- žleht
- shleht
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti
- shleht
žlehten žlemnat žleza žlezast žlica Žličar žlindra žlindrast žmitek žnabelj žnablo žnidar žnora Žofka žolca žolč žolčast žold žolna Žolna žolnir žolt žonta žrebe žrebec žrebljeh žrebstvo žrelo žreti žretje žri žrtev žrtvovati žuganje žugati žula žuliti žulj Žumberčan žup. župa župan županija županijski županov županstvo županja župnija župnijski župnik župnikov žurč žuž. Žuža žužek Žužek žuželka žvak žvečen žvečiti žvenk žvenket žveplec žveplen žveplenat žveplenokisel žveplenonakisel žveplenski žvepliti žveplo žveplokisel žveplov žveplov_cvet žveplovec Žvižga žvižgaje žvižgati žvrgolenje žvrgoleti žvrkati žvrkljati
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi |
| Botanika (1875): | se naredi iz takih pokritih rastlin, ki imajo v svojih žlezah lahko okisno hlapno olje. Drugače se pa ima se sprejemanjem |
| Zoologija (1875): | pot na površje. To se godi v znojnicah ali znojnih žlezah, obstoječih iz klopčasto zvitih cevk, ki ležé na dnu usnjice |
| Zoologija (1875): | na dnu usnjice ali pa v mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znojni predor, pod, 28, na površje. Znoj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa téče, večidel ni nalezljiv, je vunder vselej varniši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | de ta bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vročim kuhanim ječmenam. Če konja kašelj zlo nadlegva in mu žleza iz nosníc teče — pa brez pljučniga prisada — takrat naj se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Če ste pa nosníci zlo zatékle, in če se veliko žleze iz nju cedí, ni za konja nič boljšiga, kakor če |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta postane, potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču |
| Zoologija (1875): | svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je |
| Kuharske Bukve (1799): | dva jajza s' rumenakam inu bęlakam, perdeni tri rumenake, ſhęſt shliz kiſle ſmętane, inu ſhęſt shliz vina, tudi ſoli kar je |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj v' ſklędi, permęſhaj dva jajza inu dva rumenaka, pęt shliz ſmętane, eno dobro shlizo voloveh droshá, eno pametno ręzh ſladkiga |
| Kuharske Bukve (1799): | 12 lotov ſroviga maſla, dvęh zęlih jajz, ſhtirih rumenakov, dvęh shliz voloveh droshà, en maſelz ſmętane, inu 10 lotov moke; svalaj |
| Kuharske Bukve (1799): | bęlakam, perdeni tri rumenake, ſhęſt shliz kiſle ſmętane, inu ſhęſt shliz vina, tudi ſoli kar je prav; sgnedi teſto popolnim, ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni |
| Kuharske Bukve (1799): | Per ſadju inu kìſlinah je potrebna al ſreberna, al leſena shliza inu poſoda; drugi matalli bodo od kiſlób rasjedeni, inu sdravju |
| Kuharske Bukve (1799): | rasſęka, inu popręd v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena shliza moke sraven permęſha, potle pa shupa goveja gori nalie, inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | mer, morje; amer, grenek, garjúp; ver, zherev, biver, sima; cuiller, shliza; est, je, od glagola être, imajo sadne dolge. 2. Dvagláſnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojoglavni, oshertni otrozi, ki jeſti sazhno; ako ſe jim urno shliza sa shlizo jedi ne da, krizhijo, ali pa vezh jeſti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohladi ta sok in merzliga v steklenice nadevaj. Ena dobra žlica tiga soka na en kozarc vode je prav dobra pijača |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pljučniga prisada — takrat naj se mu da na rezanco ena žlica naslednje štupe, ki se da v lekarnici (apoteki) napraviti: Encjana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | suhe steklenice, le toliko prostora pusti, de se še ena žlica olja perdjati zamore, potem jih zamaši in na hlad postavi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je pa mleko od kake krave višnjevo, se mora ena žlica kuma stolči in štupa v pol maselca vode djati, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in zvečer en maselc pogretega ola, kteremu se pridene ena žlica bezgovega izločka, ali 2 žlici medu. IX. Poglavje. Zlatenica. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebulo, zelenim peteršiljem in limonovim lupkam. Potem zarumeni v dveh žlicah masti, sroviga ali kuhaniga masla, eno žlico moke, perdeni razsekljanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Za en maselc soka stajaj en funt cukra v nekoliko žlicah vode ter ga potem tako dolgo kuhaj, dokler se kaplja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dvanajst beljakov razpeni, potem pa z eno unčo cukra, dvema žlicama vina in s toliko moko zmešaj, de bo testo tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zelenjave odcedi, pusti jo zarumeneti, potem jo potresi s kakima žlicama moke, pusti jo zarumeneti in s polivko jo zali. Zdaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler se lepo žverkati ne da; potem jo z dvema žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali precej na mizo daj ali ga s kakima dvema žlicama moke potresi, de se napne, z dobro mesno župo zali |
| Kuharske Bukve (1799): | moshnar; ſtolzi vſe v' moshnarji, oſoli, inu smęſhaj s' ſhęſt shlizami kiſle ſmętane. Pomashi eno zinaſto ſklędo s' ſmetano inu rakovim |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe naredí teſto s' dvęma zęlima jajzama, tręmi rumenakmi, ſhtir shlizami kiſle ſmętane, dvęma shlizama vina, sa en oreh ſroviga maſla |
| Kuharske Bukve (1799): | eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od kuhaneh kútin, ga kuhaj inu peni, dokler ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt kuhanih kutinj tri unče cukra z osmimi ali devetimi žlicami vode nad slabo žerjavco tako dolgo kuhaj, de težko kaplja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de z njo dobro zavre. Nekteri to jed s kakimi žlicami jesiha okisajo. Tudi ga lahko ohlajeniga odcediš in z jesiham |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin, poli s tremi žlicami vrele župe, čez nekaj časa perdeni dobriga jesiha, dobro pocukraj |
| Kuharske Bukve (1799): | odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi |
| Kuharske Bukve (1799): | ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz |
| Kuharske Bukve (1799): | eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu |
| Robinson mlajši (1849): | igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe |
| Kuharske Bukve (1799): | dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj |
| Kuharske Bukve (1799): | polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati. |
| Prve hiše (1896): | so torej rekli zoper njega. Seveda je vse brž zvedel Žličar, ker je imel pod svojo streho vseslišni gostji Uršo in |
| Prve hiše (1896): | je minul po obroku, ki mu ga je bil določil Žličar za obresti — devet goldinarjev. Štefanu se ni še nikamor mudilo |
