listi (1896): | je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a nazadnje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet |
Zeleni listi (1896): | ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma iz nje |
Zeleni listi (1896): | prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku |
Mineralogija in geognozija (1871): | 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se |
Ta male katechismus (1768): | Ozha, † Syn, inu S. † Duh. Amen. Kader se enemu umirava ſgony. JEſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive |
Ta male katechismus (1768): | Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire so te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi |
Ta male katechismus (1768): | vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl, inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu dei |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne ognusi njih kostí! — Skušnja uči, de, ako ravno so zvonili in streljali, je vender toča vse do koreníne pobila. Kralj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliki zvon, 800 centov težek, ravno ko so ž njim zvonili, v Ivanovem turnu odtergal in 3 nadstropja prederl; 5 oseb |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k juterni službi božji. V njenem srcu in tudi okoli |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | let tega rasglaſja vajene uſheſa samogle poſluſhati, kadar je ſkupej svonilo. Sato ſe je ob enim ſklenilo , dva, ali pa vſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takrat lepo pel, kadar bi ſe bilo le s ſamim svonilo, ker ſo bili ſtari trije svonovi v tazim rasglaſji (Disharmonie |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſnim svoniku osnanovali. De bi pazh to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s |
Jerica (1859): | večer prepeval in plesal, pa ko je drugo jutro dan zvonilo, ga že ni bilo nikjer viditi! Da je danes mogel |
Kranjska nevesta (1864): | milo donenje večernega zvenenja in sladko petje v bližnjem samostanu: Zvonilo je Ave Marijo. Ko so se pozgubili zadnji klenki večernega |
Izza mladih let (1882): | deželi to človeka vselej prešine; ugibal sem še, komu bi zvonilo, ko zagledam kmeta, ki je šel po seno; že od |
Posavčeva češnja (1887): | gorovje, je dospel k domačemu selišču, ko je ravno poldne zvonilo v tankem zvoniku, da je mogočno bučalo med hribovjem. Spehan |
Na krivih potih (1893): | glas zvona hudo pretresel. Zdelo se mu je, kakor bi zvonilo njemu. Zvonili pa so Mihcu Skopinu, ki je bil izdihnil |
Svatba na Selih (1894): | nesrečno družino. Pri Svetem Primoži je zvonilo, in takisto je zvonilo na Robu, da se je brž razneslo: »Starega Rakarja ni |
Svatba na Selih (1894): | hodili kropit in milovat nesrečno družino. Pri Svetem Primoži je zvonilo, in takisto je zvonilo na Robu, da se je brž |
Usoda ka-li (1895): | gostem pokašljevala. V obraz je pa bila bleda, silno bleda. Zvonilo ni še; zatorej jo prosim, naj mi pove svoje želje |
Roman starega samca (1895): | me zmoti glasno zvonjenje. Zdelo se mi je, kakor bi zvonilo v sobi. Čudo ni bilo; nasproti mojemu oknu je stal |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na |
Kemija (1869): | 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopadljivo svoni, deſiravno ne more povedati sakaj; to de prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terpi, in zhe ſe njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga svonenja imeti, ktero je uſheſam in ſerzu tako prijetno, ampak rasglaſno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi |
Genovefa (1841): | pobóshno proti nébu vsdiguje! O, ko bi le sopet kako svonjenje ſliſhala, miſlim, de bi ſe mi ſerzé oddahnilo. Pa vunder |
Genovefa (1841): | vperte, ljudſtvo je tako glaſno likanje sagnálo, de ſe je svonjênje le malo ſliſhalo. Genovefa je pa, kakor sgol pobóshnoſt, ſedéla |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi |
Viljem Tell (1862): | Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa |
Viljem Tell (1862): | jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko |
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | da shrani na njem gnoj tako dolgo, dokler ga ne zvozi na njivo. Poglavitno je pa pri tem to, da se |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | če mu šest sodčkov rečí papolni, ktere sicer v vodo zvozi. Kmet mu to stori in mu napolni sodčke skorej do |
Botanika (1875): | se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani); vso krivico zvrača on na koncertni odbor, češ, da ne pozna pravil spodobnosti |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Torej iz tega izvira, da nekako čudno hodi, namreč: noge zvrača na od znotraj. " Vender pa je logar ostal tih in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat popolnama in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus tu pak ſa tvoj narvezhe nèz skerbish k' eni s' verham miri. Kader se tebi kaj permire, kar tebi nadushy |