| Prve hiše (1896): | da je bil brž ves krvav. Nič več ni rekel Žličar, ampak kakor bi bil tega čakal, steče v hišo in |
| Prve hiše (1896): | saj je sedel tat, Micin Peter, štirinajst dnij, in kupovalec, Žličar, osem dnij. A prišlo je med obema še večje nasprotstvo |
| Prve hiše (1896): | me boš pomnil! « »Na svojem sem jaz gospodar! « odvrne mu Žličar, noseč in skladajoč deske izpod kapa na mesto, kjer je |
| Prve hiše (1896): | ker sta se bila prav zadnje dni razdvojila njen gospodar Žličar in Greben. Toda Urša jo je pogovorila, češ, kaj nama |
| Prve hiše (1896): | so bile za vedno uničene. A kaj je hotel Greben? Žličar je trdil, da mu kap vse pobije, da škodujejo čez |
| Prve hiše (1896): | Žličar ni nikoli nikogar napadel ali udaril. Kmalu je bil Žličar z večino Okroglanov v prepiru. Nekateri pa so se ga |
| Prve hiše (1896): | Ta večer mu to še ni kalilo sreče. Kadar bo Žličar hotel zopet obresti, dobil jih bo že tako ali tako |
| Kemija (1869): | more do njega, sicer bi se mnogo železa spet okisilo. Žlindra je tedaj pri plavljenji železne rude potrebna, in ako ni |
| Kemija (1869): | tej vročini stopé v temno steklo, tako imenovano žlindro. Ta žlindra se z raztopljenim železom vred cedi navzdol, in ker je |
| Kemija (1869): | je lažja od železa, plava na njem. S tem, da žlindra pokriva razbeljeno železo, brani zraku da ne more do njega |
| Kemija (1869): | zlasti apnenec, ki napravi zmerom lehko, tekočno žlindro. Časih se žlindra posname iznad železa; posneta se na zraku ohladi ter se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hromov, Chromeisenstein, 54. Živec ali ortoklas, Feldspath oder Orthoklas, 44. Žlindra, Schlacke. Žolči, glinate, Thongallen 76. Žrelo, Krater. Žula ali granit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava |
| Kemija (1869): | se pri tej vročini stopé v temno steklo, tako imenovano žlindro. Ta žlindra se z raztopljenim železom vred cedi navzdol, in |
| Kemija (1869): | primešati prikladne rudnine, zlasti apnenec, ki napravi zmerom lehko, tekočno žlindro. Časih se žlindra posname iznad železa; posneta se na zraku |
| Kemija (1869): | napihnejo, začnó se topiti in naposled se strdé v gost žlindrast ogelj kovinske svetlobe. Ta ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel |
| Rudninoslovje (1867): | se iz njega smolaste snoví, i naposled ostane neka črna, žlindrasta stvar, ki jo imenujemo koks. Koks gori brez plamena i |
| Mineralogija in geognozija (1871): | napihujejo, se cepijo, prskajo itd. Raztopljena tvar je steklenasta ali žlindrasta, porcelanasta, ali stori kroglico ali zrno kakor kovine. Hlapne snovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od mene. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje delo ima. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je |
| Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša |
| Kuharske Bukve (1799): | kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko kopuna z v tanke koleščike zrezanimi jajčnicami, potem spet žolce in tako dalje, dokler ni model poln. Ko se je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Žolce. Bela žolca (blang-manžé). Pol funta mandelnov oluši, stolci (med tolčenjem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polovice, pohladi in spravi ga v steklenice. - Z njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na |
| Botanika (1875): | rastlin. Korenine jim vsled obdelovanja omesené in dobé mnogo rastlinske žolce. |
| Kuharske Bukve (1799): | zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri |
| Kuharske Bukve (1799): | vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s krompirjevim hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mošancgarji v žolci. Mošancgarje olupi, z vinam, vodo, eno teršico sladke skorje, limonovimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato. Maslena torta. Cevni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra z vanilijo prav drobno stolci, stajaj ga v nekoliko žolci in zopet skozi ruto v ostalo žolco precedi. Če še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostrig; in s tim naj kopuna dobro zavreta. Kopun v žolci. Tri funte soknatiga mesa, dva funta telečjih kosti, tri telečje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ktere na hladno deni, de se žolca naredi. Jabelka v žolci, drugačne. Pari (dinstaj) štiri in dvajset olupljenih jabelk, en polič |
| Kuharske Bukve (1799): | kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | po vsih udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nima jeſika ta 4. svoje mladizhe dojy: ta 5. nima ſhovza: ta 6. póje, de kry pluje: ta 7, try lejta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy, inu brinovka try lejta ſtaru ohmetje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrezhni prihod. Potlej pomashe ſin ſlepimu ozhetu ozhi s' ribinim shelzhem. Tako mu je bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari Tobija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtal on, jagnje boshje. Vina, s' grenko miro ino s' shelzhem smeſhaniga, mu piti ponudijo. Ga pokuſi, pa ne pije. Sdaj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, na križu zaničevan, Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 54. Živec ali ortoklas, Feldspath oder Orthoklas, 44. Žlindra, Schlacke. Žolči, glinate, Thongallen 76. Žrelo, Krater. Žula ali granit, Granit, 70. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kterih tu imenujemo samo glinine kepe, ki se zovejo glinate žolči. Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat |
| Kuharske Bukve (1799): | je kapla, katiro sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze grenke, ſe vsame vezh |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho zukra, kuhaj ſkup, dokler ſe kapla na zinaſtim okroshneki sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu ohladíſh. Ohladi, deni smersovat |
| Kuharske Bukve (1799): | na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gosenčne zalege živé. Taki ptički so: vse sničice, berglez, detal, žolna, tašica, penica, in več tacih majhnih ptičkov, kteri od červov |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | delom živé, pa so razno oblečeni. Največji med njimi je žolna ali černi detel, njegova suknjica je černa, in verh glave |
| Domen (1864): | povedajoče pesmi: Hoja hoj-hoj! Volk ima loj. Sraka je spaka, Žolna lih taka. Sova pa Sova Od zad je sirova, Kuhal |
| Svetinova Metka (1868): | in žvrgolé skakaje in frfraje od veje do veje. Pisana žolna pleza po starih bukvah in potrkuje sem ter tja na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov |
| Ivan Slavelj (1876): | Poroča se, kako je napredoval Lavrencij Žolna Temotno je bilo že, ko stopita naša prijatelja v nizko |