Kratkozhasne uganke (1788): | nobena kapla vezh notri nagrę; al vonder ne zel toku is verham, de be zhes shlu. Rezhi, nej tebi gdu ſpolovino |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej |
Fizika (1869): | ki jih tisučletja niso še porušila. Senéni voz se laže zvrne kakor s kamenjem obloženi. Živali in ljudje, ki gibajo z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | loputne ga nazaj po glavi, da se na prvi mah zvrne; na tleh pa ga še parkrat po glavi buši in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo v krop vtakni in v skledčico ali na taljar zverni. Kofetova zmerzlina. Zavri en maselc dobre srove smetene z nekoliko |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mizo dati, jo urno v krop vtakni in na taljar zverni. Malinčna zmerzlina. Malince z žlico dobro zmečkaj, sok skozi sito |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmok (puding). Se ravno tako napravi. Ko se skuha, ga zverni v skledo, na žebljičke zrezane mandelne vanj vsadi, z nevestno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem cmok iz pertiča v skledo zverni in na en perst debele koleščike zreži. Te lepo ob |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v pohlajeni peči počasi peci; potem model v skledo zverni, torto s cukrenim snegam ozaljšaj ali pa pohlajeno ocukraj. Kruhova |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnimi drobtinami potresen model, peci počasi v peči rumenkasto in zverni potem na sito. Tudi v to potico lahko od recljev |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na straneh, potresi model od ene plati na drugo in zverni jo v skledo. Ako bi pa iz njega iti ne |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo vanj deni in počasi peci. Potem ga iz njega zverni, po čez na tanke koščike zreži in te na roši |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne prehudi peči rumenkasto speci, potem iz modla na sito zverni in pohladi. Šartel s smeteno. |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer |
Sosedov sin (1868): | nož položil, okrožnike od sebe porinil in poln kozarec vina zvrnil, sklene roke ter nasloni se na mizo pa se začne |
Mahmud (1870): | in ker je vsled tega nastal velik šum v Carigradu, zvrnil je to hudobijo na kristijanske Armence. Pomorili so je potem |
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | nor nanj. Še videl ga ni. Po pošti peljaje se zvrnil se je tako nesrečno, da je kmalu umri. Za smrt |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | se upre z vso silo v voz, da bi ga zvrnil v vodo. Grom to zapazi. On je bil prebrisane glave |
Tiberius Pannonicus (1882): | je metal v kupo. »Nebeški Avguste, v tvojo slavo! « In zvrnil je kupo v svoje grlo in to s tako spretnostjo |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ki pa prav dobro odgovarjajo, dasi se je jeden njih zvrnil že po drugem strélu našega topa zaradi strtega kolesa. Proti |
Očetov greh (1894): | kažeta starejšega. Kozolec nima več plašča, da bi gospodar podenj zvrnil repo; obrezavati jo bode treba pod hlevnim napuščem, kjer je |
Prve hiše (1896): | ne se bomo še zadušili«, ukazal je nato krčmarju ter zvrnil v dušku pijačo. »Spat se mi spravite, kdo bo vso |
Gojko Knafeljc (1899): | je izginila nalik megli – in z globokim zdihom sem se zvrnil na posteljo. Zakril sem si oči in ihtel; vedel sem |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne kadi, kér |
Rudninoslovje (1867): | zvezdasto-rázhodnega zloga ali tudi gručav i zrnast. sl. 46. Vlaknasta zvrst se imenuje kornvalski kositarjevec, ker se nahaja sosebno v angleškem |
Rudninoslovje (1867): | svoj prvi kristalni lik. Jedrnata, tudi prstena, kot opeka rdeča zvrst se imenuje opékovec (Ziegelerz). Mesta, kjer se dobiva najlepši bakrovec |
Rudninoslovje (1867): | to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i lúskova zvrst se imenuje lepidolit ali lúskavec. Bele i rumene zvrsti so |
Rudninoslovje (1867): | dobiva na Koroškem pri Plajbergu i v Rablji. Neka vlaknasta zvrst se nahaja sosebno pri Bolonji, i zato se imenuje bolonjski |
Rudninoslovje (1867): | démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova zvrst z lójevcem zmešana. Zadnje zvrsti sosebno rabijo za blazinice v |
Trtna uš (1881): | Zraven navedenih zvrstij trtne uši zasledili so v Ameriki novo zvrst ali pleme ovega merčesa, ki nima nikoli perutnic ter živi |
Rudninoslovje (1867): | 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je |
Rudninoslovje (1867): | časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali |
Mineralogija in geognozija (1871): | ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove so: |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla. |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te |
Valenštajn (1866): | dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu |
Gozdovnik (1898): | svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter |
Kemija (1869): | Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures |
Valenštajn (1866): | Mi v mojih morajo namerah, a Napitati je hočem praznoj žlicoj. Trčka. Al pošteneje s Sasi boš ravnal? Uže vtrpeti več |
Valenštajn (1866): | Če nam po vagánih odnašajo žitni vršáj, Mi žlicoj ga moramo grebsti nazáj; Ce mahajo mečem oni srdito, Mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar je po vſaki |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | n er, pasar v Ljubljani, za cerkovno oródje. 18. Gosp. Ž. Šubert, klobučar v Ljubljani, za svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobre in lepe klobuke po ceni kupiti, naj gredo k Ž. Šubertu, klobučarju v judovskih ulicah v LjubIjani , kjer bodo nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraljuj pravica! In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | rečí Vam bojo listi vprihodnje dohajali brez plačila. ― Gosp. K. Ž. v Z: Nič nismo prejeli. ― Gosp. pr. Š v G |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | se rabi pri nas narodna zbirka. — Gosp. Oz. D. v Ž. K: Ali Vam velike živinozdravniške bukve niso predrage, ker veljajo |
Mineralogija in geognozija (1871): | ali fonolit, Klingstein oder Phonolith. Zvezdavci, Strahlthiere, 88. Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. |
Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodo hude vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku |
Kuharske Bukve (1799): | nad sherjavzo vręti. — Na poſtne dnęve naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe |
Kuharske Bukve (1799): | od shab, grahove shupe, en kosarz vina, ſok od pol lemone, puſti |
Kuharske Bukve (1799): | maſla, muſkatzvęta inu ſoka od lemón; potle prezędi shupo od shab na letę rezhí, męſhaj v' eno męro, de ſe nevterdi |
Gozdovnik (1898): | je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji |
Kratkozhasne uganke (1788): | je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno |
Kratkozhasne uganke (1788): | njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni. topluto, inu svitlobo zhutila, inu raglati |
Kratkozhasne uganke (1788): | to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano |
Kratkozhasne uganke (1788): | katiri ſa tu navedô, bo. do menili, de ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori |
Mineralogija in geognozija (1871): | v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prahu, kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku per tleh |
Kuharske Bukve (1799): | inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko, de zherna kosha rada doli pojde, otrębi |
Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' lemon lupkam, inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko, de zherna kosha |
Kuharske Bukve (1799): | v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od njeh hrani. Eno |
Kuharske Bukve (1799): | Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha |
Kuharske Bukve (1799): | Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene pękaríe. 163. Mehke pręſtize. 164. |
Kuharske Bukve (1799): | sręsaniga peterſhila, enmalo zhebula, potręſi s' moko; notri deni shabe, od sgoraj jeh tudi obloshi s' takim, kakor ſi jeh |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' ſerzu. Na to pokrijejo po boshjim povelji mnoge shivali, shabe, komarji , kobilize, veſ Egipt. Po polji, po hiſhah, po ſ-hrambah |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | petégne in s deshjem smeſha. Vzhaſih tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali is ſvojih lukinj pridejo, ktere véliki vihar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne bojte se truda, ne znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. |
Pripovedke za mladino (1887): | žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam |
Pripovedke za mladino (1887): | nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala |
Pripovedke za mladino (1887): | hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva |
Pripovedke za mladino (1887): | bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves |
Pripovedke za mladino (1887): | mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te |
Pripovedke za mladino (1887): | žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo |
Kratkozhasne uganke (1788): | ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni |
Kratkozhasne uganke (1788): | V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi |
Vaška pravda (1892): | razložiti lepe sodnikove besede. »Kaj, kralja je treba? Čudno! « govore Žabarji. »Takega pa še ni bilo, kar pomnimo, da bi si |
Vaška pravda (1892): | Modrijan. »Kaj? Žabarjem se umakniti? Nikdar! « oglasi se Miha. »Pred Žabarji ne bežimo, kaj ne, fantje, da nikdar ne! « »Jaz že |
Vaška pravda (1892): | V. Dobro je znano vsem Krajinčanom, da so Žabarji neznanski trdovratneži. Z lepa se ne udado, ako tudi pravica |
Vaška pravda (1892): | in gledam čebele, kakor pa, da bi se pretepal z Žabarji. « »Prav praviš, Silvester. « »Še ti ostani doma! « »Ne smem, moram |
Vaška pravda (1892): | v Ljubljani. »Vojska! vojska! Pobijmo jih! Ratike so naše! « vpijejo Žabarji vzburjeni od Trobuzljetovih besedij, objemajo se in kriče vse vprek |
Vaška pravda (1892): | pravica naša, dobimo gotovo Ratike. « »Saj res, pravdo napnimo! « kriče Žabarji. »Sami težko da bi dobro opravili, naprosimo še Videmce, da |
Vaška pravda (1892): | hiša vendar gospodinjo, ki bode skrbela za red in snago. Žabarji so se razveselili te ženitve, ker so vedeli, da bodo |
Vaška pravda (1892): | da je bil razumnejši, da je vedel več, kakor vsi Žabarji skupaj. No, to je že nekaj. Mati mu je še |
Vaška pravda (1892): | dobe Ratike. Ko se odpro vrata v sodiško dvorano, planejo Žabarji in Videmci vanjo, da se hipoma napolni. Sodnik in pisarji |
Fizika (1869): | je Galvani, zdravnik in prirodoslovec Bolonjski, v anatomske namene odrta žabja stegna obesil z bakrenimi kljukicami na železne držaje. Ker je |
Fizika (1869): | na železne držaje. Ker je veter va-nje pihal, so se žabja stegna vselej zganila, kaderkoli so mišice stégen prišle v dotiko |
Gozdovnik (1898): | nobeno staro babše; postava njegova jo otročja, njegova srčnost je žabja, njegov jezik kačji, ki laži pluje. Kam sta odjezdila ona |
Kuharske Bukve (1799): | rudezho ſarbo imęti, deni notri meſhanje al kermes, sa rumeno shefrana, sa rujávo zhokolade; vſe popred na prah ſtolzheno inu permęſhano |
Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta, popra inu shefrana, oſoli, poſtavi zhepine na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gresa, de se lepo zarumeni; perdeni dobre mesne župe, malo žofrana in muskatovigu cveta, pusti prekuhati in daj na mizo. Zeleni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putru, deni ga na dobro ožeto žemljo dobro premešaj, perdeni žofrana, dve celi jajci in en rumenjak in nadevaj v dobro |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa vunder |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pové, de je tesar in de je tudi že pri žagah delal, ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali pa trešičic brinjeviga lesa v vino dene. (Ilo za |
Kemija (1869): | tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te |
Stelja in gnoj (1875): | močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. |
Stelja in gnoj (1875): | stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. d. Po |
Rudninoslovje (1867): | za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | speh, ſad, dine, kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mleku je ſtarim, inu ſlabim ludem prov sravu, pelinovez, inu shaibel piti, tudi shiher puſhati, laxirati. ROSHNIGA ZVETA OPRAVILA. Na poli |
Kuharske Bukve (1799): | shupe od njega, de ſe v' kosi popolnim isvrè. 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe |
Kuharske Bukve (1799): | 264. Zverti shalbel. Tri beláke rastępi, permęſhaj dvę peſtí moke, inu eno peſhízo |
Kuharske Bukve (1799): | maſlo topít, enmalo moke, doſti sręsanga peterſhila, ne prevezh shalbla, kęr je grének, enmalo ingverja, mlęka, inu ribje shupe |
Kuharske Bukve (1799): | na nje ſroviga maſla, jajzhne rumenake, ribani kruh, muſkatzvęta, inu shalbla; męſhaj, depoſtane kakor rahlo teſto; s' tim napolni golobam kreſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na svetu bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti. |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp. |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni |
Zlata Vas (1848): | suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši |
Kratkozhasne uganke (1788): | oſshe: inu, ke ſtojy, ſtopi ti na ta druge konz ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu |
Kratkozhasne uganke (1788): | zhes hishne prag reſtegni. Rezhi, de un na en konz ſhakla ſtope, na katirega oſshe: inu, ke ſtojy, ſtopi ti na |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti, ino va-nje vſakimu ſvoj denár djati, ino |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri njih predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo urno v |