| Ivan Slavelj (1876): | Pa ti reci, da ne, če si upaš, vraga! « Ali Žolna je molčal in pil. »Veseli, veseli! « in Jakope Jermenovec razblekne |
| Ivan Slavelj (1876): | me! « »Prokleto si siten, Žolna! « »Poslušaj, malarija na les ...« »Prokleta Žolna sitna! « »Malarija na les mora taka ...« »Pa si res sitna |
| Ivan Slavelj (1876): | je storila krava; krti mi rijejo travnike – skrbi so, mojster Žolna! « »1, seve! « »In delavci«, govori dalje duhovni gospod, »saj jih |
| Ivan Slavelj (1876): | si bila postavila mizo pred hišo Jakope Jermenovec in Lavrencij Žolna in pila sta za mizo. Ivan Slavelj pa je čul |
| Ivan Slavelj (1876): | povej ti meni to, pravim! « »Tako je in tako! « »Molči, Žolna, molči; boš videl, da bom jezen, boš videl. « In Jakope |
| Ivan Slavelj (1876): | boječe se je oziral tja za mizo, kjer je izlival Žolna vzdihujoč kupico za kupico v žejno grlo. Kaj je bilo |
| Ivan Slavelj (1876): | dolg, brezguben – talar! »Lavrencij! « vzklikne Deska. »Ti meniš talar! « reče Žolna radostno, »talar? Dolgo časa sem mislil ino mislil, kakšno obleko |
| Ivan Slavelj (1876): | prste učiteljeve. »V ponižnosti, gospod duhovni oče! « To trenotje porabi Žolna, da vrine svojo besedo. »Moj načrt in ris, prečastiti duhovni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judas ta isdajauz, inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi, ali nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | spati, judesha Ishkarjota pa s timi judouskimi hlapzi, berizhi, inu shoudnirji v'ta vert priti, nega s'tim nar greſhneiſhim snamnam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ze, katiru ſo ti hudobni judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozheſh ti to veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nyh ſtau, inu ſe je greu. Kai delaſh tukei med shoudnirji Peter? kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva |
| Trtna uš (1881): | nekaj trsov, ki poleg drugih v rasti zaostajajo, pred časom žolto listje dobijo, malo rodijo pa vendar temu ni kriva trtna |
| Gozdovnik (1898): | perja; lica so si bili naslikali s svetlo cinobrino pa žolto barvo, in z divjega čudnega okrasja njihovih konjev je lahko |
| Kemija (1869): | Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweiss, sladovni |
| Fizika (1869): | 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum, 186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine, stroj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Žrebeta ne smeš na pašo gnati, dokler ni slana iz trave |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da terdo in nezdravo mervo, po kteri konji in posebno žrebeta drisko dobijo, ktera jih slabi. Sladko seno iz visokih senožet |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride. Ako je malo sladkega sena, se mora vse za žrebeta prihraniti. Kdor ima sena od poprejšnega leta, ta ima nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo, alj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | toliko dalje za rabo dobri ostanejo, kolikor pozneje so se žrebeta vpregle. Konjska kerma je različna v raznih krajih, ker zemlja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po |
| Revček Andrejček (1891): | ž njim. Več ga pa nisem skušal. Gorjancu je bil žrebec tako všeč, da mi ga je preplačal. Kaj je bilo |
| Robinson mlajši (1849): | ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo. 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele |
| Kemija (1869): | pomakne se gornja za njo, in ker se zgoraj pri žrelu zmerom siplje nova ruda in oglje, gori plavež neprenehoma dan |
| Pripovedke za mladino (1887): | nekaj časa pa zopet k vrhu privesla, držeča krogljico v žrelu, kojo v travo vrže. Deklica je vsa radostna, ko svojo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tega pozna, da ona le pomalem ali clo nič ne žre; da ne prežvekje; da le poredkoma blato od nje gre |
| Zoologija (1875): | njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175, (Cicindela campestris) in |
| Zoologija (1875): | netopirja (Vesperugo noctula), pod. 60, ki pa ravno tako malo žré slanino, kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum |
| Zoologija (1875): | v strahu, če tudi je jako požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v |
| Zoologija (1875): | časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hudi, in radi ujedajo, in ker od lakote in žeje žro in lokajo škodljive reči, sosebno pa zato, ker gospodar več |
| Zoologija (1875): | poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če je živina na paši med drugimi zeliši tudi take žerla, od ktérih mleko rudečkasto postane, brez de bi bil pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | i. t. d. preveč močí zgubila? če ni morde zéliš žerla, ktére imajo tudi posušene vlastno moč, manj mléka dati, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. § |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri- |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne! Vse kar hočeš — le smerti ne! ” Fulvij zapusti svojo žertvo in gré h Korvinu, da ga popolnoma upokoji s tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je dušila, ko je Fulvij zahripal: „Lažeš ! Pusti mi svojo žertvo! ” Zdaj je slišala bolj tiho nekaj besed v nekem Fabíoli |
| Kranjska nevesta (1864): | ker bela smrt je še čakala in prežala na drugo žrtev. Tiho in počasno je stopala neka oseba po mostovžih. Bila |
| Na Žerinjah (1876): | tem, grofica? " „Ker vem, da je za gospoda Rogulina vselej žrtev, popustiti doma svojo umetnost in pridružiti se nam drugim navadnim |
| Pomladanski vetrovi (1881): | njenej starosti, toda kakor mnogi drugi bil je tudi on žrtev krvave vojske. A marsikomu osoda še tega ni privolila, da |
| Milko Vogrin (1883): | mu usmili, in le iz ljubezni do nje doprinese to žrtev! Nató se pogodita Skenovski in Benda. Prvi naj poplača najbolj |
| Vanda (1888): | z menoj. In kaj imamo od tega? Kazimir je poginil žrtev tega sanjarstva, a Vanda še danes priseza na besede očetove |
| Vesela vožnja (1889): | bi ga lahko prodál že dvakrat. «« In Konec je bil žrtev zvitemu mešétarju. Sporazumela sta se bila na videz prav težko |
| Od pluga do krone (1891): | se izročam. Ti me ne bodeš zapustil? » Dočim je nesrečna žrtev človeške hudobnosti prvo noč prebila v ječi takó, da se |
| Lisjakova hči (1892): | vender ne bode zmiraj sovražna. Delal bodem, da utrpim velikih žrtev, ki jih terjata od mene usoda in žena. V tem |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | bil tretji del krščanske vojske ranjen. Izmed plemenitnikov so postali žrtev za domovino Bogomir Ravbar, Ditrih Tanhausen in Viljem pl. Khevenhüller |
| Gozdovnik (1898): | božja ga pokopava na onem mestu, na kterem je njegova žrtva, Oročej, našel svojo smrt. « »In ta pravica,« prideva Dormiljon, »mu |