Biblia (1584): | kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž |
Kratkozhasne uganke (1788): | ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu ſtojęzh kloftati. XXXV. Narediti, de ſhlizhneki, povſhi, ali kar bodi |
Kratkozhasne uganke (1788): | sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze reſtrositi, se bo |
Kratkozhasne uganke (1788): | dobiti. Stavi, de en druge, katir s' tabo na enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žganjem pomoči in na rano položi. Čez vse to pride žakeljc, ki svalk derži in rano nesnažnosti valje. Tako je dan |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogi zalomila, je jo treba ali izrezati, ali nogo v žakeljc z okisano ilovico zavijati, da se poškodovani del noge ognoji |
Genovefa (1841): | is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo |
Genovefa (1841): | ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je rékel: „In ſhe shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naj ne samęrijo , de jim po pravizi povejm. Meni je shol , de ſim zhes ſanta govoril; jeſt ſim ſi le smiſlil |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Le mene puſtite, Ozha — Jak. Sej mo bo doſti shol , kader bo vidil, de mo deklęta pred nôſam prozh vſameſh |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim tęj vshę odpuſtil — — ti ſi vunder le moja Mizka — — Shol bi meni bilu , ke |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | menim le: Ti ſe s' mojim Goſpodam saſtopiſh ; tebi je shol, de ſi meni kej povędala. O jeſt te posnam. Poberiſe |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mano ravnali, koker s' enim otrokam. Goſpa. Al ti je shol? Baron. (k' Nęshki. ) Tvoje piſmize — Nęshka. So gnadliva Goſpa diktirali |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hlapzam, de mi ga is graſhine ſtepó. Shush. Meni je shol, de ſim sraven priſhal. Nęshka. O moj Bog ! Baron (k' |
Abecedika ali Plateltof (1789): | vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale |
Abecedika ali Plateltof (1789): | vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov , inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale |
Abecedika ali Plateltof (1789): | vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to veselje krati. — Naj bojo |
Robinson mlajši (1849): | Večerja na nas čaka Ljubuška je uže dvakrat klicala. Vsi. Žal! Žal! |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je zavolj vsiga, kar koli sim hudiga storil! K |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati |
Mlinar in njegova hči (1867): | mogel najti besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine svojega srca, kako noč in dan na nič |
Zlatorog (1886): | vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če |
Izidor, pobožni kmet (1887): | morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga je čedalje manj! Dober namen me je toraj |
Ta male katechismus (1768): | S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj |
Mineralogija in geognozija (1871): | zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v |
Stric Tomaž (1853): | Moj oče so bili imenitnega stanu kakor vi, pa so, žalibože! malo zame oskerbeli ter mi namesti bogastva veliko dolgov zapustili |
Stric Tomaž (1853): | pa če natanko prevdarimo, se nam druga misel vrine. So, žalibože! in veliko je tacih med Slovenci, ki, čeravno niso Afrikanskega |
Stric Tomaž (1853): | si je tudi ukljub vsem norčijam zdravo pamet, ktero jih žalibože! toliko zapravi in se v brezno terpljenja in pogube utopi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ljudske šole morale bi po vse biti narodne, al — da žalibože — niso! Marsikak „Volksschul — Inspektor” bi po pravici še prav hud |
Pozhétki gramatike (1811): | govor ſhkripIe po vſnéſih, kar poſ uſhávzam duh in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je uſheſam in ſerzu tako prijetno, ampak rasglaſno, ki uſheſa shali. Vezhkrat tudi nesaſtopni zhlovek pravi in ſposna, de per kaki |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti sháli te, ne 's hudobije, Ne dàj v obláſt ſovráshni ga |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ne bodíte blisu, vaſh pogled bi ozhy vaſhiga Odreſhenika bol shalil, kakor ta pogled njegovih ſovrashnikov, inu preganjavzov! 2.) Premiſlimo dalęj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se |
Tine in Jerica (1852): | Tine ji ni nič tega pravil, de bi je ne žalil. Bilo je drugo nedeljo po veliki noči, ko je Peter |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Slovencom grenku; povem ju odkritoserčno, pa ne da bi nekoga žalil, nego ju povem s žalostnim sercom i samo zato, da |