| Gozdovnik (1898): | domu. Na neki tamošnji poti je izginil. Morda je postal žrtva Indijanov ali pa divjih zveri. »Je-li njegove iskave nikdar niso |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | hipnotizuje. Samo ob sebi je umljivo, da priporočajo sleparji obupajočim žrtvam razna tajna sredstva. Veliko je žganjarjev, katerim ni druge pomoči |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Dolžnost človeške družbe je: na vse načine pomagati žrtvam alkohola, da se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina |
| Zlatorog (1886): | Prihúljen na drévu ždí bistrovíd, Ž njim volk preží na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zavodih, ne smemo pozabiti omenjati, da največ njihovih prebivalcev so žrtve alkohola. Naloga šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se pokaže v |
| Pomladanski vetrovi (1881): | že od mladosti vedno navduševala, za prospeh svojega namena sem žrtvoval že mnogo truda in denarja. Moj mili rod slovenski! Tudi |
| Cyclamen (1883): | z neznosno strastjo, kateri bi bil zdaj, nocojšnji večer vse žrtvoval. Elze se je spomnil jeden trenutek! Pa niti otresti se |
| Gospod Janez (1884): | vselej zaman. Deklice ni bilo. Koliko bi bil on rad žrtvoval, da bi se bil oprostil za ves dan gojencev svojih |
| Vesela vožnja (1889): | dohtar je to dobro védel in zato se je rajši žrtvoval. Resnično rad pa je naš dohtar zahajal na takoimenovane »jour |
| Cigani (1890): | izgovoriti. Noben cigan ne gre mimo groba, da ne bi žrtvoval na njem nekoliko kapljic vina, piva ali pa žganja, in |
| Od pluga do krone (1891): | Za bodočnost ti bode pa skrbel národ sam, kateremu si žrtvoval nogo. » Prav takó je govoril Daun sosedu Čehu, kateremu je |
| Senanus (1892): | in se bridko kesal brezumnega hipa, ko je svoji ljubezni žrtvoval svojo blaginjo in dobro službo v pisárni gospoda Zorca! ... Izredno |
| Gospa s pristave (1894): | na želje hčerine, ampak na svoj dobiček. Barnaba jo bo žrtvoval — ali vsaj hotel žrtvovati svojim sebičnim nameram. « »No, kar se |
| V krvi (1896): | napraviš za najsrečnejšega človeka; zato sem ti hvaležen, da bi žrtvoval za-te vse. O, kaki dnevi, kaki časi naju čakajo ... časi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | žuganje spolnilo. Egiptovski pervenei ali pervorojeni otroci so umerli, od kraljeviga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je tulenje in škripanje zob. « Jirhar pa se na tako žuganje druzega ne ko prav sirovo zakahlá in Anže se verne |
| Stric Tomaž (1853): | se tej volitvi nikakor ni hotla vdati; ne prošnje, ne žuganje ni nič zdalo; ona ostane zvesta svojemu zvoljenemu ženinu, kterega |
| Gozdovnik (1898): | zavratnih dejanj, kterima pa je zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi |
| Tine in Jerica (1852): | v roki kakor merliča za ognjišem. Tine se mu z žuganjem in pravično nevoljo nasproti postavi; in vojak je za dobro |
| Najdenček (1860): | za preskok našli. Niso ga dobili in s preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhkerbaſta, praviſh? — No, to je ſhe tvoja ſręzha. Sizer — — (mo shuga. ) Matizh. Kar to drugo sadęne , le mene puſti. Tonzhek. Matizhek |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga teleſsa da vèndèr na snanje, kaj miſli ſturiti: on shuga: ſe togoty, roty; ali en ſovrashnik tę duſhe ſkrie ſvojo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.) On shuga ludęm, de imajo od ſvojih hudoby nęhati, de bo ſizer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrokam obljubi, kteri ſvoje ſtarſhe ſpoſhtujejo; rasusdanim otrokam pa ſtraſhno shuga. Bog pravi: „Kdor ſvojiga ozheta saſramuje, in ſvojo mater sanizhuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kánil, ino sdaj mi ſhe ozhetov blagoſlòv ukráde! “ Is togòte shuga Jakopa umoríti. 14. Jakop na ptujim. Jakop je reſ mogel |
| Genovefa (1841): | ſhe vidil ni, de je shé ſvézha dogoréla, in de shuga vgaſniti. Sdaj je Berta, svéſta dekliza, priſhla in mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno |
| Blagomir puščavnik (1853): | strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar |
| Ta male katechismus (1768): | katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' |
| Divica Orleanska (1848): | zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko |
| Zlata Vas (1848): | župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam |
| Divica Orleanska (1848): | kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu! za silo sem se |
| Zlata Vas (1850): | bili gospod fajmošter še tako lepo učili, ali jim gosposka žugala, nič ni pomagalo. Ljudjé so bili v vasi, ki so |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil. Kolikrat mi je že smert s svojo ostno koso žugala, tolikrat sim bil že na kraju groba — in vender še |
| Blagomir puščavnik (1853): | brezštevilnih nevarnosti, ki so mi od mladih nog sem vedno žugale, spomnim; ako pomislim, kako očetovsko si vedno za me skerbel |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jim bilo mogoče kej druzega zvoliti, zakaj za njimi so žugale hunske bodala vsacega, ki bi se vernil, prebosti. Ne daleč |
| Genovefa (1841): | ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. |
| Viljem Tell (1862): | segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca |
| Roza Jelodvorska (1855): | se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' |
| Kuharske Bukve (1799): | kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo |
| Kuharske Bukve (1799): | na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij |
| Kuharske Bukve (1799): | notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta |
| Kuharske Bukve (1799): | jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi, al na jeſihi noter usęti, je prov imenitni mitel sa |
| Kuharske Bukve (1799): | vli v' ſklędo, na karkol ozheſh. 7. Zeſarjov jeſhpren na shupi. V' en poliſhki lonez vbi dvanajſt rumenjakov, jih ras-tepi, kader |
| Kuharske Bukve (1799): | 291. Drobnák v' shupi. Schnittlauch. 292. Senoſ narediti. 293. Drugazhi. 294. She drugazhi. 295. |
| Kuharske Bukve (1799): | prav drobno rasſęka, sa en krajzar bęliga kruha v' goveji shupi rasmozheniga inu ſpęt oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni |
| Kuharske Bukve (1799): | Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj muſkat |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza, smęſhaj, dęlaj zmoke, inu jih na meſni shupi kuhaj. Ako bi rad velike gnędle imel, moreſh enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na grahovi shupi ſturiti, inu jo na ſhtirvoglati sręsani oppezhen kruh, katiri je |
| Kuharske Bukve (1799): | tręba, puſti dobro prevręti; prezędi ſkus ſito; ſkuhaj na ti shupi, kar zheſh; jo snaſh tudi k' ajmohtu perlivati. 6. Poſtna |
| Kuharske Bukve (1799): | kraji. Kader jeh potrębujeſh, jeh zhiſto operi, kuhaj na govedji shupi v' mehko, poſtavi na ſklędo s' ribanim kruham potreſi, inu |
| Zlata Vas (1848): | Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k župi. Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s |
| Kuharske Bukve (1799): | sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi |
| Kuharske Bukve (1799): | ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako |
| Kuharske Bukve (1799): | reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti |
| Kuharske Bukve (1799): | vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en |
| Kuharske Bukve (1799): | rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na |
| Kuharske Bukve (1799): | malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Kuharske Bukve (1799): | kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri |
| Zlata Vas (1848): | Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k župi. Kdor ni imel denarjev, je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hm — tukej bo bolſhi, s' Shupanam potegnit — vaſhe imę, ozha shupan — Jak. Jaka Sanętovez — Glash. (piſhe) inu shenenov imę — Ansh. Anshe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader bo poroka , mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo |
| Zlata Vas (1848): | obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram |
| Zlata Vas (1848): | ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet, Ž njim dobrega več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za |
| Valenštajn (1866): | vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al |
| Valenštajn (1866): | sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar |
| Valenštajn (1866): | Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate |
| Zlata Vas (1848): | 20. Od noviga župana in od Brenceljna. „Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani |
| Zlata Vas (1848): | ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša |
| Zlata Vas (1848): | karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo |
| Zlata Vas (1848): | obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli |
| Zlata Vas (1848): | nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili |
| Zlata Vas (1848): | zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih županih mislil. Veliko jih je bilo, ki še verjeti niso hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po |
| Zlata Vas (1848): | šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se je to dobro zdélo, če so bili Ožbè |
| Zlata Vas (1848): | Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moji ludję. Mojo Goſpó vshę glava boly. Pojte pak k' shupanu, pleſsajte tam, jęjte , inu pite na mojo brado, kolker le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek. Se vęjſh, Nęshka, de dones na vęzher imajo k'shupanu godzi priti ; — Jeſt ſim Jęrzi beſsędo dal, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo, kè bi ſe obluba po dnęvi naprej vsęla; (k' Shupanu) sakaj lubizhek, po nozhi ſe nizh kaj nemore piſsat |
| Zlata Vas (1848): | morebiti s starši spèrl in de so ga morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gnojnišem pridobi, ki mu scer po cesti splava, naj ga županija prisili, da gnojniše popravi zavolj občinskiga prida in zdravja. Gnojnica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gospodarstva zapisuje, da ima vedno pregled vsiga. Županija je veliko gospodarstvo, za ktero je župan z izvoljenimi odborniki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in tudi sosede k nasledovanju krepko nagibovati. 2. Naj vsaka županija neodjenljivo tirja, da mora vsak , ki se oženi v dveh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | s župani opraviti, je posebno treba, da se gosposka in županija prav razumete in se tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | županije se zamorejo primorati, da svoje lovstvo v red spravijo. — Županijam, ki bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | razpošilja pozive za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici, Danam, Jurjevicam, Sušji in soseski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od 29. aprila t. l. štev. 2304, po kterim se županíi oznani, da se bo 20. t. m. popisovanje Vodiške županije |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno pazljivimu biti: ali slišijo vse v zavezo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | enoglasno poterjena. Župan opomni, da so pota skoraj po celi županíi silno zanemarjene, polne jam in grabnov, in da so zlasti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | govejo kugo. Zoper govejo kugo so na Ogerskem v šempronski županii poskusili isopatično zdravilo: 3 dele , ki se vzame iz žolčnega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | možem naj bo tedaj poglavitna skerb naložena, da po svoji županii vsim posestnikom živine na serce položijo, da pridno pazijo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se nam to še enkrat naznanilo. Navod za spisovanje županijskih zbornih zapisnikov. Že v 1. listu Novíc obljubljeni izgled: kako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | listu Novíc obljubljeni izgled: kako naj se zapisniki ali protokoli županijskih zborov ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo častitim bravcam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Horvaškim in v Vojvodini so oprostene poštnine za pisma v županijskih opravilih. — Zoper odertijo ali vohernijo bo prišla nova ojstra postava |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je tedej tjiſta hiſha — enu dèklé, tukej ? — morebiti je ravèn Shupanova Mizka — — koku je samiſhlena! — (ſtopi pozhaſsi sa Mizko , saględa perſtan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | obvari ! Jak. (k' Tulpenheimu, inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pojte. (grędo. ) (k' Gaſhperju. ) Gaſhper, ti pak v' utizo — boſh shupanovo Jęrzo noter najdel — de jo ne bo ſtrah. (k' Budalu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ga še najbolj povikšuje! — on je tudi prvi svetovalec pri županstvu. Pa kako se postavlja ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko |
| Mlinar in njegova hči (1867): | misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji. Matija. Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so oče |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja. To je gotovo Novakov Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija |
| Mlinar in njegova hči (1867): | menoj bi rad govoril? Moj Bog, kaj mu hočem reči? Županja. Mislim, da storiš po očetovi volji. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | enkrat zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž). “ |
| Ferdinand (1884): | je prvi župnik nastopil službo. O tej priliki je novej župniji priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav dobro |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v ogrinjalo in hiti odtod — bilo je še rano — proti župniji. Pot pa jo je peljala mimo šolskega poslopja. Učenik, dolg |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vas, kamor je spadal tudi Černiverh. Takoj se podajo v župnijo (farovž). Gospod župnik jim pové, da res v bližini stanuje |
| Ferdinand (1884): | Bernard tej nezgodi v okom prišel; ustanovil jim je lastno župnijo. Čedna cerkvica je postala župnijska, svojo hišo je pa prepustil |
| Ferdinand (1884): | prišel; ustanovil jim je lastno župnijo. Čedna cerkvica je postala župnijska, svojo hišo je pa prepustil župniku. Tudi je preskrbel župniku |
| Ferdinand (1884): | besedo, delil jim svete zakramente ter jih tolažil v trpljenji. Župnijska cerkev je bila več ur daleč, in prav težavna pot |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le |
| Deborah (1883): | srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pride Karol vesel domov in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali |
| Deborah (1883): | ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so |
| Deborah (1883): | pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci |
| Deborah (1883): | rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica! |
| Deborah (1883): | kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa veseli g. župnik in so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim |
| Gospod Janez (1884): | Dobro! « Rekel je to tako mirno in hladnokrvno, da je župnika osupnilo. »Jaz nikakor ne silim,« omenil je Janez naglo in |
| Gospod Janez (1884): | baron Milde sam po stopnicah ter z odkritosrčnim veseljem pozdravil župnika in istotako prijatelja njegovega. »Oh, videl sem vas včeraj — in |
| Gospod Janez (1884): | voza je stopil elegantno, gosposko opravljen mož ter burno pozdravil župnika, hitečega mu naproti. Bila sta oba enake velikosti in tudi |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | je že mračilo, sklenil sem se tam ustaviti ter obiskati župnika, s katerim sva bila znana že iz prejšnjih let. Povabi |
| Dóra (1885): | se odpró in v kuhinjo pride Lojz spremljan od gospoda župnika in naša soseda mlinar in mlinarica. — Ko poslednja zagledam, prebledim |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | je srečno pomagal pri porodu in, ko je celo gospoda župnika, ki je že več mesecev tičal v sobi, boječ se |
| Hudi časi (1894): | poslovil Apert, vesel, da je dobro opravil, in hud na župnika, ki se mu je bil tako postavil po robu. Birk |
| Jarem pregrehe (1895): | nekdo pri Črevesniku, da je njegova deža za maslo nakelskega župnika. In res pridejo nekega dne orožniki k Črevesniku preiskovat. Našli |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | mu ti stregla«, reče gospa Katarina. Deklica upre oči v župnika. »Rotijica, dovolil sem«, odvrne duhovni gospod na molčeče Rotijino vprašanje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da je Lipe neveden in vendar se jeziš nad gospodom župnikom, zakaj da ga niso pustili k prvemu sv. obhajilu. « |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | si tako umen in iznajdljiv ter prijatelj z našim gospodom župnikom. Vašega sina so pustili k prvemu obhajilu, našega pa ne |
| Revček Andrejček (1891): | glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica |
| Revček Andrejček (1891): | M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa |
| Deborah (1883): | sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | En kriſhzhek na dęſni roki ? Matizh. Koku pak oni vedó? Shush. Bog s' nami! on je! on je! Baron. Kdu ? Shush. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po vaſho mamko piſal.Al ozhem? Nęshka. ( Le , le, ozhka! Matizh. ( Shush. Jeſt jo bom k'meni vsęl — jo bom sa mojo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praſhala, sakaj. Matizhek jih iſhe. Nęshka. Tok iſhe ſvojga Sovrashnika. Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe nevęjſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdí, de je Baron. Kaj neki vupije? Baron. Kdu je ? Shush. Vaſha gnada, jeſt, jeſt. Baron. Shushek, Inu ta drugi? Shush. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kej poſtavim , de ti bom tvoje muhe is glave ſtepel. Shush. (sunej govori. ) Al niſo tukej Goſpod Baron. Baron. Kdu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja |
| Zoologija (1875): | močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso. Semkaj prištevamo: Šojo (Corvus glandarius), pod. 113. |
| Zoologija (1875): | obsejana polja, katerih tudi v najhujši zimi ne ostavi. Zoblje žužke, črve, zrnje, vmes pa tudi trga travo. Kakor zajec tudi |
| Zoologija (1875): | Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi |
| Zoologija (1875): | naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſim sraven priſhal. Nęshka. O moj Bog ! Baron (k' Shusheku. ) Deklé ſe je preſtraſhilu ; Nęshka, vſedi ſe tukej doli. (jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku ſtoji v' reversi: inu oblubim is hvalęshnoſti. Baron. (k' Shusheku. ) Koku bomo to ras — lozhili ? Shnshek. (k' Baronu. ) Na perſęgo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | more tedej dones poverniti, ali pak naj jo vsame. (k' Shusheku. ) Bomo vidili, kok bo piſkal; ſej nima zvénka. Matizh. Kader |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | niſi pervolila , kader je Shushek — Nęshka. Kaj je blo tręba Shusheku vędit ? Baron. Imaſh ſpet prov. Ampak Matizheku ſi vſe povędala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (k' Shusheku. ) Shnshek, oni ſo vunder prov imęli. Naj gredó s'mano |
| Kemija (1869): | se cedi iz raznih vzhodno-indijskih dreves, ktera vbada neka majhna žuželka. Iz njega izdelujejo pečatni vosek, a na vinskem cvetu razproščenega |
| Zoologija (1875): | krila, in niso nič manj živahne in gibčne, nego popolna žuželka, kateri so tudi vže jako podobne. Z obzirom na te |
| Zoologija (1875): | carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem gnjezdu |
| Zoologija (1875): | velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč svilni prelec (Bombyx mori), pod. 189, katerega je v |
| Zoologija (1875): | so pa tako rekoč le drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče |
| Zoologija (1875): | tako rekoč nezaveden boj proti nevidnim, vedno na nas navaljujočim žuželkam. Marsikdo bi se rad odrekel medu in svili, vosku in |
| Botanika (1875): | svojimi jako posebnimi podobami; saj so nekteri jako podobni raznim žuželkam, muham, pajkom, metuljem, deloma pa tudi zato, ker so jako |
| Zoologija (1875): | baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje. 1. Ličinke popolnim žuželkam niso podobne, bube ne jedo. Navadna tenčičarica (Chrysopa perla) obeša |
| Zoologija (1875): | nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje |
| Fizika (1869): | malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti |
| Zoologija (1875): | pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice |
| Zoologija (1875): | lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so |
| Zoologija (1875): | celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa |
| Zoologija (1875): | in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi |
| Botanika (1875): | grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | visoke cerkve krov, K véliki maši jasno jak Sosesko kliče žvenk zvonov. Vse krog razlega petje živo Pobožnih duš se ljubeznivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žlahtni knez, naprej pogled! « — Zakruli jezdec levi v glas — »Kaj žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka |
| Viljem Tell (1862): | in groza me je misliti. — Al si premislila, kar govoriš? Žvenkèt krvavega orožja kličeš In divjo svado v mirno to dolino |
| Revček Andrejček (1891): | Bog poplačaj. (Jé z veliko slastjo. Od daleč se čuje žvenket kraguljčkov in prihaja vedno bliže, potem pa utihne. ) Jeklen. Kaj |
| Kemija (1869): | Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena |
| Kemija (1869): | sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. |
| Kemija (1869): | se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup |
| Kemija (1869): | se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi |
| Kemija (1869): | pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka |
| Kemija (1869): | žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z |
| Kemija (1869): | više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci |
| Kemija (1869): | pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci |
| Kemija (1869): | žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že |
| Kemija (1869): | v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je |
| Kemija (1869): | vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno |
| Kemija (1869): | žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado |
| Kemija (1869): | morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft |
| Kemija (1869): | 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. |
| Kemija (1869): | duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo |
| Fizika (1869): | Steklenica, v ktero gre 10 funtov vode, drži 17 funtov žeplene kisline, ker je ta skorej še enkrat gosteja od vode |
| Fizika (1869): | 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 x 848 primerna težkota žeplene kisline. Da bi našli primérno težkoto trdnih teles, mogli bi |
| Botanika (1875): | organskih kislin (ščavne kisline, vinske kisline itd.). Tudi en del žeplene kisline in fosforove kisline so naredi še le med sožiganjem |
| Kemija (1869): | 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako je |
| Kemija (1869): | kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri |
| Kemija (1869): | neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem |
| Kemija (1869): | poraba za žveplenke in vžigalne klinčke, za smodnik, za zdravila (žvepleni cvet), v žveplu se tudi vtiskujejo novci in kaučuku se |
| Kemija (1869): | prostor A, kjer se ohladi in kakor predroben rumen prah (žvepleni cvet, Sehwefelblumen) pada na dno. Za nekoliko časa je pa |
| Kemija (1869): | PbO = svinčeni okis; HgO = živosrebreni okis; SH = vodenčev žveplec ali žvepleni vodenec; HgCl = živosrebreni klorec; kalijumov okis, CaO = kalcijumov okis ali |
| Trtna uš (1881): | Dobra 3 ali 4 leta ne smemo ondi trsov saditi. Žvepleni ogljenec je še hujša smrt trtnej uši, vendar veliko posla |
| Ferdinand (1884): | hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po |
| Fizika (1869): | koncu paha. Enako se ima, če se zmeša voda sè žepleno kislino ali z vinskim cvetom, ker se pri tem zgosté |
| Botanika (1875): | skušajo zabraniti s tem, da mažejo bolan les z razredčeno žepleno kislino; da se pa ne zaredi, pa namakajo les v |
| Kemija (1869): | vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina |
| Kemija (1869): | ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno |
| Kemija (1869): | tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar |
| Kemija (1869): | tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne |
| Kemija (1869): | prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli |
| Kemija (1869): | prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo |
| Kemija (1869): | hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom; žveplenati minerali radi dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po dušivem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wallfisch. Klada, Block. Klingstein gl. Phonolith. Kluft, razpoka, poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je 3 do 5; gostota do 7,7. Spomina vredni so: Žveplenati nikel, Ni As, ali lasasti kiz, ker dela lasem ali |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej |
| Kemija (1869): | že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih |
| Kemija (1869): | Galun (Alaun latinskega: alumen) je súsol iz žveplenokisle glinice in žveplenokislega kalija s 24 ekv. vode. Nahaja se sicer v prirodi |
| Kemija (1869): | Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem |
| Kemija (1869): | velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je |
| Kemija (1869): | sam ob sebi ni znan. Njegov hidrat, FeO.HO, dobimo, ako žveplenokisli železni okisec oborimo s kalijem. Oborina je s prva bela |
| Kemija (1869): | Žveplenokisli natron se potem žari z ogljem in apnom, da se |
| Kemija (1869): | Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ogljenčevokisli, kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli |
| Kemija (1869): | kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni solitarnokisli, salpetersaures Quecksilberoxydul, 434. Okis |
| Kemija (1869): | solitarnokisli, salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo |
| Kemija (1869): | soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor postranska dobava klorovodenčeva |
| Kemija (1869): | očesnih boleznih, tako na primer: beli cinkov okis, ZnO, in žveplenokisli cinkov okis, ZnO.SO3, ki se tudi beli nič in očesni |
| Kemija (1869): | postane: vodenec, ki uhaja skozi plinovodno cev c in pa žveplenokisli cinkov okis, ki ostane v steklenki. Vodenec je plin brez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solitarnice v Nagy-Kallo in v Debreczinu iz ondašnje zemlje solitar. Žveplenokisli kalij, KS je istega kristalnega sistema in najde se včasi |
| Kemija (1869): | ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec, kajti razun fosforovokislih in žveplenokislih soli ima v sebi posebno mnogo dušca, in po vsej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnogo kemiških spojin; morje imeti je moralo tačas veliko kremenokislih, žveplenokislih in oglokislih spojin razmočenih, akoravno sedaj nima druzih kot nekaj |
| Kemija (1869): | solitarnokisli natron, 408. Natron solitarnokisli, salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures |
| Kemija (1869): | unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo olje, 487. Neorganski, unorganisch. Netilnica |
| Kemija (1869): | cent sirovega velja 12 gld., čistega pa 15 — 16 gld. Žveplenonakisli natron, NaO.S2O2 (unterschwefligsaures Natron) je te lastnosti, da srebreni jodec |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes |
| Zlata Vas (1848): | vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | napraviti: Encjana, janeža (Aniessamen), siroviga antimona (roher Spiessglanz) in čistiga žêpla, 4 lote vsaciga, —— soli pa 8 lotov; vse to naj |
| Rudninoslovje (1867): | ki je zmešan iz 100 delov solitarja, iz 16 delov žepla (sére) ino iz 17•5 delov ogla. 3. Navadna sol |
| Fizika (1869): | bomo zdaj govorili. Ako požgem ogelj, leseno trsko ali kos žepla, izginejo ogelj, les in žeplo popolnoma nam izpred oči. Spremené |
| Fizika (1869): | povedano, napraviti enako velike kocke iz svinca, iz lesa, iz žepla, iz železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto |
| Fizika (1869): | grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega srebra leskečega se kakor srebro, dobi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj |
| Kemija (1869): | zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno |
| Kemija (1869): | izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne |
| Kemija (1869): | cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra |
| Kemija (1869): | druge kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v |
| Fizika (1869): | onih dveh stvari. Še bolj posebna je prikazen, ako se žeplo in živo srebro skup grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred |
| Fizika (1869): | ogelj, leseno trsko ali kos žepla, izginejo ogelj, les in žeplo popolnoma nam izpred oči. Spremené se tako, da so popolnoma |
| Botanika (1875): | parkelj (Lycopodium), kterega trosniki stojé v klasih in dajó kakor žeplo rumen, neizmérno droban prah, ki rabi v ognjarstvu, Posebno po |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Kemija (1869): | Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice |
| Kemija (1869): | železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene |
| Kemija (1869): | ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in srebro. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne; ampak te nar teshji sbere, ter jih urno s shvepljem poſmodí, de le ene krajzerje sa ſterd dobi; te lahkejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kader je rasbeleno, ſe vunkaj vsame in urno s shvepljem po njemu podergne. To ſtorivſhi, bo prozh ſteklo kakor shlindra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se |
| Kemija (1869): | največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so |
| Kemija (1869): | in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku; kolje se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojega obstoji Karlovarski grahovec. 12. Skupina barijuma. 1. Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeča štupa poskusi: Vzemi 4 lote amoniakovega gumeta, 4 lote žveplovega cveta, 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali 12 dni zaporedoma rabi, je sledeče: Vzemi 1 lot žveplovega cveta, 1 lot v štupo zdrobljenih omanovih korenin, jih zmešaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat |
| Kemija (1869): | Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel |
| Blagomir puščavnik (1853): | njim. ”Končali smo! zagromi nad njim, z mečem po zraku žvižgaje, končali smo mi, mislim da ste tudi vi že odpravljeni |
| Stric Tomaž (1853): | zapusti žvižgaje in gre na drugi konec k Halaju, ter se s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skozi goreti, kakor žareča kroglja na vodi zgorečega kaliuma, ki žvižgaje po njej okoli plava. Elementi so se združili v take |
| Gozdovnik (1898): | poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop |
| Ferdinand (1884): | težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo se |
| Blagomir puščavnik (1853): | sam stavek pesmice zapeli, vaše življenje bi bilo šlo rakom žvižgat. Gotovo bi ne bili tako veseli tukaj pri mizi. Vitez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | klasje drago Na človeštva velkem polji; Šel lenuh bo lačen žvižgat. Vsak po pameti se trudi, Časa drazega ne mudi! Leni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi pojte rakam žvižgat! Prešerin. Ni ne pratik v novem leti Ni ne pratikarjev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pameti se trudi, Časa drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii |
| Oče naš (1854): | mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke. Vzemi rumenjak, nekoliko moke, vode, sroviga masla in soli, žverkljaj vse merzlo, postavi k ognju in pusti kuhati; potem potresi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k hudi žerjavci, žverkljaj vedno z močno žverkljo, dokler ni vse spenjeno, potem hudo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvajset celih jajc, razpeni jih, perlivaj počasu en bokal vina, žverkljaj vedno, obribaj na velikim kosu cukra rumeno štirih limon in |
| Kemija (1869): | sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj |
| Astronomija (1869): | smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu |
| Astronomija (1869): | polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize |
| Ta male katechismus (1768): | v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja. |
| Ta male katechismus (1768): | v. Veſſellite se v' Gospudu', inu bodite veſſellej vi pravizhni. ℟. Inu pohvallite se uſſi brumni is serza. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v. Uſhliſhi naſs o Goſpud. ℟. Amen. Molituv sa vſe potrebe. Mi tebe, o Goſpud ! pohlevnu |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | 12 čevljev, in visokost 12 x 12 : 62 = blizo 2⅓. Tukej je tlak na štirjaški čevelj: 56½ x 2⅓ = 131⅚ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | svojem „občnem kmetijstvu” leta 1852. Austriansko cesarstvo je 11,577⅖ štirjaških milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1834 ... 273 1839 ... 128 z loterijo od leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kuprena ruda, spinel, fluorit). 2. Kocka ali heksaeder, ∞ O ∞, pod. 13. (Galenit, fluorit, sol, železni kiz). 3. Kombinacija obeh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izraženih v ravnovagi je narisana v pod. 14, ∞ O ∞; nahaja se pri galenitu in solitarokislem svinčevem oksidu. 4. Rombovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | piramide ali prisme druzega reda, znamenje jim damo ∞ P ∞. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na kteri prebiva 35 milijonov in 295957 duš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvala! Kar je bilo, naj naprej ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za |