Sveti večer (1866): | o vsem tem svoji družini nič, da jih ne bi žalil brez potrebe. Pa kmalo potem, ko je ravno iz gozda |
Mlinar in njegova hči (1867): | pred oči! Ubil nisem nikogar, nikogar goljufal, nikogar okradel, nikogar žalil ali preganjal; nič me ne skrbi za mojo dušo in |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kot predplačilo, in da bi gospe kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je pa to |
Zlatorog (1886): | svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo |
Zlata Vas (1850): | takimu pritepencu tako hčer dajo. Zato so jo zaničljivi govori žalili, in ko je zavoljo tega iz jéze jokala, je rekla |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | starši zjokali; pa de bi žlahtniga serca svojiga sinčka ne žalili, so molčali. Zamaknjeni v lepoto lépiga pomladanjiga večéra, so še |
Najdenček (1860): | se hvalil. Storil sim sam svojo dolžnost, pa žalili, zlo žalili ste me s svojimi bridkimi besedami. Za to vas prosim |
Najdenček (1860): | da bi se hvalil. Storil sim sam svojo dolžnost, pa žalili, zlo žalili ste me s svojimi bridkimi besedami. Za to |
Zlata Vas (1850): | se je srejnskim možém tako očitalo, ni Ožbalta kar nič žalilo, temuč veselilo ga je še le. Tako so prav ojstro |
Blagomir puščavnik (1853): | viteza še bolj žalilo, zatoraj je svoje zdihe zatajeval. Za tega volja mu še |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji in profesorji so pisano glédali in so se zberali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | razveselovanje svoje gospode vse perzadjala, je bila zdej perpravna jo žaliti in v nesrečo pahniti. Desiravno ni Hirlanda nikoli od druzih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preljuba mati! tvoj sin ni ničesar storil, kar bi te žaliti utegnilo. Povej, ali hočeš vse vedeti, kar se mi je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ovo izpustil, s čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti. — Na „besedo” povabljena, da ljubega miru ne kaliva, sva šla |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nisem dal povoda v to, da bi me kdo smel žaliti. ” Besede moje napravijo nekako senzacijo. Na to pa se oglasi |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svoje oči v tla obernil, in molčé pa v sercu žaljen je zapustil hišo. Ne dalječ od pristave se je na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | narodnjaka! ! Pač ne vemo, kdo je s temi besedami bolj žaljen: ali predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? „Pri |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim |
Genovefa (1841): | od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa |
Genovefa (1841): | rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil? Kaj ti je moja shêna — kaj ti je moj |
Genovefa (1841): | je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moiga Serza! inu skues tvojo grenko Martro noi bolazhino: inu shavoſt noi potashavo: noi skues tvojo nai svateishi rano natvojei svetil |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva k' si tvojega nai svateishiga sina |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo |
Robinson mlajši (1849): | ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se |
Zlata Vas (1850): | terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Pride na vás v hišo dobriga Rikarda. Pa nova žalost jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin |
Sveti večer (1866): | stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora |
Ferdinand (1884): | Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester |
Oče naš (1885): | vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako |
Občno vzgojeslovje (1887): | ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v |
Sacrum promptuarium (1695): | bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko |
Sacrum promptuarium (1695): | leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò |
Sacrum promptuarium (1695): | ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kervave sovse dovoshi moje napopovne spvevedi katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti omedleva inu daje tvoja sveta guava nania sveti shvot dovta |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se bali, de ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas |
Zlata Vas (1848): | k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet |
Sveti večer (1866): | Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima |
Ferdinand (1884): | več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke nise po njeh povęllah njeh wugal. Kader se is ſhaloſte pokorne, takrat se koker uni Shimen, katire je bil h' |
Kratkozhasne uganke (1788): | jeſika; bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte dejlęſhn, inu vonder serza |
Genovefa (1841): | vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dali tudi gosp. F. Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja |
Stric Tomaž (1853): | nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor |
Roza Jelodvorska (1855): | o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne |
Oče naš (1885): | Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal. |
Oče naš (1885): | žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij |
Zoologija (1875): | v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem |
Biblia (1584): | letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje |
Zlata Vas (1848): | te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne ves žalosten domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu. |
Ferdinand (1884): | pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo solze v oči. |
Oče naš (1854): | se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač pri meni |
Sacrum promptuarium (1695): | najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | Med tem je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | noči nazaj domú prišel, je rekel: Oj, to je bila žalostna vožnja! ” — Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še |
Stric Tomaž (1853): | ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje |
Roza Jelodvorska (1855): | samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo |
Oče naš (1885): | v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo |
Ta male katechismus (1768): | Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame |
Sacrum promptuarium (1695): | je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha |
Blagomir puščavnik (1853): | govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas |
Oče naš (1854): | glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre |
Gozdovnik (1898): | Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil po njegovim povelji ſosidan, rasdjati perpuſtil. Od tega shaloſtniga Svelizharjeviga prerokovanja bi bili ſhe kaj vezh radi ſliſhali. Kedar |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ pred vélikim duhovnam ispraſhevan, ſe je na dvoriſhi nekaj shaloſtniga godilo. Hlapzi ino brizhi ſo bili na ſredi dvoriſha ogenj |
Genovefa (1841): | sdaj pomozh dodéli, de vaji veſêlje ne premaga. Na méſti shaloſtniga pétja sapojimo veſélo: „Goſpod, mi Têbe hvalimo! ” Sakaj Genovefa shivi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tózha ſèm ter tje napravila; kdor je she vidil shaloſtniga kmeta po sgubljenih poljſkih pridelkih, ki mu jih je huda |
Sveti večer (1866): | večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ” |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | so se Antonovec in njegova družina prav izjokali, je potolažil žalostniga Petra in serčno ga objemši mu je rékel: »Nič ne |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | brate in rednike site vidil. Eniga dné je vidil svojiga žalostniga rednika v britkosti vtopljeniga na vsušenim polju stati; kar mu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker |
Stric Tomaž (1853): | Tako prilizovanje in napeljevanje bi bilo lahko Tomaža v tem žalostnem času spreoberniti zamoglo. Vender enkrat za vselej reče, da svoje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | njegov program. Jedro tega programa je „svoboda po sili”. O žalostnem stanji denarstva, da bode konec leta spet primanjkovalo 50 milijonov |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v kratkim svoj stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel, kakor tudi, de gré v mesto, de |
Blagomir puščavnik (1853): | so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more jim v glavo, da bi jih tako hitro |
Oče naš (1854): | je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko |
Oče naš (1854): | bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in |
Roza Jelodvorska (1855): | tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi |
Roza Jelodvorska (1855): | očeta, de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila |
Oče naš (1885): | bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she ſhtiri dni v' grobu. Veliko ljudí je bilo per shaloſtnih ſeſtrah, kteri ſo ju tolashit priſhli. Marta saſliſhati, de Jesuſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | let Boshjo zhaſt, mir in shegen is nebeſ osnanovalo, v shaloſtnih prigodbah pa ſerza poboshnih ljudi tolashbo polnilo! V Poſtojni 25. |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 2. Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez |
Stric Tomaž (1853): | dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš |
Oče naš (1854): | Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor sim zdaj |
Ferdinand (1884): | reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več ne na |
Ferdinand (1884): | nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali |
Ferdinand (1884): | zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si |
Oče naš (1885): | Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor sem zdaj |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte |
Genovefa (1841): | zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi |
Biblia (1584): | vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so |
Oče naš (1854): | starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po |
Ferdinand (1884): | je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi |
Oče naš (1885): | pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč |
Oče naš (1885): | če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | jím imeli Avstrijci pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oče storili, kakor vi, še zdaj bi lehko živeli”, pravi žalostno Moric na to, ino mi začne vse od kraja perpovedvati |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako |
Stric Tomaž (1853): | Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe mi ni dalje živeti! “ reče |
Deborah (1883): | Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni |
Oče naš (1885): | s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno |
Zeleni listi (1896): | našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog! — Toliko sim |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo uſli is njega pyli: inu JEsus je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojeęa Isdajavza roka je s' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo uſſi is njega pyli: inu JEsus je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojega Isdajavza roka je s' |
Stric Tomaž (1853): | sim tudi cele noči časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker sim bil mater |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | rad, pojem rad, In pijem tudi rad; Kdor bi mar žaloval, Dokler je mlad! Tukaj poglejte me, Pera zavihane Černega škarjovca |
Maria Stuart (1861): | nikdar več ne slečem! Vse žive dni za njo bom žaloval; Al dans bom stanoviten. Obljubite Mi tudi vi, da bolečine |
Izidor, pobožni kmet (1887): | je še tisti večer k Izidorjevim v vas, da bi žaloval z njimi. Kako je mož ostrmel vidoč, kako so Izidorjevi |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji! |
Genovefa (1841): | vi moj mili ôzhe! vi ſte gotovo po mêni slo shalovali, in vi, moja draga mati! vi ſte ſe gotovo po |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivljenja. — Şlavo je vshival povſod, in zhiſlalo ga je vſe. — Shalovali bodo po njemu ne ſamo njegovi vshlahtniki, ampak tudi veliko |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga imel naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga |
Genovefa (1841): | pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel in s velikim |
Genovefa (1841): | in shlahtnimi déli. To je narbolje, kar ſhe ſtoriti móreſh. Shalovati in ſe toshiti dalje ne pomága. In po takim ſe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei shaluvati na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o nar lubesniviſhi JESUS! le zhes eniga ſamiga zhloveka grehe shaluvati mogu, bi bli tiſti tebi sadoſti te nar vezhi, inu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu spekline! Judesh je sazheu shaluvati, je poun ſtrahu, je veſs bled, on beshy, hudu miſli |
Oče naš (1885): | svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera |
Stric Tomaž (1853): | se poslovi pri ženi, rekoč: „Bodi zdrava, draga moja! ne žaluj preveč, jaz grem, z Bogom! “ „Kam? za božjo voljo! kam |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | žalost le škoduje, nič ne hasne; Živiš pošteno, nikdar ne žaluj! Mati, slišati pervo pesem iz ust svojih otrok, bila je |
Ferdinand (1884): | da bodem moral pač umreti. Ali zaradi tega nikar ne žaluj preveč! Saj mi bode tam bolje; saj bodem, kakor so |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s zelim ſlovenſkim narodam vred ſhe dan danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bóm per ozhéti Zhes májhin zhaſ devíſhka te nevéſta, Doklèr shalújejo po teb' otéte Kardéla, prídeſh k mêni v méſta ſvéte |
Robinson mlajši (1849): | kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica, kaj žaluješ tukaj sama? Ne skrivaj mi svoje žalosti, morda ti morem |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je čudno! « Potem se je k deklici obernil rekoč: » Zakaj žaluješ in zdihuješ tukaj v samotnem gozdu, vsaj ne bo ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak |