Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 85

▶ poseben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseben

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja
Zlata Vas (1848):	jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo
Sveti večer (1866):	Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli
Zoologija (1875):	neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim
Zoologija (1875):	majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na

poſeben
Genovefa (1841): je shé otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu

posebna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in
Rudninoslovje (1867):	rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo
Rudninoslovje (1867):	je rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi
Rudninoslovje (1867):	zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra
Rudninoslovje (1867):	ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota
Kemija (1869):	kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta.
Mineralogija in geognozija (1871):	sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje
Botanika (1875):	Posebna. prikazen so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so
Zoologija (1875):	o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z

posebne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in smé. Per tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal

poſebna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna

posebne

Ta male katechismus (1768):	inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih
Fizika (1869):	kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline
Kemija (1869):	ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom
Kemija (1869):	in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam
Kemija (1869):	kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca
Fizika (1869):	tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih
Zoologija (1875):	ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški

poſebne

Pozhétki gramatike (1811):	naſ vpéhala. Opéraj ſe terdno na tiſte sloge, ktiri ſo poſébne dolgoſti, kakor rose, góshovka, bonnête, poſhten, procès, pravda. Opri ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubi Bog ſam jih je rekel nam k' pridu v' poſebne bukve popiſati. Tem bukvam ſe pravi ſveto piſmo; ino toraj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſtí, njenih delov, njene lege, na drugi ſtrani pa na poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noviga povedali. Ker bodemo rasun poveſt is ſlovenſkih deshel tudi poſebne unajne prigodbe sa prihodno na snanje dajali, ſklénemo to osnanilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de vé od viih druſsih Ipavzov nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vér, ne zhuj na nekake ure, tédne, dneve ali na poſébne zhaſe, ne zhakaj, ne mladiga méſza, ne ſhipa, i. t.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piſkra in vezh ko 120 bokalov mléka dershí. S pomozhjo poſebne naredbe derzhanje vosá v pinje vezh ſhib tako premika, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	i. t. d. namrezh, ſo v njih tudi molitve sa poſébne ure dnéva, ob kterih zerkev opominja; sa vſe ſvete zhaſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	d. ; sa ſpomin in o pokópu mertvih; tudi ſhe druge poſébne molitve; in krishev pot. Molitve ſo bòlj kratke in po

posebnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan
Fizika (1869):	na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate
Mineralogija in geognozija (1871):	sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in
Botanika (1875):	62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku
Botanika (1875):	grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči

posebniga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj
Roza Jelodvorska (1855):	stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda

poſebniga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je
Genovefa (1841):	vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s
Genovefa (1841):	takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel

posebnem
- posebnem
  Sveti večer (1866): logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na
- poſebnim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram
- poſsebnim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim
posebnemu
Zoologija (1875): za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari

posebni

posebnej

Rudninoslovje (1867):	le enoterne i zložene rudnine, i prepušča opis zmési drugej posebnej znanosti.
Kemija (1869):	pri suhem destilovanji dušečnatih organskih teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz
Fizika (1869):	udaliti se eden od drugega. Ta njihova lastnost pripisuje se posebnej, med njihovimi delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje

posebni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500
Fizika (1869):	raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo
Botanika (1875):	v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój
Zoologija (1875):	k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz

poſebni

Kuharske Bukve (1799):	to prezejeno polivko slì na piſheta, katire ſo v' ſvoji poſębni kosi, jih poſtavi na sherjavzo, de pozhaſi vró. She poſębej
Kuharske Bukve (1799):	poſębni god bres njeh nemíne. So pa drage, zhe ſe per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshje miloſti, grehe odpuſha. Koga ne gine ta ljubesen? 26. Poſebni Jesuſovi nauki per mnogih perloshnoſtih. Piſmouk je k' Jesuſu perſtopil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili v latinſkih ſholah po zelim zeſarſtvi sa vſako ſholo poſébni uzheniki poterjeni, je naſh domorodez goſp. Vodnik uzhenik semljopíſa in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bógu, Svelizharji mojim. “ Takó umetalno smalane podobe niſo le k poſébni boshji zhaſti, lepôta zerkve, temuzh tudi bukve, is kterih vſak

posebnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali
Blagomir puščavnik (1853):	je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in
Fizika (1869):	na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne
Fizika (1869):	določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.
Astronomija (1869):	15". Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta
Fizika (1869):	pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost
Fizika (1869):	se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej
Zoologija (1875):	176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice

poſebnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do

posebnim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	boljega na svojem vertu, kar posebno obrajta, varuje in s posebnim veseljem pričakuje, da bi dozorelo, bo gotovo v tatinske parklje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše, med ktero jej
Astronomija (1869):	té misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da se trese
Botanika (1875):	rudnini nikdar ne dadó razločiti posebni deli, ki bi služili posebnim namenom. Rastline in živali so tedaj organizovana telesa, rudnine pa
Zoologija (1875):	P. coturnix), ki se s pomladi v žitu glasi s posebnim vabečim glasom (pet pedi, pet pedi), se jako udebeli in

posebnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poprejšne, ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih posebnimi lastnostimi dobiva, ktere niso še popred na svetu bile. Takó
Fizika (1869):	njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi

posebno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je
Stric Tomaž (1853):	serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni storiti, kakor to, da ga proda, ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v
Botanika (1875):	tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine
Zoologija (1875):	črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta.
Zoologija (1875):	Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo
Gozdovnik (1898):	govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih

posebnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj on pomaga ſlo tem dusham

poſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne

poſebnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tudi tô dolshnóſt, de imamo ravnu leto viſsokóſt ſkusi enu poſębnu brumnu sadèrshanje ohraniti, inu na snanje dati? Jeſt samęrkam, de
sosebno
Botanika (1875): tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo

▶ posebno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posebno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov
Blagomir puščavnik (1853):	vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš
Stric Tomaž (1853):	prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in so veseli. Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oči stopil, kdo vé, kako bi bilo za njegovo glavo. Posebno ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na
Kemija (1869):	brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more, si prilasti še
Mineralogija in geognozija (1871):	Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo
Izidor, pobožni kmet (1887):	družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je

posebnu

Ta male katechismus (1768):	stvarjenja tega svejta, itdr. S' kajſenega urſhoha je pak Sebnotha posebnu Materi boſhji posvetzhena? ſatu, ke na eno Sebbotho, kader je
Ta male katechismus (1768):	spoſnati ſamogli. Jogr. dijan. 8. inu 19. Kolku shtukov je posebnu treba, vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet. I. Resniza
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo ſagvishani
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati posebnu te Pręmonſtratenfarske Duhovne iſvolila. Is tega urſhoha sem jeſt mojemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de njeh je ſhe ſdej doſti, katire so njegovi andohti posebnu udane, nad ka-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Masho najeti; ſatorej se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno

poſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat

poſebnu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital ſuha, inu mersla, poſebnu ſe more merkat, de Ovzę na shitu, inu na travnikih
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa tę je nar ta shlehtneishi Meſsez. Kokuſ
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perblishuje, je vender bolſhe, de ſe perzaitu uſeje, koker posnu, poſebnu pa Pſheniza, savolo perhodne mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dershati, inu od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	malu mokra, ſrednu gorku. Spomlad. Od sazhetka je prezej mokra, poſębnu v' malim Travni, v' kate-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu Letu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Poſębnu Ersh, aku v' Jeſęn je bla sa zajta ſejana, inu

sosebno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in
Kemija (1869):	MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici
Zoologija (1875):	po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker
Zoologija (1875):	enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri
Botanika (1875):	živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet
Občno vzgojeslovje (1887):	vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične

ſoſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe

▶ posebnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posebnost

Botanika (1875):	tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le
Zoologija (1875):	P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad
Botanika (1875):	obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem

posebnosti

Robinson mlajši (1849):	Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji
Botanika (1875):	3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh
Občno vzgojeslovje (1887):	odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako

posebnostmi
- posebnostimi
  Fizika (1869): delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob

▶ poseči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posegel

Rokovnjači (1881):	ne bila tako krepko odrezala se pri vprašanju po Nandetu, posegel bi bil oskrbnik gotovo v razgovor; stopil je namreč uže
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	čudil, sčasoma pa se je tako razvnel, da mu je posegel v besedo in zakričal: »Kaj, da sem jaz farizej? Farizeji
Gospod Janez (1884):	vse to malo zanimalo; pušil je lahkodušno baronove smotke in posegel včasi v razgovor, kolikor je bilo baš treba. Pozneje so
Vesela vožnja (1889):	delal naklepe, kakó mu bode z bičem poplačal neprijetni »extempore«, posegel je Krêmen parkrat z roko preko ust ter odpljunil nekolikokrat
Vesela vožnja (1889):	hlastno Konec, ki je pri prvem delu hlapčevega odgovora že posegel globoče v žep, mislèč mu podvostročiti napitek. »»Škoda le, da
Hudi časi (1894):	hujšega pripetiti. « »A kdo misli na sedaj, na današnji dan! « posegel je zopet Apert vmes, videč, da odobrava množica župnikove besede
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	med njimi in Castagnom do tako hudega prepira, da je posegel Castagno po puški in nameril ž njo v jednega čolnarjev
Moja hoja na Triglav (1897):	stihi so se mi nizali prav povoljno. A končno je posegel vmes spanec, tisti spanec, ki trapi pesmarje in njih čitatelje
Kotanjska elita (1898):	so bili upreženi večer za večerom. Med to vrvenje je posegel tudi profesor Julij Traven, kateri je za neko sredo večer

poseže

Sosedov sin (1868):	zopet vdela v vretensko uho. Ko se jej nazadnje posreči, poseže z roko po kolesu, da bi kolovrat zopet zavrtala. kar
Marjetica (1877):	ki jo imaš na prsih, bi mi morala dati. " Izgovorivši poseže Štefan po cvetlici. Marjetica pa se zasmeje in pravi : "Kaj
Zvezdana (1883):	spočetka ničesar takovej pohvali svojega tovariša. Potem v svojo listnico poseže in mu dolgo dišečo smodko ponudi rekóč: »Matijec, pusti pipo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Engiskalk, vrže odejo raz sebe in skoči na noge, pa poseže po zgorenji obleki. »Pojdi brž in pošlji koga po Svetopolka
Slovenski svetec in učitelj (1886):	zaradi, zaiskré se mu oči, vstane, opaše težki meč in poseže po kopji, slonečem ob kolci sredi šatora v zemlji stoječem
Testament (1887):	je Miklavž prijel okoli pasu. Kričalo je vse križem. Vtem poseže zdajci orjaška pest Piškurjevega Janike med bojevnike in na mah
Najmlajši mojster (1896):	hitro! Sicer pa hočem tudi jaz prositi pri Prevzvišenem, da poseže vmes s svojo vplivno besedo. Zakaj tega ti ne odrekam
Slučaji usode (1897):	zasmehovalca in — — Res, zakaj pa ste prav za prav prišla? poseže jej on radoveden v besedo, še niste povedala, kaj bi
Zadnji gospod Kamenski (1898):	brat Jakop. « »Izkaži se! « napade ga zopet pisar. Martin Cucelj poseže v nedrije in privleče na dan svetinjo, katero je bil

▶ posedati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posedal

Bore mladost (1862):	bukev imel v rokah, ampak po sobi je hodil, malo posedal in zopet s širocimi koraki dvorano meril. Tretji dan je
Marjetica (1877):	nikedar, kajti oče, ki je med tem vedno v obližji posedal, bi bil pogrešil urno in zabičil: "Ranjca mati so vedno
Pomladanski vetrovi (1881):	za rešitev od tujega jarma, jaz sam bojazljivo po kotih posedal? " „Kaj pa dalje? " razvneta poprime žena besedo. „Kaj bom počela
Vaški pohajač (1893):	je z doma in begal po samotnih rebrih in dobravah, posedal po zakotnih krčmah in pil — pil na blaznost. Kako rad
Očetov greh (1894):	da je Nežika morala tožiti za svojo doto. Janez je posedal dlje v Štrukljevi krčmi v Kompolji, nego je bilo koristno
Kotanjska elita (1898):	je slabela od dne do dne bolj, in Traven je posedal pri nji po cele dni. Tedaj je tudi Matilda izprevidela
Kotanjska elita (1898):	njima niti besedica navzkriž. On je nadaljeval prejšnje svoje življenje, posedal v biblioteki, čital, pisal; in ona je sedela večji del
Vinjete (1899):	Martin Gradar je študiral medicino. Hodil je k predavanjem in posedal med knjigami dan za dnem; izpita ni napravil nikdar nobenega
Gojko Knafeljc (1899):	žgolenjem vrtne penice. Na višku visokih orehov je proti večeru posedal kos ter popeval, spočetka glasno, a vedno tiše in tiše

posedala

Zlato pa sir (1860):	so z meno prav prijazno ravnali. Žalostna sem pri, oknu posedala, ni se mi ljubilo delati, ne živeti, hrepenéla sem po
Ivan Slavelj (1876):	so sedala na streho, ali se vzdigovala ž nje ter posedala po travnikih, ki so se razprostirali na široko pred graščino
Marjetica (1877):	dneh pri Srakarju, tega niti popisati ne moremo. Marjetica ni posedala več molčeč za omizjem, potegnila ni z dlanjo po očeh
Mačeha (1883):	da ne bode, ako bi Vi preminoli, nikdar druga ženska posedala mesta v mojem srci. To sem Elzi drugi dan brž
Vanda (1888):	duhu in na telesi. Navadno je s pletivom v roki posedala na vrtu ter gledala doli na prijazni Kamnik ali pa
Lisjakova hči (1892):	ljubilo; niti na izprehod ni marala hoditi, ampak najrajši bi posedala doma pri zagrnjenih oknih po mehkih naslanjačih ali ležala na
Lisjakova hči (1892):	se sedaj celo ni doteknila; in dasi je še zmiraj posedala po stolih in zofah aH zamišljena slonela na oknu, čmerna
Lisjakova hči (1892):	je trapila Klotilda samo sebe, kadar je od dolgega časa posedala in držala roke križem, nikar da bi se bila lotila
Slučaji usode (1897):	je slučajno ona ista, kjer je Malvina dva večera zaporedoma posedala. Ne dolgo potem začuje za ribezovim grmovjem tihe stopinje, kakor

▶ poseden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseden
- poſeden
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa

▶ posednina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

usedlina; kontekst

posednin
- posadnin
  Mineralogija in geognozija (1871): namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem

▶ posejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posejana
- posejana
  Botanika (1875): žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri leta
- posejane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in
posejanega
- posejaniga
  Tine in Jerica (1852): na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli

▶ posejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grede; če si pa gredíce še le popoldne prekopal, ga posej na večer. 2) Gredíce naj bojo po čevlji saksebi, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v novič prekopane, dobro gnojene grede. Če je vreme suho, posej seme koj dopoldan v ravno poprej pripravljene grede; če si

posejal

Robinson mlajši (1849):	ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda

posejali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja

poseje

poſeje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po le tih okoljſhinah ravná. 1. Rozhen ſejavez manj ſemena poſéje, nerozhen pa vezh, tode ga tudi vezh savérshe. Şétev ima
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ga savarvati miſli, kakó je velik , koliko ſe va-nj poſéje, in koliko ſe is njega perdelati da in sa koliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na enako velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. Lepiga polniga sernja je manj tréba, ſlabiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobre njive gnoji, kér veliko maſtniga gnojá napravi; on manj poſeje, pa vezh perdela, kakor ti, ki ſvojo shivino na puſto

▶ posek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posekov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela

▶ posekan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posekan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stiska, ter se raspoka. Če ti je le moč, obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo

posekanega
Blagomir puščavnik (1853): ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb

posekano

posekano
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu

poſekanu

Branja, inu evangeliumi (1777):	dobriga ſadu perneſti. Uſſaku dervu, katiru dobriga ſadu naperneſſe, bo poſekanu, inu v' ogn vershenu. Torej njeh imate vi na njeh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bo poſekanu, v'pezh dianu, No do pepela sashgami. 2. Saturei dobru

▶ posekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseka

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa raste malo še; toraj se naj v taki starosti poseka, ker dalje ne raste več. Seme ima še le v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njive, ali pa lepe travnike dati. Se germovje in ternje poseka, sožgè in po delu pepél razspe, se, če so osušni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	toliko ž njim počne; če pa ni nič posebnega, se poseka in drugo posadí. Trohljivost je bolezen drevésa, ako deblo v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zgodí, da se postara in roditi jenja. Neveden gospodár ga poseka, ki bi ga lahko še dolgo ohranil. Če se drevó
Razne dela (1870):	se v zraku naprej! To vboga, — se ve de, — priležno Poseka premagane zdej. Ta dan pa je tak imeniten Ni bilo
Razne dela (1870):	Menona, Jamena scer in verliga zadnič Oresta, Tote poredoma vse poseka in prahu pridruži. V tem ko nasprotnikam ti pobirajo brambe
Kupčija in obrtnija (1872):	ne. Navrtana luknja se mora, če se drevo precej ne poseka, s kakim lesenim klinom trdo zabiti; kajti drugači bi začelo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ladje za prevoz, in tako odrezane bavarsko-nemške pustošnjake in roparje poseka, polovi ali v Dunavu potopi. Le škof Embricho je bil
Spletke (1894):	je Resnik. »Saj ima skoro vsak svojo živino, in če poseka jedno ali dve smreki v gozdu, tudi še ne pojde

poſeka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to

posekajo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	morejo vzeti ali hiše nam lahko požgó, živino odženo, drevje posekajo, in terto pokončajo. Zato samo polje obdelavam in druzega nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sekajo svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Naslednike pač še veče pomanjkanje čaka. Veliko ljudi hodi tukaj

posekal
Blagomir puščavnik (1853): noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se je
posekali
Kmetijske in rokodelske novice (1846): t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih
posekati
- poſekati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu
- poſsekati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez

▶ posekovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

posekovanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in

▶ posel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posel

Občno vzgojeslovje (1887):	življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot
Tiun - Lin (1891):	za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in

poſel
Sacrum promptuarium (1695): ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo

posla

posla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki

poſla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marto, ſvojima ſeſtrama, v' Betánii prebival, je sbolel. ˛Seſtré poſhljete poſla do Jesuſa, ino mu polne saupanja porozhite: „Goſpod! glej, ki
Genovefa (1841):	dekle nad tém oſramotéli. Po tém je v tiſti uri pôſla (póta) s ravno takó lashnjivim, opravljivim piſmam do grôſa poſlal
Genovefa (1841):	ga je tako is nenáda vglédala, kakor de bi bila pôſla bôshjiga is nebéſ vidila. Apoſtoljſki mosh je najpred Genovefo in
Genovefa (1841):	veſ oſlepljen bil. Med tem je ſhe tiſto uro svéſtiga pôſla Golu poſlal s poveljem, de imá njegovo goſpó Genovefo do

posle
- poſle
  Sveta grofinja Genofefa (1857): Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena

posli

Tine in Jerica (1852):	bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je
Tine in Jerica (1852):	gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in
Oče naš (1885):	žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da

poſlij
Sacrum promptuarium (1695): sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti

poſly

Sacrum promptuarium (1695):	h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus
Sacrum promptuarium (1695):	reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi
Sacrum promptuarium (1695):	vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj

poslih

Tihotapec (1855):	čas zavoljo velike marljivosti in truda ni šel, le po poslih je zvedil včasih, tode zlo redko, kako se kaj imajo
Žalost in veselje (1870):	ako mi dá več prostosti ter me porabi pri raznih poslih, jaz mu obljubim, rekoč, da tudi ne vem kam, v
Nevera (1878):	in terdečim, kako mu pojde vse izpod rok pri novih poslih — tem pa ne bo vsaka reč greh, da jim le
Pomladanski vetrovi (1881):	da se mrzla tajščina vriva našemu ljudstvu pri vseh javnih poslih. Saj se mora militi vsakemu rodoljubu, če vidi, da oni
Žrtva ljubosumnosti (1884):	moral on biti zdaj tú, zdaj tam pri delavcih in poslih. A delo prežene človeku hude misli in slutnje ter mu
Domačija nad vse! (1889):	večer kam drugam voditi, kajti po dnevu je bil v poslih. Jeden večer sta v ti gostilni večerjala, drugi večer v
Na krivih potih (1893):	Grajščak pa je niti enkrat ni obiskal. Poprej je po poslih včasi poizvedoval, kako se počuti, od tistega dne pa se
Usoda ka-li (1895):	gospod Poljak, s hišnim gospodarjem. Razgovarjala sta se očividno o poslih, in dasi je bil pogovor med njima posebno važen, je
Usoda ka-li (1895):	v katero je bil tudi Poljak zamotan. Le-ta je v poslih jako okreten in zveden, in zato se ga papa drži

poslom

poslam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo
Tine in Jerica (1852):	njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne

poslom

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so krivic, pravd, hudega sovraštva, zgube in nezaupljivosti med ljudmí. Poslom in nerazumnim ljudém, denarce, ki so si jih perstradali, izpulijo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in izdajaj po postavljeni meri, in ne izročuj tega neumnim poslom, ki valé živini po nepotrebnem; in ko zmanjka, pravijo: »ni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je šega, to je navada pri hiši, in se novim poslom naznanuje, da vedó, po kteri hišni navadi se imajo v
Dragojila (1864):	roditelj sam prinese ukaz mogočnega tara, kteri te s častnim poslom poslovi, še preden si v junaškem boju carjeve milosti zaslužil
Nevera (1878):	ste ga pobrali! če ne, ukažem vas vse zapreti! « Poštenim poslom zavre kri pri tacem šumu; že včeraj so bili nejevoljni
Ljubljanske slike (1879):	priimek, do najmanjšega otroka, s kterim slovenski govoriti je še poslom strogo prepovedano. V političnem življenji se toraj ta povsod odločno
Milko Vogrin (1883):	se je to neverjetno. Saj hi inače lahko pisali svojim poslom, a tega še do sedaj niso storili. Vsa ta skrivnost
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dobiček, kajti jeli so se tudi zasebniki pečati s tem poslom. A magistrat se je obrnil leta 1745. do cesárske vlade
Zadnji gospod Kamenski (1898):	opravljal v gradu službo pesarja. Matijec se je kmalu prikupil poslom in gospodi. S svojo pohlevnostjo in s svojo srčnostjo je

poslov

poslov
Tine in Jerica (1852): Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je
poſlou
Sacrum promptuarium (1695): ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi

poſlov

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Sa to, kir poſlov nimajo. Baron. Jeſt ſhe sdej ne saſtopim, kaj te je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe bomo shivino v hlevih iméli, nam bo treba vezh poſlov, — in enakih sgovorov vezh. Tem po verſti to le odgovorimo

poslu

Sveti večer (1866):	ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem
Zoologija (1875):	z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec

poſli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2

▶ posest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posest

posest
Gozdovnik (1898): Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam

poſeſt

Pozhétki gramatike (1811):	ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre, moje bukve, votre
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na deshelo premaga, unod groba pa uno boljſhi deshelo v' poſeſt prejeli. „Blagor jim, kteri ſo lazhni ino shejni pravize; naſiteni

posesti

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	moramo za nje kri prelijati, ali pa gotovo, kar imamo posesti, zgubiti. Polja nam sicer ne morejo vzeti ali hiše nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	najmanj saj 50 samosvojnih družin združiti in 1000 oralov zemlje posesti; naselniki ene soseske morajo biti enega naroda in ene vere
Aritmetika za učiteljišča (1885):	denarno vrednost imajoče stvari, katere ima kdo ali v svoji posesti ali od drugih terjati, ne gledé na to, ali so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima kdo v svoji lasti, nego tudi vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno

▶ posestev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posest; kontekst

posestvi
- poſeſtvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo

▶ posesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posedejo
Gozdovnik (1898): zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem
posedla
- posela
  Mineralogija in geognozija (1871): tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline
posedli
- posedli
  Spisi Krištofa Šmida (1883): se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v
- poſedli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam

▶ posestnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posestnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral

posestnika
Stric Tomaž (1853): poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender

posestniki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih
Zlata Vas (1848):	podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada
Viljem Tell (1862):	Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki?

postestniki
Kmetijske in rokodelske novice (1848): v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje

posestnikom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bo tedaj poglavitna skerb naložena, da po svoji županii vsim posestnikom živine na serce položijo, da pridno pazijo na vse goveje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ne vemo. Naj bo pri ti priliki vsem onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz

▶ posestvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posestev
Ferdinand (1884): ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor

posestva

Blagomir puščavnik (1853):	Miroslav svojega očeta, da bi z njim vred v svoje posestva nazaj šli. Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu
Roza Jelodvorska (1855):	je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	druzega, kakor to, da gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in

posestvih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas čaka še veliko dela. Ker

posestvo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato
Roza Jelodvorska (1855):	gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod tiho, mirno, nobeniga človeka ni bilo
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	tekli so begunci dalje, v Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci

posestvu

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dan polento jesti, in potlej pridno delati. 3. Na našem posestvu se tudi še kaki drugi dobički poiščejo, kteri so dozdaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	da se bodo stroški zmanjšali; c) da se na našem posestvu se kaki drugi dobički poiščejo, kteri niso dozdaj navadni bili
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	klaje, ali pridelovanja žita, in je torej umno ondi na posestvu za poglavitno reč živinorejo imeti, in še polje raji s
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	poslopje bodi vedno čedno in snažno. Če je pa na posestvu že poslopje, naj se: a) Nikoli nova hiša ne stavi
Mlada leta (1875):	grofu Mariji Jožefu *kem. Gospodaril je nekdaj tu na malem posestvu*, kakor deželni erdeljskijjoglavar v pokoju. In kaka osebica bila je
Pomladanski vetrovi (1881):	pognali, nato so pa jeli sami mogočno gospodariti na našem posestvu ter nas zatirati. Komaj smo pričakovali Hrvatov, kteri so jih
Milko Vogrin (1883):	sevéda niso tako priklanjali, kakor ogerski kmetje na njegovem zadolženem posestvu ob Blatnem jezeru. Naš slovenski kmet že vé dandanes prav
Dve svatbi (1895):	Bog ve, koliko let ne bo samostojen gospodar na Lenčkovem posestvu. Ko je oče zapazil, da se je Ivanka udala novim
Stari dolg (1897):	po rajnem logarju Egonu in živela s hčerko na malem posestvu o skromni mirovini na Jelovem Vrhu. »Lepo hčerko imate, Meta

▶ posestvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

last; kontekst

posestvu

Odesa (1854):	ožino, ki se Bospor imenuje, in ki jo Turci v posestvu imajo, preiti. Druga se imenuje vojna luka in je posebno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	popolnomosti izpeljati in zdelati, je človeka, kteri živali v svojim posestvu ima in redí, po umnosti skerb in opravilo. Vsa reja
Razne dela (1870):	Ko le za kratko življenje ti sladi; Ki je v posestvu, zgube se vadi, Bodi veselimu žalosti mar. Izabela. Kaj vidla
Razne dela (1870):	obetmi ne boš, in ne pregoril kovarno! Sam si v posestvu darú, in hočeš de jaz le zastonj bi Tukaj obropan
Razne dela (1870):	prilična. Pšenice dar je v žetvo goden stal Sikulskimu v posestvu Transilvanje, Ko jug nakrat oblakov je nagnal. Se vlije dež

▶ posevek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posevka
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni

▶ posidonomia neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

posidonomia
Mineralogija in geognozija (1871): Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih, ki se najdejo

▶ posidonomya neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

posidonomya
Mineralogija in geognozija (1871): se menda najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako

▶ posihmal prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posihmal
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu

▶ posijati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posijala

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njegov spremljevavec ràz konj in pri kanalu. Luna je malo posijala izpod oblakov, in zdaj sta zagledala v mlaki Korvina, ki
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gozd, kolikor je bilo mogoče v temi. Ko je pa posijala luna, ugledali so pred seboj strm, gol hrib, katerega so

posijalo
Blagomir puščavnik (1853): bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele ure bote še

posije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo
Blagomir puščavnik (1853):	saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na

▶ po sila predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo)

po sili

posili

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so čbelam tatje in tolovaji, ki nič ne prinesó, ampak posili vzamejo, kar so pridne čbelice s tolikim prizadevanjem nanesle, se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	klaje. Kuretna se v 6, 7 tednih vpita, če se posili pita. Na pol-pitanje terpí, če se dobro pita, po 6
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za se in za svoje mlade; mi pa jima tudi posili vzamemo, ker sladki med ljubimo in lepi vosek nam koristuje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	postanejo zlo debeli in mastni. Pitajo kopúne in purane tudi posili, da se berž vdebele; testo in korúza so za pitanje
Tihotapec (1855):	Ko Ivana ugleda, stopi hitro na noge, in ga pozdravi posili se smejaje: Tako, gospod, tako? In Alfonz ga zaničljivo od

▶ posilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasilen; Pleteršnik

posilne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): kazniti z ječo od 6 mescov do 1 leta. Od posilne nečistosti. Kazen tega hudodelstva je težka ječa med 5 in

▶ posilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisilen; SSKJ

posilne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): strogem iztirjevanji davkov. Skoro bi človek mislil, da so pogoste posilne sodnijske prodaje posestev po teh krajih kazen Božja za grehe

▶ posili prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posili
- po ſili(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar

▶ posiliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posili

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali dovolj zerna in vode da, ali pa se va-njo posili, kadar je želodec prazin, se berž dobro vpita. Nektere pitance
Na stricovem domu (1860):	ji rečem: »Marička! zakaj si pa tako žalostna? « Ona se posili v smeh in zmaje z glavó. »Saj nisem žalostna. « Ali
Marjetica (1877):	da mu je dobro," odgovori Marjetica in še hujši jo posili jok. "Oče mora toraj po-nj. Pa še nocoj mora, jaz
Pomladanski vetrovi (1881):	govori Ljudmila, a glas se ji trese in jok jo posili. „S teboj sem delila žalost in veselje, občudovala in opazovala
Povestnik v sili (1883):	še prav dolgo mučila! vzdihne dobra ženska in jok jo posili; a bojim se, da jo skoro izgubim. Ali je že
Vanda (1888):	vzame iz nje list belega popirja, pomoči peró in je posili hčeri: »Tu podpiši! « »Kaj naj podpišem? « vpraša Vanda plašno, a
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	važno; a mnogokrat se obrne v stran, da ga ne posili močen smeh pri tej burki. Miha tudi opomni Tankega, naj
Gostačeva hči (1891):	Glej Jero! « hoče tolažiti soproga, a še huje jo jok posili. »Kakor je božja volja! Toda Lucija, moje ure so štete
Spletke (1894):	zastran spanja, če ga kdaj zjutraj okrog sedme ure spanec posili in je ob štirih zjutraj večkrat vzbujen, ko zvoni dan

poſili
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako

posilil
- poſilil
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro
posilile
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del

▶ posiljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posiljen
Divica Orleanska (1848): bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal

▶ posip samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvalina, ruševina; SSKJ

posip

Napake slovenskega pisanja (1858):	namesti: „trenutje“; „objimo“ namesti: „objemimo“; „pit“ namesti: „pitje“; „sut“ namesti: „posip“ (kakor: zasip, Lašč. ); dalje: „hran“ namesti: „hram, hramba, shramba, hrana
Razne dela (1870):	Tudi mogočni Kronid storjeniga več ne predela. Krogoma zid je posip, ki zdel se je vterjen za večnost, Varvati ki je
Razne dela (1870):	ni! Zastonj preliva se francozka kri, Gradiša moje padajo v posíp. Alj hočem kakor tista divja žena Razdeliti otroka dati z
Razne dela (1870):	je to razklical, uslišal ga je Bog, Dvorane so zasute, posip zidovja krog, Samotni stolp edini v obnebje še stermí, Razpokan
Razne dela (1870):	Sofija in njena otroka. I. Terdnjava Misolungi, si padla, si posip, Junaki so pobiti, moriša clo si kip, Mozlim, ki vero
Razne dela (1870):	bitja njihoviga znaki V pesku zgubijo se kapljam enaki, Samo posip jim ostane spomin. — Tujci posilniki spešijo mimo, Mi smo podložni
Razne dela (1870):	ne bil bi ga nikdo ustavil, Zdaj ko privihra v posip, serdito gledaje v okrogu. Glasnoma svojim kričí, v razbuko lomasti
Razne dela (1870):	Trojanci, Vmerlo Ahajcov nebroj, ostalo nekoliko živih, Priama mesto v posip je padlo desetiga leta, In so vernili domú z brodovjem
Razne dela (1870):	večni čas! Razlegaj se do dobe, v ki treši te posip, Le zdih obupa v tebi, ti bodi groba kip! " „Gorjé

posipa
Blagomir puščavnik (1853): šlo te sami dan po vodi. Dalječ preč od dimapolnega posipa slonim in britko jokam. Kaj mi je le bilo zdaj

▶ posipati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posipal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi se

▶ posipati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rušiti; kontekst

posipa
Najdenček (1860): v plazih, ki vedno narašajo, drevje lomi, mostove podera, hiie posipa in popotnike

▶ posipje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razvaline; kontekst

posipje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic

▶ positiv neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

positiv

Fizika (1869):

Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica

▶ positus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

positus
- poſitus
  Sacrum promptuarium (1695): ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in

▶ posiveti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posivela
Gozdovnik (1898): sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo

▶ poskakati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskačejo
- poskakajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji

poskakali

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in ž njenimi brati. Ali če so bratje obrnili list, poskakali so ljudje hitro v bukve nazaj, da bi se kaj
Gozdovnik (1898):	izkušeni Benito. Mehikanci so bili za trenotek povse brez pameti. Poskakali so z voz, pa že več niso mogli k svojim

▶ poskakovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskakoval

poſkakoval

Genovefa (1841):	je rékel. „To je prav lepo! ” in od veſêlja je poſkakoval. — „Glej,” rézhe Genovefa, „mladizhi ſi ſhe ne morejo ſamí jedí
Genovefa (1841):	rekla, „ti ptizhki tako lépo pojejo. ” Fantizhek je od veſêlja poſkakoval. „Oj ljube, ljube, lépe ſtvarize! ” — je rékel. „Vé tako lépo

poskakovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da

poskakuje

poskakuje
Stric Tomaž (1853): jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje

poſkakuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od veſelja poſkakuje, ino hvali Boga. Vſe ljudſtvo, ki ga je vídilo, ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji rezhe: „Jas ſim, ki ſ' teboj govorim. “ ˛Serze ji poſkakuje od veſelja. Popuſtí verzh per vodnjaku, tezhe v' meſto, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moja duſha povelizhuje Goſpoda, V' Bogu, Svelizharji mojim, mi duh poſkakuje! Oserl ſe je na ſvoje dekle niskóſt. Glej, odſihmal mi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pové. Sdaj mu kraljevizh bukvize da, ino fantek od veſelja poſkakuje. Neko jutro kralj s' enim ſvojih jesdizov na grad prijáhajo

poskakujeta
- poſkakujeta
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte

▶ poskočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskoči

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat

poskočil

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	glavo med noge vtaknil in z vsimi štirimi na enkrat poskočil kviško in spet na tla, ki so od podkvá zabobnele
Najdenček (1860):	slisal, da so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan je poskočil in zalajal; pa prilizovaje se in z repom mahaje je
Najdenček (1860):	je zalajal, ko me je spoznal, in veselo na mene poskočil in mi roke lizal. Kruha sim mu pomólil. Željno ga

poskočile
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do 6 gold. cent. Na

poskočilo

poskozhilu

Branja, inu evangeliumi (1777):	usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu ſvelizhana ſi ti, ke ſi virjela, sakaj tu bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu: inu Elisabeth je bla s' Svetim Duham napolnena : inu je

▶ poskok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskoka
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo.

▶ poskrbeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskrbeli
- poſkerbeli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po
poskrbeti
- skerbeti
  Zlata Vas (1848): lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili

poskrbi

Viljem Tell (1862):	v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej roki, „Ljubezni, milosti se spominjaje, „Ki
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Le poskrbi mi podpise! Ilo. Pomisli, kaj počenjaš! Tega, kar Zahteva car

poskrbim
- poskerbim
  Tine in Jerica (1852): zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec

▶ poskrbljeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poskrbljeno
- skrbljeno
  Botanika (1875): cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi

▶ poskriti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskrijejo

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	strebljene živali v gosto germovje ob potoku in se sami poskrijejo v njem, pa tako, da so s polovico trupla stali
Gozdovnik (1898):	njegova vselej stori, kar z besedo obljubi. Moji bratje naj poskrijejo skorje ter potaknejo ob vodi, da jih ne more videti

poskrili

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	v sužnost odgnani ali po hostah in berlogih so se poskrili; na mnogih krajih je bilo viditi starčekov, in dece na
Žalostna vernitev (1864):	daljno Turčijo. Ponkvičanje so se s svojo živino in blagom poskrili v gore; pa Turci niso došli za njimi, ker jim
Mahmud (1870):	plenečim Muzulmanom, kteri razsajajo po Dolenskem. Prebivalci so zapustili vasi, poskrili živino v gozde, da rešijo sebe, žene in otroke sužnosti
Mahmud (1870):	ga zalόtili neverci, kteri so tisti čas pridrli tù sem. Poskrili smo se v gozde. Tamo se je ločil deček od
Mahmud (1870):	nadejali nevercev v to okolico. Nekteri Kostanjevičanje so se vže poskrili, nekteri se pa mislijo drugi dan. »O! ko bi mogla
Mahmud (1870):	zašlo in sveti drugim deželam. Ptiči so se vže zdavno poskrili, da zjutraj zgodaj vstanejo in prepevajo stvarniku hvalno pesem. Prikazali
Slovenski svetec in učitelj (1886):	da razložba poslednjega občinstvu bolj ugaja. »Denès so se nekako poskrili, zdelo se mi je, kakor miši nad izbo, kadar maček
Slovenski svetec in učitelj (1886):	in ónega svetca močno kolje v dušo in v srce. « »Poskrili? Nekateri so lepo pred Svetopolkom na tla popadali, rečem ti
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	v Banjoluko, za njim vsi imovitejši Turki. Drugi so se poskrili v svojih kučah ter trepetajoči čakali gotove — kdo vé? morebiti

▶ poskus samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus

Fizika (1869):	Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda
Fizika (1869):	Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115.
Fizika (1869):	pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe
Fizika (1869):	205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči

skus
Divica Orleanska (1848): se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam

poskusa

Fizika (1869):	v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem
Botanika (1875):	razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem

poskuse
Fizika (1869): večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod.
poskusi
Fizika (1869): kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod

poskusih

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se

poskusov
Kemija (1869): kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček

poskusu

Fizika (1869):	potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh
Fizika (1869):	Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj
Fizika (1869):	prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm.

▶ poskusiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskusi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti, kakor mu je bilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali

poſkuſi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glavo bi ſe mi majalo. “ Daniel pa le ſhe proſi: „Poſkuſi naſ le deſet dni, ino gole opreſnine ino vode nam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila, pipe, ſhkatle, shlize, zhedne palize
Genovefa (1841):	de bi ji ſvôjo hvaléshnoſt pokasati hôtla, rokó lishe, Genovefa poſkuſi sver mléſti. Svér rada dershí in Genovefa vezh buzhnih koſov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhiti, Is semlje prida vezh dobiti; Sató naj vſaki ſam poſkuſi, Potlèj ſhe lé naj jesik bruſi. Viſhnjagorz. Eno je potrébno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je toliko bolji. — Kdor tega ne verjame ) naj le ſam poſkuſi*;ſaj mu priloshnoſti ne manjka to ſtoriti, poſébno ondi, kjer

skusi

Valenštajn (1866):	sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor
Valenštajn (1866):	čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo

poskusil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora
Divica Orleanska (1848):	Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj so mati rekli? Lahir
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti

poſkuſil

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko bojov poſkuſil, ter ſe sa ſvojo domazho deshelo ſlavno vojſkoval. Kedar je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozhe nimajo sazhém. Dnarja ni. ” „Poſluſhaj le,” pravijo kralj; „bom poſkuſil, alj ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je she pervo jeſén , to je, pred zhveterimi letmi, poſkuſil, kar ſim ravno kár popiſal. In od takrat ima vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pred ſvoj vos vprezhi puſtil, ter tako njih plemenitnoſt poſkuſil. Nar bolji med njimi bodo premje dobili. (Shelesne zéſte v

poskusila
- poskusila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo
- poſkuſila
  Genovefa (1841): vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi nè

poskusili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga je zdaj? Možjé, kteri so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Če nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da se taka grozna nesreča odverne ali saj stanovitno pomanjša. Poskusili bomo tedaj pripomočke naznaniti, kako naj bi se to doseglo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kugo. Zoper govejo kugo so na Ogerskem v šempronski županii poskusili isopatično zdravilo: 3 dele , ki se vzame iz žolčnega mehurja
Viljem Tell (1862):	Reding. Poslušajte, Zavezniki! Al ste že z lepo vse Poskusili? Morda ne znade kralj, In ni njegova volja, da trpimo
Kemija (1869):	rudnina sostavljena iz natrijumovega žvepleca in kremenčevokisle glinice. Kemiki so poskusili te tvari mešati v pravih razmerah in potem zmes razbeliti

poſkuſili
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno

poskusilo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	slovenski glasovi v našem gledišči, in prvikrat, da se je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat (lani: šlo je za dobrotne namene
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	probkovina se pa radi izbuhlin v kolenu rabiti ne more, poskusilo se je požlahtnjevanje drvenih trt v členu na naklad brez

poskusim

Maria Stuart (1861):	se ne more Izveršiti, ak jo je vidila Kraljica — Vse poskusim, vse storim. Mortimer.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zjutraj, ko dan napoči, pojdem z nekterimi spremljevalci tje, in poskusim, če se da stvar z lepa poravnati. Gospa, vi pa
Deborah (1883):	Jaz pojdem strani. Spet lahko hodim, otroka si oprtim in poskusim priti na Češko, kder prebivajo moji ljudje. Bog naj mi

poskusimo
- pokusimo
  Robinson mlajši (1849): sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo
- poskusimo
  Fizika (1869): kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to
- skusimo
  Divica Orleanska (1848): mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S

poskusite

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	skorej nemogoče, do polnoči na Sokólovo priti, pa vender le poskusite! Ena beseda bi utegnila vsim življenje otéti. V hipi vse
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odločil in sicer dragocenejo, kakoršno sem jaz prejel. Še enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti

poſkuſite
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de

poskusiti

poskusit
Stric Tomaž (1853): hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še

poskusiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih
Zlata Vas (1848):	pét krav je imel in sam je hotel to reč poskusiti in viditi, kaj de bo iz tega.
Tine in Jerica (1852):	Paljčar ni hotel poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil
Sveti večer (1866):	imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri

poſkuſiti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te
Genovefa (1841):	shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6

▶ poskušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskuša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša.
Zlatorog (1886):	Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme
Lohengrin (1898):	meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin

poſkuſha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem opáſhe. David poſkuſha iti; pa ne vé ſe nizh prav kam djati, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudi le dolga ſkuſhnja nauzhila ; naj vſak kmetovavez tudi ſam poſkuſha in naj ſe preprizha. Kdor grah, bob, lézho in vezh

poskušajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo

poskušal

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù
Gozdovnik (1898):	mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej

poskušala

Cvet in sad (1877):	in učil sem jo krasti, da ne bode kmalu več poskušala. « »Hu, ti! Oba bosta še izkušala, kaj se pravi mene
Beatin dnevnik (1887):	jim odgovarjam z izrekom: »vse je, kakor je bilo«. Še poskušala nisem predrugačiti se in pozabiti. Zakaj li se trpinčiti z
Iz življenja mlade umetnice (1890):	krog tedaj razkropljen na vse straní! In ti? Zamán sem poskušala biti vesela, da bi še drugih ne žalostila — zamán! Ne
Na krivih potih (1893):	bili ugrabili roparji, čisto zlahka prebredli reko, vendar zastonj sta poskušala na več mestih priti črez njo. Bila ni nikjer toliko
Strte peruti (1894):	morala Vida po opravkih, šla sem z Danico na vrt. Poskušala sem jo kratkočasiti in v trenutku bi bila pripravljena vse
Slučaji usode (1897):	tudi hvalil ga ni, niti se potezal za-nj. Avrelija je poskušala še nekolikokrati svoje napade na-nj, a vselej brezuspešno. Niti onega
Pod streho (1897):	kam meri; oče je že dremal. »Veš, mama, jaz sem poskušala peti ono pesem, in Lojzika mi je rekla, da imam
Gojko Knafeljc (1899):	njo, ako se je drznila kaj ziniti. Včasih je še poskušala, da bi mu z laskanjem in lepo besedo genila srce
Gojko Knafeljc (1899):	na tleh. Nato je zaprla visoko omaro za obleko ter poskušala napraviti nekoliko redu. Bratič jo je molče opazoval, sloneč ob

poskušali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér
Zlata Vas (1850):	varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in

poskušati

pokušati
Robinson mlajši (1849): mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel

poskušati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine
Rudninoslovje (1867):	mogli na ta način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi

▶ poskuševališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskuševališču
- poskuševališči
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad

▶ poskušivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

poskušivši
- pokusivši
  Robinson mlajši (1849): mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je

▶ poskušnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus; [sskj]

poskušenj
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno

poskušnja

poſkuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jes ſi pa miſlim: Vſaka dòbra nova rézh in „vſaka poſkuſhnja na ſvetu, ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s

poskušnjah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume

poskušnje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico
Botanika (1875):	more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so

poskušnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi rad kaj več od tega govoril in nekoliko za poskušnjo dal, ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Evropo prišel. Takrat bo pa več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi dober kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več

poſkuſhnjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe od njih poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové: „Napolni moshém vrézhe s' shitam, kar ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob 10tih zhaſtinſko poſkuſhnjo (ekſamen) v tem, kar ſo ſe med letam uzhili. Ob

▶ posladiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posladiti
- poſladiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte

▶ poslan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslan

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost

poſlan

Biblia (1584):	nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih

poslana
- poslana
  Divica Orleanska (1848): mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer
- poſlana
  Branja, inu evangeliumi (1777): je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami

poslane

poſlane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſami per natiſkovavzu jemljejo; zhe jih pa hozhejo na dom poſlane dobiti, sato ſhe 20 krajzarjev sa zelo leto plazhajo. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko 3 goldinarje, zhe ſe v Ljubljani ſprejemajo— po poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki

poslani

poslane
Kmetijske in rokodelske novice (1845): muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka

poslani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zagledavši jih je odletel, kot sèrnjak. Ko so to storit poslani, domú prišli, so ga obširno popisali in djali, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naj ne piše zoper duha sloge, in zdraviga napredovanja. ” Nemški poslani spisi se v domači jezik prestavljajo. Letas je že treta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit.

poſlani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani ſhe pred novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verla reſniza. Po tem takim niſmo sabraniti mogli, is Prema poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih

poslanim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kokalj iz Pečnika poleg Dola je z svojim v razstavo poslanim ošpeteljnam pokazala, de je dobra kmetiška mojškra. — J. G. F.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spisek drugih zelišarskih imen v krajnskim jeziku, ki ga je poslanim zelišam priložil, ga lepo zahvalimo, ako ravno enakiga že imamo

poslano

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pleiweisu, F. Souvanu in J. Zupančiču, ki so v razstavo poslano blagó sprejemali, na ogléd postavljali in po dokončani razstavi sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prejemati. Od perviga Sušca bo začelo imenovano vodstvo v razstavo poslano blagó prejemati ; do konca Malitravna pa mora že vse na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bo poslal in napovedati, kakosne visokosti in dolgosti bi poslano blagó vtegnilo biti. Ta napoved se pošlje na vodstvo te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nismo prejeli. ― Gosp. pr. Š v G: Hvala lepa za poslano; prosimo po priliki za obljubljeno. ― Gosp. J. Išk. v Fr
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	oddali. — Gosp. prof. J. T. na R: Hvala lepa za poslano; sicer pa nas bo in gotovo vse bravce našega lista
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	šest — pisem za vrstjo, med druzimi še celó eno rekomandirano poslano; al vse mu je še le 12. decembra došlo. Še

▶ poslanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanca

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	eniga izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo

poslance

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ktero se bo papežu v Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	I. I. enoglasno vladarstva spet odstavila, ob enem pa sklenila, poslance v Carigrad do sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Časnik „Vaterland” je našteval v enem svojih zadnjih listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	a prepozno; narod češki jih ne bode več volil za poslance. Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni

poſlanze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhiti, ino bolnike osdravljati. Toraj jih je imenoval ſvoje poſle, poſlanze, ali kar je vſe eno, apoſteljne. Rekel jim je: „Idite
Genovefa (1841):	ognjiſhem ſtati. Grof ſe je zélo nózh na vôjſko napravljal, poſlanze ſvôjim vojákam v okóljſhini poſhiljal in narozheval, kaj ſe imá

poslancem

poslancam

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de bi poslancam ta ali una réč v glavo ne padla, sej vam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér

poslancem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega

poslancev

Viljem Tell (1862):	Stojte! Nemamo novic Še z Untervaldskega, še ne iz Švica; Poslancev čakajmo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Dunaja.. — Državni zbor se je začel 27. decembra. V zbornico poslancev je prvi dan prišlo le 120 poslancev (203 bi jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	gospôski je izvoljen Karlos Auersperg, knez kočevski, za predsednika zbornice poslancev pa Hopfen. Drugi dan (28. dec.) je presvitli cesar sam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ne odstopijo, so spet vsi zunaj, razen naših 5 narodnih poslancev. Nemški grof Thurn je sicer zunaj; al ne besedice se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je presvitli cesar sam pred svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	biti) in 29. decembra potem, ko je pristopilo še 17 poslancev, da jih je skupaj bilo 137, ki so ministerstvu dovolili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	g. Korena izvoljeni poslanec pride tedaj „post festum” v vrsto poslancev. Zakaj se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ki je pri tako važnem poslu, kakor so volitve deželnih poslancev, sila potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	zmaju strta je glava v obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje

poslancov

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	V 51. listu Novíc smo povedali, de se je 10 poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane; ali bo večina ministerske ali neministerske stranke, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	vselej spodletelo, se pripravlja vnovič: namreč prenarediti postavo za volitev poslancov v spodnjo in zgornjo zbornico deržavnega zbora, ker stara postava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Govor, ki ga je imel na novega leta dan do poslancov tujih vlad, in kterega je vés svet radovedno pričakoval, je

poslanci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in de bo tudi doma védil povédati, kako so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta pràv ? Mislim , de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci druziga ne delajo kakor se v zbornici shajati, in tam
Viljem Tell (1862):	vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi

poslancu

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	to, kar je lani ob novem letu cesar Napoleon avstrijanskemu poslancu Hübner-ju rekel in z novoletnico vojsko napovedal, je pač očiten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	njenega očeta veljá. Berž potem je rimska vlada po svojem poslancu v Parizu vprašala francozko vlado: kako in kaj je s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je krotak, da je kaj. „Hvala lepa — je odgovoril papeževemu poslancu, ki po stari navadi v imenu vseh druzih srečo voši
Ferdinand (1884):	Ferdinand dobro umel češki in nemški, pošlje kupec njega k poslancu. Ferdinand, stopivši v poslančevo sobo, nagovori ga češki; grof se

poslanec

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za svoje poštenje oglasil. ) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec* iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro za kmeta, tode ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel.
Valenštajn (1866):	generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena
Ferdinand (1884):	»Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo
Gozdovnik (1898):	pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže

▶ poslanik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanike

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske

▶ poslanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanka
Divica Orleanska (1848): v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja
poslanko
Divica Orleanska (1848): in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba

▶ poslanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanstvo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Četerto poglavje. Poslanstvo. Anže je precej pred ozdravel, kakor pes, ali kakor se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti

▶ poslanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošiljka; Pleteršnik

poslanje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii

▶ poslati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš, Peter, kako
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje
Roza Jelodvorska (1855):	prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta ter jo poslal A. Pasinju v Trst. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	A. Simona v Brnu v dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. Dne 12. julija. A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže

poslau
Sacrum promptuarium (1695): rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami

posvov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje niegovi lvbesnibi sin rodiv od ane zhifte devize
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei

poſlal

Biblia (1584):	je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li
Biblia (1584):	mene gori vsame, ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta
Biblia (1584):	na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko

poſlov

Branja, inu evangeliumi (1777):	veliko vezhirjo napravuv, inu njeh je doſti k' nje povabil, poſlov je pak ob uri te vezhirje ſvojiga hlapza tem povablenim
Branja, inu evangeliumi (1777):	Troshtar pak Sveti Duh, katirega bo Ozha v'mojemu imęnu poſlov, leta vaſs bo uzhiv uſſe rezhy, inu vam bo noterdajav
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak niſſo othli pridti. Spet je on druge hlapze vonkej poſlov, inu je rekuv: povęjte tim povablenim: glejte! jeſt ſim moje
Branja, inu evangeliumi (1777):	she bil v'Bethfage per vojlski gorri daſhov : tedej je poſlov dva ſvojeh Jogrov, ter je njima rekuv:
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym rekuv myr vam bodi. Raunu , koker je Ozha mene poſlov, toku vaſs tudi jeſt poſhlem. Tu, kader je bil on
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſte vi ſhliſhali, ni moja, ampak tega, katiri je mene poſlov , mojga Ozheta. Tu ſim jeſt k'vam govoruv, dokler ſim
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene goriusame , ta usame gori tegaiſtiga , katiri je mene poſlov. Katiri Preroka v' imęnu tega Preroka goriusame , bo prejęv Ion
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojmu ſynu eno shenituv nareduv. Inu je ſvoje hlapze vonkej poſlov, de bi te povablene k' shenitvi poklizali, ony pak niſſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak krayl tu bil saſliſhov, ſe je reſerdov, inu je poſlov vonkej ſvojo vojsko, je te uwivavze konzhov , inu njeh mejſtu

poslala

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se saj stèza za ljudí, ki iz Šiške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko se
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od drugih straní nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na zadnje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za življenje tistega Boštjana, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali

poſlala
Branja, inu evangeliumi (1777): on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu povędati:

poslale

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bojo začasne vladarstva srednje Italije tudi svoje opravnike v Pariz poslale, da bojo pozvedanja dajali, ako bi treba bilo. Ker Garibaldi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se, da rusovska vlada prigovarja angležki

poslali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po Karolu poslali časnikov, in tam je bilo večkrat kaj brati iz Francoskega

poſlali

Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach

poslalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so

poslat

poſlat

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh.

poslati

poslat
Sacrum promptuarium (1695): imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s'

poslati

Sacrum promptuarium (1695):	Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih
Oče naš (1854):	imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera
Sveti večer (1866):	sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se
Ferdinand (1884):	živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa
Oče naš (1885):	Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo
Gozdovnik (1898):	kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. «
Gozdovnik (1898):	hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili

poſlati

Genovefa (1841):	ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku

pošlje

poshle

Sacrum promptuarium (1695):	glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena
Sacrum promptuarium (1695):	na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni

pošle

Divica Orleanska (1848):	ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda
Divica Orleanska (1848):	tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne

pošlje

Zlata Vas (1848):	in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno
Stric Tomaž (1853):	nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in
Sveti večer (1866):	še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo
Sveti večer (1866):	da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug kurir za njim, po koliko milj

poſhle

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skus volnu terpleine, inu lubesen tiſtih krishu, katire nam on poſhle, nega resveſelili. Paſſio Domini noſtri JEſu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	al dellovzov je malu. Proſſite tedej Goſpuda te shetve , de poſhle delovze v' ſvojo ſhetuv. Pejte: glejte! jeſt vaſs poſhlem koker
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę reſnize namrezh Joannesa Kerſtnika ob glavo djati. Na to poſhle Herodesh naſhiga Odreſhenika k'Pilatushu. Inu tukaj popuſtimo my sa

poſhlje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog poſhlje.

pošljejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati

poſhljejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé: „To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko
Genovefa (1841):	o prôſi ſvôjiga ozhéta, de naj te prezej k njim poſhljejo! O, veſelilo jih ho, ko bodo têbe, ſvôjiga ljubiga vnuka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leta plazhali, naj sopet plazhilo sa pol leta sa naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti

pošljem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri meni na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se dalo to popraviti povsod

poſhlem

Biblia (1584):	lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni
Biblia (1584):	Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr

poſhljem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte

pošljemo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči do
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim

pošlješ

poshlash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi kader sebo moja dvsha odtalesa vozhiva

poshlesh
Ta male katechismus (1768): njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish

pošleš

Divica Orleanska (1848):	te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa
Robinson mlajši (1849):	tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi

pošljete

poſhlete

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to pravi njega lubiti, de ga taku nevędama v'Pekel poſhlete? Ah kdo mu hozhe povedati? Eden pravi jeſt ne, ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en otrok rody, inu ga vy k' nam duhovnim paſtirjam póſhlete , de njega ſkusi S. Kerſt v' ſhtivilu tih boshih otrôk

pošlji

poshli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim skues tvojo nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje

pošlji
Valenštajn (1866): ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako

poſhlji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa proſim te, ozhe! vſaj na dom mojiga ozheta ga pòſhlji, ſhe pet bratov imam, de jim bo prizhal, kakoſhna je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bersh glaſ sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham, uſmili ſe me! Pòſhlji mi Lazarja, de konez perſta v' vodo pomozhi, ino mi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet v' deshelo. Prerok ſtopi pred kralja, ino mu rezhe: „Poſhlji, ino na hrib Karmel mi ſpravi vſe Israelze, pa tudi

pošljite

pošlite
Kmetijske in rokodelske novice (1848): brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de

pošljite

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je rekel, „ne samo želim ga, temuč Vas iskreno prosim, pošljite mi jutri kteriga. Nocoj bom zgodovino svojiga pregrešniga življenja pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Gosp. α + β = 50. — Gosp. B. Rog. v Celji: Le pošljite v pregled. — Gosp. P. v Beču: Zgodí se po pravični
Valenštajn (1866):	Pikolomini. Oktavij. Ko pride moj sin, precej k meni ga Pošljite — Koliko je ura? Hišnik. Dan Se dela. Oktavij. Luč postavite

▶ poslavljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

poslavljanje
- poslavljenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja

▶ poslavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlikovan; Pleteršnik

poslavljenega

poſlavljeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten

▶ poslavljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odlikovanje; Pleteršnik

poslavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	minister Švarcenberg še s cesarjem tukaj poslavljen bil, je očitno poslavljenje ta dan le g. vitezu Šmerlingu, ministru pravice, veljalo. — Binkoštno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dva Krajnca veliki sreberni svetinji dobila, ki so namenjene v poslavljenje tistim učencam, ki se v imenovanim znanstvu nar bolje obnašajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Sauer iz Ljubljane, učenec pravdoslovja. Z veseljem smo brali to poslavljenje naših rojakov. Iz Šentjurja poleg Krajnja se bere v „Šolskim

poſlavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	papesha red ) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje* tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej

▶ posle prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatem; Pleteršnik

posle

Robinson mlajši (1849):	Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno
Robinson mlajši (1849):	leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz
Kemija (1869):	tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin
Fizika (1869):	približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.

▶ posledek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posledica; [sskj]

posledek

Fizika (1869):	krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta
Astronomija (1869):	Posledek tega je to, da nastopi plima v 24 urah na
Botanika (1875):	snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi
Botanika (1875):	da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje

posledka
Fizika (1869): druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok

posledke

Fizika (1869):	bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej vsak koj
Fizika (1869):	je njih bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej
Občno vzgojeslovje (1887):	je ta zadovoljitev jako dvoumne vrednosti, ker ima večkrat neprijetne posledke, tedaj se nič več ne prepušča mehanični reprodukciji poželenj. Domišljija

posledki

Fizika (1869):	atomi in kako so poredani. Imeli bomo priložnost videti, da posledki prirodoslovja bolj ali manj potrjujejo take sklepe. 12 Luknjičavost. Telesna
Mineralogija in geognozija (1871):	koji bi se nam bili dovoljni zdeli primerjajočim jih s posledki natoroznanstva. Še le od onega trenutka naprej, ko je natoroznanstvo

▶ posledica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posledica
Občno vzgojeslovje (1887): odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na
posledice
Občno vzgojeslovje (1887): iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj

▶ poslednje prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kasneje; kontekst

poslednje

Botanika (1875):	voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in
Botanika (1875):	vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode

▶ poslednji pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najposlednejšipridevnik, splošni, presežnik
- narpoſledni
  Branja, inu evangeliumi (1777): pervi, inu ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo

poslednjapridevnik, splošni, nedoločeno

posledna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo

poslednja

Robinson mlajši (1849):	teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer
Fizika (1869):	si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje

poſlednja

Genovefa (1841):	préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs
Genovefa (1841):	Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je

poſlednje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino

poslednjepridevnik, splošni, nedoločeno

posledne

Ta male katechismus (1768):	Katire so tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se
Ta male katechismus (1768):	na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje posledne rezhy. inu nabosh vekumej greshil. PERSTAVK Kratkega sprashuvanja zhes
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Duh: v' vſih tvojih dellah ſpomni zhlovek! na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv na vekumej. Ekleſ. 7. 40.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga zhloveka. 1. Smert. 2. Sodba. 3. Pekuv. 4.

poslednu

Ta male katechismus (1768):	Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon.

poslednje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva
Robinson mlajši (1849):	obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na
Fizika (1869):	kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo
Mineralogija in geognozija (1871):	sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji
Oče naš (1885):	Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj mi
Zlatorog (1886):	lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po
Gozdovnik (1898):	Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne

poſledne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer

poſlednu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu

puſledne
Biblia (1584): inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku

poslednjegapridevnik, splošni, nedoločeno
- poslednje
  Fizika (1869): velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota
- poslednjega
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? "

poslednjempridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	29. dec. 1858. Jakob Grimm s/r.“ Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru so bili stroški in dohodki tekočega leta še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	odpravile zadrege z drobižem. Iz Zagreba. „Napredak” piše v svojem poslednjem listu: „Hvala Bogu! malo čemo se opet probuditi i napredovati
Viljem Tell (1862):	mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo? Atinghausen. V poslednjem hipu me zapustil je! Staufaher. Za mladega plemiča praša. — Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Njih ces. visokosti gosp. nadvojvodu Ernestu, ki je bil v poslednjem občnem zboru za častnega uda izvoljen, izročila lično izdelani družbini
Fizika (1869):	se ta zveza bolj jasno vidi, kakor po leti; v poslednjem letnem času dodá, vodna para, ktere je v veliki vročini
Botanika (1875):	so vidi v podobi 138., se imenujejo nadplodni (epigyna); v poslednjem slučaji je čaša s plodovimi listi soraščena in prašniki in

poslednjim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno
poſlednim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo
poſlednjim
Genovefa (1841): ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi

poslednjemupridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš

poſlednimu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Uſemi, kar je tvojiga , inu pojdi: jeſt ozhem pak temu poſlednimu dati ravnu, koker tebi. Ali ſe meni naſpodobi s'tem
Branja, inu evangeliumi (1777):	iuu njeh prizhuvanje ſe ni enu s'drugim sglihalu. K' poſlednimu io perſtopile dve prizhe, inu ſo krivu prizhuvale super njega

poslednjipridevnik, splošni, nedoločeno

posledne
Ta male katechismus (1768): so tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se pergodèe, koker: I. Smert. II. Sodba. III. Pekl

posledni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vbožen kmet: »O, milost, grof visokovredni! Pustite up mi moj posledni. « Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še posledni ”z Bogam” Očetu, materi, sestricam, Domačim vertu in ravnicam, Potokam

poslednji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko
Zlata Vas (1848):	v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura
Oče naš (1854):	svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z
Mineralogija in geognozija (1871):	z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih

poſledni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo

poſlednji

Genovefa (1841):	gotovo! Povéj jim tudi, de ſim jih ſhe v ſvoji poſlédnji uri tako rada iméla, kakor têbe ljubim! Povéj jim, kako
Genovefa (1841):	ſolnza, ki ſhe ſije in blagoſlov rasliva, dokler tudi njegov poſlédnji sharek ne vgaſne — temuzh ſe Je naſhim ozhém ſkrije, de
Zerkviza na skali (1855):	je hudiga ſilil, Hubertu ſlushiti. Grof Hubert je pa ravno poſlednji dan deſetiga leta na veſelim pa tudi nevarnim medvedovim lovu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je grof pod gerb grofinje koſhuto isſekati ukasal, de bi poſlednji ljudje te pergodbe nikdar ne posabili. IX. Kako grof Smagomir

poslednjihpridevnik, splošni, nedoločeno

poslednih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo

poslednjih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile v poslednjih dveh letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dobro, da bi se v našim slovstvu še poravnalo. V poslednjih treh letih, kar Novice imamo, se je v Slovenii tako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu v enem letu
Valenštajn (1866):	sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških
Fizika (1869):	od popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod.

poſledneh
Branja, inu evangeliumi (1777): Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga

poſlednih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je v malo let od 5,000 do 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia

poſlednjih
Genovefa (1841): môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil

poslednjopridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna

poſledno

Sacrum promptuarium (1695):	Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil

▶ poslednjica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rezultanta; nemško-slovenski slovar

poslednjica

Fizika (1869):	da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače
Fizika (1869):	Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115.

▶ poslednjič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslednjič

poslednič
Roza Jelodvorska (1855): in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno

poslednjič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih
Viljem Tell (1862):	Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo
Čas je zlato (1864):	ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu za
Stelja in gnoj (1875):	5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči

poſlednizh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako

poſlednjizh

Genovefa (1841):	ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi
Genovefa (1841):	na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam
Genovefa (1841):	v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel
Genovefa (1841):	lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali
Genovefa (1841):	ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba
Genovefa (1841):	Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali

▶ poslednjikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslednjikrat

Zlata Vas (1850):	si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi
Revček Andrejček (1891):	in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. )
Gozdovnik (1898):	Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v

▶ poslej prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslej

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	so oni prideržali, in od leta do leta se je poslej vekšala moč knezov celjskih. Razvun tega, da je bil večji
Gostačeva hči (1891):	postala žena Andrejeva, ko se je ta vrnil iz ječe. Poslej je bil res pameten mož, o čemer je bila Reza
Svatba na Selih (1894):	ga hči pozabi. Lenica je imela, kar se tiče matere, poslej mir, oče pa je bil tudi nekoliko boljši, ker se
Dve svatbi (1895):	sem moral sam delati za tri, služiti pa za vse; poslej bo lože. « Možinov Valentin je zal dečko. Pri vojakih so
V krvi (1896):	družini najdeta srečo ...« »A ne za dolgo,« je pristavil Tužen. »Poslej bosta iskala in najdeta srečo tudi drugod. Ali ne, dušica
V krvi (1896):	biti skončano vse. « »Tudi z gospo Tončko, katero pa si poslej izgovorim za-se! « »Naj ti tekne njena ljubezen tako dobro, kakor
V krvi (1896):	v mestu, kjer sem bila uboga delavka, plačana dekla. In poslej bom hodila v svili, z vlečko po salonih — po plesiščih
V krvi (1896):	gospod doktor! « je pritrjeval suženjsko urednik. »Naša naloga bodi zato poslej, da raztegnemo svojo hegemonijo še na narod. Ako dosežemo to
V krvi (1896):	na trnju v njegovi družbi. — No, privadim se kmalu vsemu; poslej pa bom takisto častita, poštena, največjega spoštovanja vredna dama, kakor

▶ poslopje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslopij

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kmali je bilo šest druzih mlinov in se dvoje drugih poslopij v plamenu; požar je bil sila strašen. Blizo 2000 vaganov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pritrdi tej izročitvi s pogojem, da država primerno povrne vrednost poslopij in inventarialnega orodja; ta predlog obvelja in še tudi nasvet

poslopja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem
Stric Tomaž (1853):	in Emelina, ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo
Deborah (1883):	levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba
Revček Andrejček (1891):	s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne
Gozdovnik (1898):	dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše

poſlopja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti

poslopje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in kdo v njem prebiva ? Odgovori mi; de je občinsko poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano
Čas je zlato (1864):	Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je

poſlopje

Pozhétki gramatike (1811):	kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje
Pozhétki gramatike (1811):	Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori

poslopjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta
poslopji
- poslopji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri
- poſlopji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa

poslopjih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav

poslopju

poslopji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega

poslopju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno
Gozdovnik (1898):	dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal

▶ poslov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporočilo; kontekst

poslov
- poſlov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in velja sa zelo léto 1 goldinar. Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti bo! ” Med

▶ poslovanjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poslovaniti; kontekst

poslovanjati
- poslavenjati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko

▶ poslovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

delo; Pleteršnik

poslovanje

Sosedov sin (1868):	le prevečkrat prelesti otroke bogatih roditeljev proti menj imovitim. Enako poslovanje, enaka osoda nas uči, da smo vsi človeki; da so
Cyclamen (1883):	izurjenosti te žene in imenitnosti te službe; nego vse njeno poslovanje se je združevalo v tem, da je po bližnjih vaseh
Postillion d'amour (1887):	komprador«, ki je odgovoren za vse drugo, ki posreduje vse poslovanje med gospodarjem in Kitajci, ki zna tudi govoriti »pidžen engliš
Postillion d'amour (1887):	v Ameriki lezejo mesta iz tal. Pridnost, delavnost, obrtnost, brižno poslovanje po hišah in po ulicah; kakor čebele mrgolé in hitijo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno? V uradu nasledniku izročiti poslovanje pravilno? Posloviti se pri sorodnikih in znancih? Ne, mislim si
Vanda (1888):	saj je bilo skoraj bolje, da je bilo takó. Službeno poslovanje ga je vsaj zmotilo, da ni utegnil z dolgim slovesom
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je drugi pot in predno smo krenili na daljno vojno poslovanje, preteklo je več nego mesec dnij. Ostali smo torej v
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	smo zmerom dosti smehú in zabave. Sicer pa je bilo poslovanje mučno zlasti zavoljo tega, ker ni smel vso noč nobeden
Gospa s pristave (1894):	po očetovsko. Polagoma se je v Gradcu udomačil in njegovo poslovanje se mu je zdelo čim dalje prijetnejše. Grofu je postajalo

▶ posloven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslovne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari

poslovni
Aritmetika za učiteljišča (1885): vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno

▶ posloveniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslovenil

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	DVE POVESTI iz pisem Kristofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. Drugi natis. V LJUBLJANI
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	GNOJNIŠČE kmetovavca zlati rudnik. Poslovenil Dr. Bleiweis. V podúk našim gospodarjem na svetlo dala c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan Lapajne. V Mariboru 1876. Dobra misel bila je ta
Revček Andrejček (1891):	petjem v petih dejanjih. (Nemški: »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V

poslovenili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih

▶ poslovenjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posloveniti; kontekst

poslovenjati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v

▶ poslovenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

poslovenjena

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	2. prosenca (januarja) 1850. List 1. Pravlica od stvaritve svetá. (Poslovenjena po Rusinski narodski pesmi. ) K Kadar ni bilo svéta s
Blagomir puščavnik (1853):	in kratkočasna povest za mlade in odraščene ljudi. POLEG NEMŠKEGA POSLOVENJENA. V natis te knjige so milostivi knez Gospod Gospod Anton
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na Odsojah”), iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu, se po pravici more najbolja letošnja predstava dramatičnega

▶ poslovica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rek, pregovor; [sskj]

poslovico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro

▶ posloviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslovi

Blagomir puščavnik (1853):	po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od
Blagomir puščavnik (1853):	nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet
Blagomir puščavnik (1853):	ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se

poslovijo
- poslove
  Ferdinand (1884): Med jokom in zdihovanjem se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li

poslovil

Tine in Jerica (1852):	dan bogoljubno skleniti, jo je nekaj poti spremil, in se poslovil rekoč: Lahko noč Jerica! Lahko noč Tine! mu odgovori, Bog
Stric Tomaž (1853):	pisanje, zato so je svojo žalost nekoliko prikriti od gostovavcov poslovil in v drugo sobo umaknil. Tukej odpre pismo in ga
Najdenček (1860):	sim se v to vdal in v duhu pri Kristini poslovil. Moj novi gospodar — Martin mu je bilo ime, je bil
Ferdinand (1884):	nekaj dni oče Bernard, njih dobrotnik in prijatelj od njih poslovil ter jih zapustil za vselej.

poslovila

Stric Tomaž (1853):	Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila.
Oče naš (1885):	tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran

poſlovila
Genovefa (1841): ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene

poslovili

Oče naš (1854):	Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je
Oče naš (1885):	Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je

poslovim

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855):	Spravim zopet keberčka, in ker se je že mračilo, se poslovim in grem smehlaje po stopnicah.
Spomini (1860):	na voz sedem in se od nje in od matere poslovim, ne morem reči, kako neprijeten občutek me presune, ko komaj
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	pozneje obiskal in povedal o izidu preiskave. “ S tem se poslovim pri družbi in se podam na dvorišče. Voz se še
Gospa Amalija (1875):	sva se tiho vrnila v prvo sobo nazaj. Ko se poslovim, je dejala: »Malo Vas spremim. « In potisnila si je slamnik
Gospa Amalija (1875):	strunam dajala divje glasove, plašne arije. »Dovolite, gospa, da se poslovim«, ji rečem, ko je nehala igrati. Žalostno me je pogledala
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	še pomenkoval delj, toda zdaj zapôje trobente glas »Naprej«, in poslovim se. Nehoté se ozrem še jedenpot za zanimivo, preprostemu kraju
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	domóv, zberem obitelj, odvêdem jo k roditeljim svojim, da se poslovim. Drugega dné napoči jedva zora, že vstanem in si poiščem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nogah. Pregledam še jedenpot kovčeg svoj, poljubim drago mi deco, poslovim se od soproge in potem hajdi v vojašnico. Ob peti
Moja hoja na Triglav (1897):	sestri ni priboril nobene koristi. Čas je bil, da se poslovim. Odhajajoč ponudim ženski nekaj šestic za nje delo in za

poslovit

Blagomir puščavnik (1853):	se Milko na Blagomirov dom poda, se od pobožnega očeta poslovit in ga poslednjega blagoslova prosit. Tudi Nikolaja in Rezo obišče
Blagomir puščavnik (1853):	ptičjijh peres. Bližnji sosedi, ki so prišli od njega se poslovit, se ga niso mogli dovolj nagledati. — Prednji dan pred odhodom

poslovita

Stric Tomaž (1853):	in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej ko bo mogoče odkupiti
Ferdinand (1884):	iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez
Revček Andrejček (1891):	skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa

posloviti

Stric Tomaž (1853):	Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo
Ferdinand (1884):	Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do

▶ poslovivši prislov, deležje ↘ IMP

poslovivši

Blagomir puščavnik (1853):	očetu serčno zahvali za pripovest in za zaupanje in zapusti poslovivši se Blagomirov dom, ter se poda čez skalovje, in vesla
Gozdovnik (1898):	Drugo jutro na vse zgodaj odpotuje ježtvo, ne poslovivši se od don Avguština. Arečiza mu je dal le prosto

▶ posluh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posluhu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse

▶ poslušaje prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

poslušaje

Čas je zlato (1864):	hišo stopiti mislil, zdaj pa z druzimi vred ostane, ženico poslušáje.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	mali stolič (Feldsessel); na njem sedel sem prijetno počivaje in poslušaje prelepo naše petje dotlej, dokler me trudnost ni zazibala v
Oče naš (1885):	pri vrtnih vratih glas moža. Znan se mu je zdel. Poslušaje je obstal. „Ali je mogoče? “ je rekel sivček in je

▶ poslušajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poslušajoči
- poſluſhajozhi
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe
poslušajočimi
- poſluſhajozhimi
  Biblia (1584): ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje

▶ poslušalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poslušalce
- poshlushavize
  Sacrum promptuarium (1695): bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis
- poslušalce
  Ferdinand (1884): strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam

poslušalcev

poshlushavizou
Sacrum promptuarium (1695): ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia

poslušalcev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	nenavaden značaj; ali nedostojnega ni bilo čisto nič. Šteli so poslušalcev okoli 600. Vstopnina z darovi vred znaša blizo 500 gld.
Oče naš (1885):	Duhovnikove besede so srca poslušalcev zelo ganile. Dobro seme je v njih srca padlo in

poslušavcov
Kmetijske in rokodelske novice (1848): profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na
poſluſhavzov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih

poslušalci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	sva, nama ni drugače kazalo, nego da mahoma zapustiva dvorano. Poslušalci, ki jih je bilo olikanega stanú in v večem številu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	zakaj da se ga niso meščani udeležili (kajti tudi kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani); vso krivico zvrača on
Pripovedke za mladino (1887):	pripovedovale, pri katerih človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me! ” Najmlajši pa je sedé v kotu

poslušavci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi

poſluſhavzi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt

poslušalcih
- poſluſhavzih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
poslušalcu
Tiun - Lin (1891): ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in

▶ poslušanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslušanju

poſhluſhanju

Branja, inu evangeliumi (1777):	Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa
Branja, inu evangeliumi (1777):	on bil tu rekuv , je upov: katiri ima usheſſa k'poſhluſhanju ta po-

poſluſhanju

Biblia (1584):	kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu
Biblia (1584):	enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.

▶ poslušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posluša

poshlusha

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Predn se ſazhne brati. Govorè Gospa! fakaj tvoj sluſhabnek ſhe poshlusha. Is velikem ſaupanjam pridem jeſt k'tebi o zhes uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo sholo, inu svete nauke na kol obesl

posluša

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz
Divica Orleanska (1848):	vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	in odrašene, za vse ljudi si Ti umerl. — Kdor Tebe posluša, kdor dela, kar mu Ti praviš, bo prišel v večno
Roza Jelodvorska (1855):	bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni
Viljem Tell (1862):	trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba
Viljem Tell (1862):	Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet
Revček Andrejček (1891):	kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S
Revček Andrejček (1891):	zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica
Revček Andrejček (1891):	veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. )

poſluſha

Biblia (1584):	je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu
Biblia (1584):	Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo
Biblia (1584):	Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma
Biblia (1584):	Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh
Genovefa (1841):	ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je

poslušaj

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš
Zlatorog (1886):	vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec
Zlatorog (1886):	ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred

poſluſhaj

Biblia (1584):	enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k' njemu rekli
Genovefa (1841):	boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje

poſluſhej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	per mojih vratih , trikrat ſkozhi , ferk ! — Matizh. Koku męniſh ? Nęshka. Poſluſhej. Matizh. Govori sa boshjo volo! Nęshka. Naſh Baron Nalétel ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta ſvęt vunder neverjáme. Matizh. Ta ſvęt je nevumen. Nęshka. Poſluſhej tedej. Naſh Baron ozhe mene na ſkrivim sa ſe kupit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom po krajnſki povędal. Poſluſhej tedej: v' tih beſsędah je sapopadenu , de is tę donaſhne

poslušajmo

poslušajmo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene naj vpraša

poſluſheimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali vemo mi, koku mormo Boga v' naſhi molitvi imenuvati? poſluſheimo Chriſtuſa, koku nas on Matth. 6. moliti vuzhy: Sic ergo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmemo to erbshino teh Nebeſs od Boga sadobiti savupat? saturei poſluſheimo na to molitu naſhiga Odreſhenika, inu ſe ſveſteſhi sa tiſto
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce Agnus

poslušajo

poslušajo
Gozdovnik (1898): V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena

poſhluſhajo

Branja, inu evangeliumi (1777):	beſſeda Boshja. Katiri ſo pak poleg poti, ſo taiſti, katiri poſhluſhajo , potler pride pak hudizh, inu usame to beſſedo od njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak je rekuv: mar ſvelizhani ſo taiſti, katiri Boshjo beſſedo poſhluſhajo, inu toiſto ohranijo. Na zheterto Nedelo v' poſtu: imęnuvano Laetare
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſadú nadoperneſſo, katiri pak v'dobro semlo, ſo taiſti, katiri poſhluſhajo, inu to beſſedo v'enimu pravemu , inu

poſluſhajo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me

poslušajte

poshlushajte
Sacrum promptuarium (1695): kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem

poslušajte

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko veliko v zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z
Valenštajn (1866):	sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte
Valenštajn (1866):	Trčka (mu naglo v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek
Mlinar in njegova hči (1867):	ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote
Deborah (1883):	rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je

poſhlushajte
Sacrum promptuarium (1695): lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik
poſluhajte
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne

poſluſhajte

Biblia (1584):	ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka
Biblia (1584):	néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le

poslušal

poshlushal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tvoj ſgovar, de nise toku hudu menil, se nabo poshlushal, temuzh tebi se bode tvoja naspamet, inu ſhlobedranje perrajtalu. 3.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	videl, inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu pogledu; tedej bosh poshlushal Angelsku petje: tedej bosh dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh

poslušal

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je
Stric Tomaž (1853):	je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pa v večnosti. O da bi bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in
Tiun - Lin (1891):	jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri

poſhluſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega is uſſih ludy sbrav. Sakaj on je njega poſhluſhov, inu njegovo ſhtimo , inu je njega v' oblak pellov. Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ueſhla ſedęzhega v' ſredi med Uzhenikami , de njeh je poſhluſhov, inu upraſhuvov. Katiri ſo pak njega ſhliſhali , ſo ſe savselli

poſluſhal

Biblia (1584):	Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah

poslušala

Valenštajn (1866):	silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v sercé utisnila — zakaj kar iz serca
Oče naš (1885):	veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči
Zeleni listi (1896):	Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so
Lohengrin (1898):	ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je

poſluſhala
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni lepú. Matizh.

poslušale
Oče naš (1854): večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti

poslušali

poshlushalli

Ta male katechismus (1768):	njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta prava, inu ſgol
Ta male katechismus (1768):	nashe samuſvelizhanske vire. Koku othée pak virvat, aku nabodo poshlushalli? aku njeh nabo nehzhe poduzhil? Tu je (pravem jest

poslušali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me
Ferdinand (1884):	da so na jed in pijačo pozabili ter le njega poslušali.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot

poſhluſhali
Branja, inu evangeliumi (1777): je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv

poſluſhali

Biblia (1584):	ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po

poslušalo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred
Ferdinand (1884):	v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto

poslušam
- poslušam
  Roza Jelodvorska (1855): Res je, da ni lepo,« reče sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim
- poſluſham
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu
poslušaš
- poshlushash
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary

poslušat

poshlushat
Sacrum promptuarium (1695): teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze

poslušat

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj
Blagomir puščavnik (1853):	trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat
Valenštajn (1866):	čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po

poſluſhat

Biblia (1584):	ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.

poslušata

Viljem Tell (1862):	Otroka, vsaki na enej strani, stiskata se k njemu in poslušata,) Tu prišel je namestnik proti meni, In stal nasproti mi
Gozdovnik (1898):	svoje poročilo, ktero pa lovca, dasi od doživljenega iznenadenja, pazno poslušata. Ni govoril o svojih dejstvih, ali iz njegovih kratkih, enostavnih

poslušate

poslušate
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila

poſluſhate

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	quia ex Deo non eſtis. Satorei vi Boshje beſede na poſluſhate, kyr is Boga ni ſte. Vuzhimo ſe od Marie te
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moshem v'pravizhnih, inu pametnih rezhęh pokorne, de njih ſvèt poſluſhate, de s'njimi na eno tako visho govorite, katęra da
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pilatoshu naj bo Chriſtus krishan. O vy vſi , katęri me poſluſhate, vy ſe savsamete zhes leto krivizo, de ſs Chriſtuſu en

poslušati

poshlushat

Sacrum promptuarium (1695):	kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe
Sacrum promptuarium (1695):	bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh
Sacrum promptuarium (1695):	hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala,
Ta male katechismus (1768):	sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu

poshlushati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi

poslušati

Zlata Vas (1848):	je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa
Zlata Vas (1850):	učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili so, to se že da v šoli, v
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	znana. « Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se

poſluſhati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji ne bo odvset. “— Le eno je potrebno: beſedo boshjo poſluſhati, ino po njej shiveti. 35. Lazarja obuditev. Lazar, kteri je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor ſolnze. “ Na sadnje je Jesuſ perdjal: „Kdor ima uſheſa poſluſhati, poſluſhaj,“ to je, k' ſerzu ſi vsemi letó, ino po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ga delezh okoli oblegli, ino ſo eden drugimu nauk poſluſhati na poti bili; ſo ſe mu v' ſerze ſmilili, ker
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhloveku klizhe, kedarkolj greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze (tenje) ſe ſtraſhi, ino pred ſuhim liſtam
Genovefa (1841):	ſlraſhne pogovore s ſeboj imel, de ga je bilo ſtraſhno poſluſhati. „O bedák, bedák! ſedméri bedák, ki ſim bil jes! ” je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo jih le vezh let tega rasglaſja vajene uſheſa samogle poſluſhati, kadar je ſkupej svonilo. Sato ſe je ob enim ſklenilo

▶ poslušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslušen
Zlatorog (1886): tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen ali ne

▶ posluževaje prislov, deležje ↘ IMP

posluževaje

Mineralogija in geognozija (1871):	vzame krojivno moč gorkote in razmokljivo moč vode in kislin. Posluževaje se prve, pravi, da preiskuje po suhem, druzih pa po
Mineralogija in geognozija (1871):	s temi seznaniti, potem še le more kdo njih se posluževaje popisovati posamezne minerale. 1. Podoba mineralov. Že v fiziki. §

▶ posluževati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oskrbovati, skrbeti za; [sskj]

posluževati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se imenuje zeleno, zdravno mazilo. Letega mazila se je treba posluževati, in rano gnoja snažiti, dokler ni zaceljena. Vse rane na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in med seboj se imajo politične gosposke vedno nemškega jezika posluževati in nobenega druzega. — Upati je, da ta postava bo tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in potrebe deželne razlaga političnim vradnijam, kterega jezika se imajo posluževati v svojih opravilih. Ena pervih reči — pravi gosp. minister v
Trtna uš (1881):	zatrla, posebno se takrat, kedar je treba dragih pomočkov večkrat posluževati se. V takšnih razmerah ni mogoče s pridom še dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ure; a „omnibusi”, katerih smo se zdaj uže dobro znali posluževati, peljali so nas tje dol za primeroma zeló mali denar

poslužuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let

poslužujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	da namreč brez dovoljenja gospodarja murvinih drevés se perja ne poslužujejo, ker razun druzega je treba tudi to vediti, da na
Astronomija (1869):	in vsak tak del imenujemo zvezdno uro. Tega časa se poslužujejo zvezdoznanci za štetje, ker ga prav lehko in natanko razberejo
Mineralogija in geognozija (1871):	oboje vkup sežgó pozneje predivo, pa ostane tkanina, koje se poslužujejo za obleko pri ognji, kajti ne prime se je ogenj

▶ poslužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posluži

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako se rane snažijo. Kdor nima gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poslednje mazilo, in kdor ima zajčje masti, naj se lete posluži. Pri smoliki je treba konje premrazenja varovati. Pozimi se ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ti zmesi ne manjša in je že zlo vterjena, se posluži mazila, ktero sim v X. poglavju zoper gobo na kolenu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rana ni zdrava. Kdor nima terpentinovega olja, naj se tinte posluži. Ako gnoj v peti prej zapaziš, kakor rog preje in
Gozdovnik (1898):	nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost ponosnega moža Vzdigne nož, »Pepo

poſlushi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo

poslužijo
- poſlushijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana
poslužil
- poslužil
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Dà, dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi
- poſlushil
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro
poslužila
Gozdovnik (1898): sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je

poslužili

poſlushili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od goſenz ſàdnimu drévju ſhkodljivih kaj povedali, in ſe tega poſlushili, kar nam nar bolj svédeni vertnarji povejo. De pa kmetam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od nar boljſhih plotov” ſe bodemo pri vezhjim ſpiſku hvaleshno poſlushili. — Goſp. P. M. „Ena v jaſni uri” je prav oſtroumna

poslužiti

poslužiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega

poſlushiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje

▶ posmeh samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posmeh

Razne dela (1870):	jim tako govorí: Deset v orožju z mano! sim rajatu posmeh, Za sestro, za očetam, gre on — bo kopa treh. Ko
Pomladanski vetrovi (1881):	doma jokale. " Matevž je preslišal te neprijazne ogovore in porogljivi posmeh svojih vrstnikov. Mirno se je motál dalje po poti proti
Izza mladih let (1882):	pa še jedenkrat povprašal, kdo ga je ustrelil, in občen posmeh je bil nasledek vprašanju iz tolpice brhkih deklet: »Malinski strijc
Slike iz rudarskega življenja (1888):	srepo pogledal Tinca in tačas se mu je zibal zloben posmeh okoli usten. Delajoč sta se razšla drug od druzega. Ko
Vesela vožnja (1889):	ko je našteval dogovorjeni kúp stoinsedemdesetih goldinarjev, mogel opazovati zaničljivi posmeh za njim stoječega mešétarjevega pomagača, spoznal bi bil morebiti še
Očetov greh (1894):	dali v šolo? « Okrog sinovih usten leže za trenutek zaničljiv posmeh; nehote se spomni dvojbenih zaslug, katere ima oče glede njegove
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je ozrl vanj, zategnile so se mu ustne v zaničljiv posmeh. Dospela sta do lipe, ki je stala dobrih petdeset korakov
Prve hiše (1896):	On, kateremu ni skrita nobena trpinova solza, in noben grajšČakov posmeh. Pri tem živem Bogu vas zdaj rotim, ali bodete z
Zadnji gospod Kamenski (1898):	sv. Radegunde, zagledal je svojega sovražnika, visečega na lopi. Zloben posmeh se mu je prikazal na ustnicah, in ko ni čul

▶ posmehovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posmehovala
- posmehvala
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš
posmehovale
- posmehvale
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se le to pravi? ali se mu ne bojo šeme posmehvale, kér vender vsak vé, de sim Krajnc ! Ako pa on
posmehovali
- posmehuvalli
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi

posmehuje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ima divje veselje nad tem. Zaničljivo se posmehuje, ino pove bratam. Iz tega se vidi njegovo hudobno serce
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nikjer na celej cesti nobenega človeka,“ misli si in se posmehuje skerbljivosti svoje gospe. Micka tedaj odide k studencu in tam

poſmehuje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nję, inu rezi hitru Urſhi, de kamilze ſkuha. Nęshka. ( ſe poſmehuje. ) Oh ſe ní toku hudú. Sim ſi mogla kaj smiſlit
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe vſimu opominuvanju poſmęhuje: bódi ti tręsèl, inu lęjpiga sadershanja, kakor hozheſh, on te

posmehujejo

Čas je zlato (1864):	in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se pa za to
Izidor, pobožni kmet (1887):	ali ne. Ali to me jezi, da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš

poſmehujejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe, Dékliza ni umerla, le ſpi. “ Tedaj ſe mu ljudjé poſmehujejo, ker ſo dobro vedili, de je dékliza mertva. Pa Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	menili ſo, de govorí od kamnitiga tempeljna. Toraj ſe mu poſmehujejo rekozh: „˛Sheſt in ſhtirdeſet let ſe je ta tempelj delal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti ali od kaj drusiga preprizhati hozhe, Ja

▶ posmejaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

posmejaje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je

▶ posmoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posmodila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa

▶ posnažiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnažiti

poſnashiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leſe in dilize, na kterih ſo bili, vseli in lepó poſnashiti. Şhe le zhes 8. dni ſe galete ali shidni jajzhki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti, jim ne prevelike ne premajhne gorkote dati, namrezh

▶ posnemaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posnemaje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil

▶ posnemajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posnemajoč
- posnemajoči
  Mineralogija in geognozija (1871): so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so

▶ posnemanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnemanja

posnemanja
Občno vzgojeslovje (1887): da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo

poſnemanja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je

posnemanje
Blagomir puščavnik (1853): nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred
posnemanju
- poſnemanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in

▶ posnemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnema

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezen tudi naleze živina od živine, ali jo saj ena posnema po drugi. Pri ozdravljanju lizanja naj se odpravijo vzroki, iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	daje moč in pogum — kaj pa samotni revež, ki natihoma posnema junaka? Kdo pa njega vidi, kdo ga poplačuje, da mu
Kemija (1869):	neraztopnimi stvarmi na vrhu kakor vmazana pena, ki se sproti posnema. Ko se je potem tekočina v miru učistila, se kolikor
Botanika (1875):	prah, ki rabi v ognjarstvu, Posebno po glediščih, kjer se posnéma blisek s tem, da se ta prah piha skoz svečni

poſnema
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi

posnemaj
- poſnemaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte
posnemajmo
- poſnemajmo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v'

posnemajo

poſnemajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſklep ſhtirih ſoſedov, ſi pinjo ſkup omiſliti. Naj jih vaſi poſnemajo! Per tej perloshnoſti ſmo tudi poſkuſili na zheſki kolovrat preſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naj tedaj naſhi kmetovavzi te vezhlétne ſkuſhnje gori imenovaniga uzhenika poſnemajo in k ſvojimu pridu obernijo ; v malih letih ſe bodo

posnemajte

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	treba je vunder se hudobnih postopačov varvati. Ljubi otroci! Ne posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji in mislih pa posnemajte je. Tako boste brali to knjigo s pridom, tako bo

posnemale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil
posnemali
- posnemali
  Ferdinand (1884): njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O
- posnemovali
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje

posnemati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z menoj. — Če boš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim
Čas je zlato (1864):	kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj hoče
Občno vzgojeslovje (1887):	laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in

poſnemati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in

▶ posnemek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnetek; [sskj]

posnemke
Rudninoslovje (1867): vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca

posnemki

Rudninoslovje (1867):	kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast
Rudninoslovje (1867):	8 krat teži od vode. Zložene vrste so króglasti, kapničasti posnemki ter imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge. Nahaja se posebno

▶ posnemljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

posnemljivosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna

▶ posnet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posneta
- poſneta
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe
posnete
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko

posneto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem razbeli kozo s putram ali z na goveji župi posneto mastjo, perdeni zeliša, de se malo pari, potresi z dvema
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	devaj sok podolgama vanj, in, ko je vse skuhano in posneto, nadevaj vkuhanje v majhne steklenice, pokri ga z okroglim, v

▶ posneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posname

posname
Roza Jelodvorska (1855): Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična

poſname

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam

posnami

poſnami

Kuharske Bukve (1799):	jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri
Kuharske Bukve (1799):	salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize

posnel

Razne dela (1870):	čuje: Nikakor ja pregrešil nisim se, Pomote sim ves uk posnel iz tuje Ničesar un, učíl me drugi je, Kar dal
Domači zdravnik (1874):	da; k temu naj pripomorejo te male bukvice, ktere sem posnel iz spisov učenih mož ter sem pridjal, kar me je
Ljubljanske slike (1879):	pobeljeno z mlekom, s kterega je vsak že prej smetano posnel itd. Tak dijak hoče jesti, hoče kaj izdatnega in če
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	čez goró, od dóma jemljem že slovó ...« Iz národne glasbe posnel ga je zdaj že pokojni polkovnik Prieger, svak slavnoznanemu slovenskemu
Gostačeva hči (1891):	Soparen veterc je pripihljal po mirnem zraku ter z voza posnel nekoliko mrve, katero sedaj tam na sredi travnika suče v
Vzgoja (1899):	je bil tudi tako neotesane narave, in po njem je posnel Ivan. Mene poznaš, da nisem kriva; hodili sva skupaj v
Gojko Knafeljc (1899):	že nekoliko razkadila njegova ljubezen do Ane takoj, ko je posnel iz razgovora, da morda ne bode imela toliko, kolikor je
Gojko Knafeljc (1899):	mogel iztrgati. Iz njenih rahlih, boječih, semtertja jecljajočih besed je posnel, da ga ona ljubi. – in to mu je delo dobro
Gojko Knafeljc (1899):	zadovoljno črnikaste brke pod nekoliko napihnjenim nosom … Iz pogovorov je posnel, da vstajata sestri zelo zgodaj, ter da sta se lanjsko

posneli
Mineralogija in geognozija (1871): je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857

posnemi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	osoli, pokri, de se v mehko duši (dinsta). Potlej mast posnemi, pražole iz koze vzemi, juho odli, mast zopet korenam perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene prav naglo razpeni, pene, ki se po verhu napravijo, posnemi in na sito deni. Ko se tako vsa smetena razpeni

posnemite
- posnejte
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): naredi: Iztopíte ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah
posneti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše

▶ Posnigg samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Posnigg

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	6. Gosp. K. Kreinerju, pasarju v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogoče tega idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla v razstavo

▶ Posnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Posnik
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga

▶ posoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posod

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó
Zlata Vas (1848):	sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na
Zlata Vas (1848):	narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed
Fizika (1869):	poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87., 88. in

posoda

Robinson mlajši (1849):	buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše
Fizika (1869):	126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen
Fizika (1869):	Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene
Fizika (1869):	početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh

poſoda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen

posodah

Fizika (1869):	na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87. Pod. 88. Pod. 89.
Kemija (1869):	no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri
Fizika (1869):	v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih
Fizika (1869):	kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene

poſodah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe

posode

posodbe

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se zve, od ktere pride višnjevo mleko. Včasi vendar so posodbe v kterih mleko stoji, ali je hram, v kterem se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterem se mleko hrani, vzrok višnjeve barve. Torej se morajo posodbe pridno izmivati, in na sonce postavljati, da se osušijo. Hram

posode

Ta male katechismus (1768):	preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res
Fizika (1869):	na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če
Fizika (1869):	kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in
Fizika (1869):	Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot
Fizika (1869):	vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi
Fizika (1869):	take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.
Fizika (1869):	med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom

poſode
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi

poſsode

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal

posodi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje
Fizika (1869):	ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano
Fizika (1869):	pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat
Fizika (1869):	posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v
Fizika (1869):	voda že pri 90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne

poſodi

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni perſhov
Kuharske Bukve (1799):	ſkorie, lupka od lemón, ſhe enzhaſ kuhaj; ohladi v' porzellanaſti poſódi. Deni smersovat. — Ako ſo zhęſple ſlajſhi, majn zukra je potręba
Kuharske Bukve (1799):	deni v' en bokal tiga ſoka, puſti zhes nozh v' poſodi ſtati, inu premęſhaj dokler ſe zuker ſtaja; rastolzi dva lota
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ispuſtiſh, niſi zeſarjev prijatel. “ Te beſede ſo Pilata preſtraſhile. V' poſodi ſi rezhe vode perneſti, ſi vprizho vſiga ljudſtva roke umije
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga islije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sazhne is kropa puh ali ſopariza kaditi, ktera v saperti poſodi oſemnajſttokrat toliko proſtora imeti mora, kolikor ga voda ſama sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſtora imeti mora, kolikor ga voda ſama sa ſe v poſodi ima, is ktere ſe puh kadi; tako je tadaj ozhitno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v

posodo

Zlata Vas (1848):	mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na
Fizika (1869):	v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení
Fizika (1869):	trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se
Fizika (1869):	napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko
Kemija (1869):	se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se
Gozdovnik (1898):	zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko

poſodo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit

poſsodo

Biblia (1584):	poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta je supèr mene: Inu
Biblia (1584):	gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou
Biblia (1584):	rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi
Sacrum promptuarium (1695):	eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj
Sacrum promptuarium (1695):	bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle

▶ posodica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posodice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa z mehurji zaveži ali pa čiste masti po verhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	drugačno kipelno veho, ki obstojí iz lesene ali pa plehaste posodice, v kateri je potrebna voda, in sredi posode pa je

posodici
- posodici
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je pa
- poſodvizi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino

posodico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	verhu deni in na hladnim, suhim kraji spravi. Ko eno posodico odvežeš, je nar bolje, jih kmalo porabiti, ker sicer rade
Stric Tomaž (1853):	pogasim. “ Bila je Kasi. Svetilnico na tla položivši nalije v posodico vode in jo da bolnemu piti, ki jo tudi naglo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne več, kakor je v tej-le posodici. ” Ko bolnik pogleda posodico z vodo, začne se zvijati, pene so mu stopile iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obleke bogato kinčano opasnico, v kteri je imel zavito zlato posodico, Siri dobro znano. K nji stopivši jo tako-le nagovori: „Drago

▶ posoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posodi

Zlata Vas (1848):	deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor potrebujem.

posodil

Zlata Vas (1848):	kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več
Zlata Vas (1848):	ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar

poſodil

Pozhétki gramatike (1811):	moje poſójene bukve ſim nasaj dobil, al bukve, ktire ſim poſódil, ſo mi nasaj dali. Quelle affaire avez vous entreprise? Kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	brata. Miſlila ſim, de mi bo ſaj moj brat toljko poſodil. Podala ſim ſe na daln pot mu ſvojo ſilo potoshit

posodila

Tine in Jerica (1852):	le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti
Izidor, pobožni kmet (1887):	o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel, da

poſodila
Sacrum promptuarium (1695): leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep

posodili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je

posodim
Čas je zlato (1864): ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že

posodiš

poſodiſh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ti jemleſh interęſs zhe lę enimu na en dan kaj poſódiſh, je to prav? Ti poſódiſh ſhe lę, kadar te je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enimu na en dan kaj poſódiſh, je to prav? Ti poſódiſh ſhe lę, kadar te je ta vbogi ſoſed katęri te

posoditi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu
Zlata Vas (1848):	delati in ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako
Čas je zlato (1864):	»Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj
Čas je zlato (1864):	kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri

poſodit
Sacrum promptuarium (1695): napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na

poſoditi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino s' slatam vpiſane bile. „Hozhem ti jih nekoljko zhaſa poſoditi,” je kraljevizh djal; kakor hitro mi pa eno ſtran bres
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov poſoditi hotel ni, ſaj eno kravizo kupiti, ktire ſmo toljko potrebni

▶ posojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posojeni

Zlata Vas (1850):	so mu jih dajali vsak teden, de bi mu sčasama posojeni znesek (šumo) vernili. Ko je Ožbé sčasama sto in še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	odbor, ker je mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital

posojeno
Tine in Jerica (1852): poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo je tisti, ki

▶ posojevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posojevalcih
- posojevavcih
  Zlata Vas (1848): de je dolžán bil, in ni imel nič zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli še le popraševati. Nekteri že tri, štiri ali

▶ posojevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posojati; [sskj]

posojevala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja

posojuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste

▶ posojilnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posojilnic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja
posojilnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste

▶ posojilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posojil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto; po

posojila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako

posojilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo
posojilu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht

▶ posoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posoljenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje
posoljeno
- posoljeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah
- poſoleno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne

▶ pospati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospale
- poſpale
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino

▶ pospešek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospešek

pospeh

Fizika (1869):

Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik

▶ pospešenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pospešitev; kontekst

pospešenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega

▶ pospeševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospeševal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	podelila knežtvo serbsko, dokler bode spolnoval voljo sultanovo in bode pospeševal blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno je ob meji
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	tudi v tem predmetu naj boljše pripomogel in tvojo blagostanje pospeševal. O izvalenju jajčic.

pospeševala

Občno vzgojeslovje (1887):	vedno krepkeje ter se siloma bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo, a tujino mrzimo.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na pravem mestu, kjer je primerna celična tkanina, ktera bode pospeševala zaraščanje.

pospeševati

Fizika (1869):

Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen

pospešuje

pospeševa
Botanika (1875): v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na

pospešuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali
Zoologija (1875):	jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a
Občno vzgojeslovje (1887):	Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti

pospešujejo

pospeševajo

Botanika (1875):	strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le
Botanika (1875):	notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani

pospešujejo

Zoologija (1875):	knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši
Občno vzgojeslovje (1887):	na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja

▶ pospešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospeši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Čas sili ljudi naprej povsod. Kar samo ne gré, se pospeši od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih

pospešil

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	Jutri ob sedmih odrinemo. Prosim, ne pridite prepozno. « »Se bom pospešil, zdaj pa zdravi! « Šnakšnepskovski me spremi do vrat in ko
Domen (1864):	Celo ko je videl, da se dva bojevata, ni nikakor pospešil korakov več kakor toliko, da je vidil, kdo se valja'
Pegam in Lambergar (1891):	ne pridem v Celje, prepozno bode", šepetal si je in pospešil korake. Ni še hodil dolgo, ko zasliši za seboj peketanje
Senanus (1892):	celó knjigovodje in vseh sitnostij njegovih. Ni pozneje, ko je pospešil korake, da bi zamuda venderle ne bila predolga, plašil se
Lisjakova hči (1892):	je bil, da je ta polom po svoji slabosti le pospešil, če ga ne odvrne posebna sreča. Toda kaj hoče? Mehak
Na krivih potih (1893):	ga čaka tu? Konec mora vzeti od vsega hudega! In pospešil je zopet svoje korake, kolikor so mu le dopuščale slabe
Gojko Knafeljc (1899):	zobe in obrnil pogled v nasprotno stran. A korake je pospešil, da bi ušel temu neprijetnemu, bridke slutnje obujajočemu šumu. Toda
Gojko Knafeljc (1899):	njiju svetli krili. Burno mu je utripalo srce, ko je pospešil korake, da se jima približa. A ko je bil zavil
Gojko Knafeljc (1899):	do glavne ulice, je zaslišal neki vrišč in vpitje otrok. Pospešil je korake, in skoro na oglu je zagledal žalosten prizor

pospešila
Kmetijske in rokodelske novice (1848): odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej
pospešili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je vino

▶ pospešujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospešujoče
Občno vzgojeslovje (1887): Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo

▶ pospraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospravila
Robinson mlajši (1849): začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta
pospravili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla
pospraviti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je

▶ pospravljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospravlja
Revček Andrejček (1891): ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti! (Pospravlja svoje reči. )

pospravljati

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	te besede k sercu. Precej se je začelo po hiši pospravljati in pomivati. Vsa posodba je bila lepo in čisto omita
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ko gospá odide, začne Micka sobe pospravljati, potem pa gré k studencu in res že zopet pusti

▶ pospravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pospravljene
- poſpravljene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha

▶ pospremiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospremi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi. Ino Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj

▶ posrebati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posreblje

Valenštajn (1866):	ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. (Kozarce zopet nalijó; trknovši pijó. ) Stražnji
Valenštajn (1866):	ne, jutri zadéne; Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes

▶ posrebren pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posrebren
- posrebrnjen
  Fizika (1869): zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta
posrebrenega
- posrebrnjenega
  Fizika (1869): 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da
posrebrenim
- posrebrnjenim
  Fizika (1869): sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar
posrebreno
- posrebernjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo

▶ posrečiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posreči

Občno vzgojeslovje (1887):	to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako
Občno vzgojeslovje (1887):	svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti

usreči

Astronomija (1869):	sozvezdij ima pa domišljija preveliko svobodo, ker le malokdaj se usreči med očrtom kake zvezdne skupine in nje imenom najti kako
Botanika (1875):	imenovane odrode, sprevržke ali sorte rastlin, kar se jim najbolje usreči pri klinčiču (naglju) in pri šeboju (Levkoje). 4. Pestič (pistillum

posrečila
Zeleni listi (1896): več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje

posrečilo

Kemija (1869):	njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem
Gozdovnik (1898):	Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe

▶ po sreda predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

po sredi
- posredi
  Robinson mlajši (1849): prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli

▶ posredek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sredstvo; kontekst

posredek
Robinson mlajši (1849): bil. Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si

▶ posreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredni
- posrednji
  Občno vzgojeslovje (1887): pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga

▶ posredi prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredi

poſred

Pozhétki gramatike (1811):	au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de: travers des ennemis, poſréd ſovráshnikov, ſredi ſkos ſovrashnike: à travers nima de sa ſeboj
Pozhétki gramatike (1811):	me popréd obiſkat. 3. Sad sa au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de: travers des ennemis, poſréd ſovráshnikov, ſredi ſkos ſovrashnike

▶ posrednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posrednik
Kemija (1869): zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet
posrednikov
- posredkov
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka in

▶ posredno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredno

Aritmetika za učiteljišča (1885):

obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število

posrednje
Občno vzgojeslovje (1887): naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno

▶ posrednji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

osrednji; Pleteršnik

posrednja
Botanika (1875): iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit

▶ posredovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredovanjem
Zoologija (1875): žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem animalnih živcev.

posredovanju

posredovanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	dobro podprt po izvrstnem zajutrku, katerega dobim po prijaznosti in posredovanji gori omenjenega gospoda, vzamem slovó od Mokronoga in se napotim
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	njunega posestva tembolj, ker se jima je zdelo po Vladimirjevem posredovanji kakor iz nova podarjeno, ter ste hvalile Boga.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in zahvalo. Ta podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. kr. kmetijskega društva v Gorici spis na svitlo prišel

▶ posredovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredovati

Zoologija (1875):	gornji kožici, in verjetno je, da more gornja kožica tudi posredovati potrebno delovanje zraka na kri. Čudovito je, da je kri
Občno vzgojeslovje (1887):	potrebne, da postane rabljiv ud družbe. 3. Vzgoja mora sosebno posredovati, da gojenec uvidi posebne razmere svoje domovine, da se privadi

posreduje

Kemija (1869):	As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do kovin, kamor ga nekteri tudi v
Občno vzgojeslovje (1887):	ni dvojbe. V najtesnejši zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po jedni strani občute in ž njimi delovanje vnanjega sveta
Občno vzgojeslovje (1887):	sosebno ljudska šola. Ona ima pred vsem ta namen, da posreduje občno človeško omiko, da deluje torej v službi vzgojne svrhe

posredujejo

Zoologija (1875):	naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile
Zoologija (1875):	gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no

▶ posrkati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posrka
Kemija (1869): v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa

posrkajo

Fizika (1869):	gosta so in čim temneje barve so, in narobe. Zatorej posrkajo n. pr. saje skorej vse toplotne trakove, med tem ko
Zoologija (1875):	žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi. Te mezgovnice posrkajo v prebavilih napravljeni hranilni sok (chylus), zato se te žilice

▶ posse neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

posse
- poſſe
  Sacrum promptuarium (1695): Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da

▶ possesionem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

possesionem
- poſſeſionem
  Sacrum promptuarium (1695): non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi

▶ possit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

possit
- poſſit
  Sacrum promptuarium (1695): caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena

▶ post samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

post

Ta male katechismus (1768):	lejt, noter da LX. Se pak tudi skus pogostnu pytje post prelome? Nekar, ker je le jesti prepovedana. Od SS. ſakramentov
Ta male katechismus (1768):	ſa dobru uſeti. Zhe se pak sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je enu bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega ſhivota, ali de
Ta male katechismus (1768):	ali ſa druge proſſemo, ali Bogu bloger rezhemo. Kaj je Post? Je ob goripostavleneh dneh po navadi, inu ſapovdi te Zirkve
Ta male katechismus (1768):	ſapovedan praſnek S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te shtire kvatre, inu druge ſapovedane postne dneve derſhati, koker
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki tudi sliſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	st. Marku počiva molkla. — Suhi Traven-mali, kmeta žali. — Lepi, suhi post pomeni žitno rodovitnost. — Slana v tem mescu je bolj nevarna
Pastirski list (1852):	sebe, ktero u zapovedanom zderžanju od jestvin obstoji. Kteri prelomi post iz lenosti, lehkodušja, prevzetnosti, ali nevere, tisti je ne prikladen
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	materi pride, jim reče: „Nate, jejte, dokler kaj imate; tak post je dober”. 6. Povést. Kako mora Pavliha z druzimi otroci

poſt
Branja, inu evangeliumi (1777): sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi

posta

Pastirski list (1852):	jed iz perzaneslivosti dovoljena, kak tudi ne po nedeljah svetega posta, k mesenim jedilom ribe se pristavljale. Zapoved od mesojeje se
Pastirski list (1852):	od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se sme
Pastirski list (1852):	Glede obderžavanja cerkvenoga posta za leto 1852 oznanim sledeče postave: I. Verni se imajo
Pastirski list (1852):	samo enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek
Pastirski list (1852):	navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost ino namen posta pred oči imajo. Boleni ino kteri žmetno delajo, so ne

poſta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja

postom

Maria Stuart (1861):	ohranila zvest spomin. Obletnica je danes grozne zgodbe, Praznujem s postom in s pokoro jo. Kenedi. Pustite v miru tega hudega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojih rók. Tudi hudo pokoro delamo za svoje pregrehe s postom, krotičenjem in molitvijo. Saj ste že slišali od tacih mož

poſtam
Branja, inu evangeliumi (1777): Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu

postu
- postu
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): cerkev sozidati, in zapovedal, da se ima vsako leto v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo
- poſti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): té beſséde, katére ſmo v' Evangélji na trétjo Nedelo v' Póſti brali? Kdór ny s' mano, ta je super mene, inu
- poſtu
  Branja, inu evangeliumi (1777): prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt

▶ post neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

post
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): Jutri v Postojni namesti g. Korena izvoljeni poslanec pride tedaj „post festum” v vrsto poslancev. Zakaj se je tedaj tako mudilo

▶ post. okrajšava ↘ IMP

post.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): Bene. Strešnik, Dachziegel. Preproka, Flusäbeet. Plétenica, jerbas, Korb. Prikladek, Vulgarname (post. : Jože mu je imé, Troha mu je primek, Gričar je

▶ posta neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

posta
- poſta
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta-

▶ postaja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Sodi še surovega olja pošiljajo se iz Franklina in Titusvilla, postaje atlantiške in velikozapadne železnice, odkodar so novo stransko železnico nedavno
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je prišel na begu pred Maori prav v bližino misijonske postaje Papakana ob izlivu Hokianga. Sklenil je, da vendar obišče očeta

postaji

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	na novico, da sta sinoč ljubljanski in dunajski vozovlak pri postaji Judendorf skupej zadela, da so se vozovi podrobili in se
Zgubljen mož (1864):	noči sem se vozil z Dunaja po železnici. Na neki postaji za Savo stopim z voza, namenil sem se obiskati drage
Slovenske večernice (1865):	na Gradisko, desni nas pa naravnost pelje doli proti železničini postaji Zagrad druga postaja. od Gorice proti Terstu), ktera vas stojí
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	je odpeljal se proti Dunaji in se vstavil na prvi postaji, je pač zvedel, da je popisanemu podoben človek stopil tam
In vendar —! (1878):	Ali pri vsem tem me pa pričakuje jutri na Š-ki postaji — moja žena, povračujoč se iz toplic«. »»Vaša — žena««? Prijatelj! jaz
Zádruga (1890):	stopal dalje. Res sem omnibus zopet došel že na prvi postaji, ko je napajal. Šel sem dalje, ali kmalu mi je
Strte peruti (1894):	srečnejši dnevi, ko je mogla časih iz vasi proti železniški postaji pol ure odtod. Pot je bila lepa in prijetna, in
Usoda ka-li (1895):	je uredništvo nekega časopisa ponudilo prodajo lista v neki tramvajski postaji. « Gruden je zmečkal list v majhno kroglo ter ga zabrusil
Kotanjska elita (1898):	Tisti večer sta se izprehajala v Trstu po peronu na postaji južne železnice lajtnant Josipovič in nadporočnik Ljubic ter pričakovala brzovlaka

▶ postajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na

postajajo

postajajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri
postajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj

poſtajajo

Biblia (1584):	kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe
Kuharske Bukve (1799):	reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni

postajal
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete
postajala
Tine in Jerica (1852): kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta

postajali

Na Žerinjah (1876):	razširjenem gospodarstvu. Dnovi so se počeli vidno krajšati in krčiti, postajali so hladnejši, jesen je zavijala širne bukove gozde polagoma v
Cyclamen (1883):	gonja zaman in da volka gotovo ni več blizu tod, postajali so oni plašni lovci tudi bolj pogumni in neutrudljivi. Meden
Roka in srce (1883):	gojenci izkazovali. Deset let je zadovoljno živela. Iz dečkov so postajali čvrsti mladenči. Nekteri so pod njenim varstvom ostajali do dokončanih
Milko Vogrin (1883):	bledelo je vedno bolj od dne do dne, njeni živci postajali so vsak dan bolj občutljivi, in uboga deklica se je
Vesela vožnja (1889):	mesta v bližnjo, jako oživljeno vas Komárjevo. Srečujoči ga znanci postajali so in zrli začujeno za njim. »Kakó se je jel
Gospa s pristave (1894):	le za dobri kruh in prijetno življenje. V gručah so postajali in se pogovarjali o tem, kar se je zgodilo, in
Spletke (1894):	šle tudi iz naše mošnje. « In njegovi poslušalci so že postajali nezaupljivejši do nove šole: »To so sicer malenkosti, toda če
Gojko Knafeljc (1899):	najskromnejšega rokodelca. Posedali so za mizami ter zrli v časopise, postajali so v gručah, glasno govoreč krilili z rokami, se naslanjali
Gojko Knafeljc (1899):	okna, ki je bilo napol odprto, je šlo nekaj ljudi. Postajali so v bližini ter opazovali zaprte prodajalnične duri. Zmajevali so

poſtajali
Biblia (1584): sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu

postajalo

Milko Vogrin (1883):	upanje na uspešno ljubezen do Vogrina! Stoprav zdaj mu je postajalo jasno, kako strasten in odločen nasprotnik mu je bil baron
Milko Vogrin (1883):	bila najbolj razveselila Olga. Njeno srce, prej otožno in razsrjeno, postajalo je zopet veselo. Takoj je pogledala brata, namežikala mu z
Pegam in Lambergar (1891):	je pel, da bi se seznanil z igralci. Veselje je postajalo vedno splošnejše in glasnejše, in pivci so vpili, naj še
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je vedno z vodo, da bi pogasil hudi ogenj. In postajalo mu je od trenutka do trenutka hujše. Kako malo čaša
Gospa s pristave (1894):	poslovanje se mu je zdelo čim dalje prijetnejše. Grofu je postajalo vedno ugodneje, a Viridi vedno huje. Čim prijaznejši so bili
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	a čim bolj ga je ogledovala, tem hujše ji je postajalo Molčé ga položi na mizo in zamišljeno vpre oči pred
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	se že skoro iznebil neprijetnega posla, kteri ga je čakal, postajalo mu je vendar tesno pri srcu, ko se je začel
Dušne borbe (1896):	med njima. Oba je navdajala tesnoba, da jima je govorjenje postajalo težavno in mučno. Ta očitna njiju izprememba je vzbudila Emerihovo
Kvišku (1899):	kot in zamižal. Izpod neba je pričelo pršati. Lacingerju je postajalo nekako ugodno pri duši. Jednakomerno bučanje kočije, coklanje kopit, žvenk

postajata
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati
postajati
Divica Orleanska (1848): Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu

▶ postanek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postanka
- poſtanka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben

▶ postanek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastanek; SSKJ

postanek

Zoologija (1875):	po lastnosti celicam jako malo podobne, tudi se časih njihov postanek iz celic dá težko dokazati. Po tem takem razlikujemo v
Zoologija (1875):	ki jih pogosto vidimo na živalski in človeški koži. Prvotni postanek celice še zdaj nij dovolj razjasnjen. Nekateri namreč trdé, da
Občno vzgojeslovje (1887):	da ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi pospešuje. 14. Postanek čustev. Pri našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka
Občno vzgojeslovje (1887):	tega, da li se delovanje življenja pospešuje ali opovira. 8. Postanek predstav in njih obnova. V prvih dneh svojega življenja izvršuje

▶ postanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nastanek; nemško-slovenski slovar

postanje
Ta male katechismus (1768): ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu

▶ postaran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaran
- postaran
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst
- postaren
  Tiun - Lin (1891): držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in

postarani

poſtarni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	staroſte spoſnati, kamer tudi ti leſesh, inu hitish. Kader so poſtarni ludji tudi pravizhni, inu kader ti stari hudobni niso, toku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh

▶ postarati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaral

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	grozno ravnanje? ” „I glejte, to je tako-le: ko sem se postaral, postal sem tudi modreje in sprevidel, da sta gospod Jupiter
Spisi Krištofa Šmida (1883):	tudi v dejanji je pokazal svojo hvaležnost. Mojster se je postaral, umerla mu je žena in vojska je oškodovala njegovo imovino
Izidor, pobožni kmet (1887):	ga spoštovali in ljubili. Od kar se je bil pa postaral, hodili so ga pogostoma v tej in onej zadevi za
Gozdovnik (1898):	je izgledal, kakor bi se bil v zadnjih desetih minutah postaral za celo stoletje. »Kdo vam daje pravico, napravljati me predmetom

poſtaral
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj

postarati
Robinson mlajši (1849): v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil

▶ postati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postal

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse
Zlata Vas (1848):	ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet
Zlata Vas (1850):	v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak je mogel tisti dan, ko je pravico dobil, iz
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Ti vse dni živel. — Sej si Ti le zato otrok postal, de bi mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dobro; pomagaj mi, de bom v vsih rečeh Tebi enak postal.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu
Čas je zlato (1864):	VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski
Ferdinand (1884):	igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo solze v oči.
Zeleni listi (1896):	Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó

poſtal

Biblia (1584):	v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako

poſtov
Branja, inu evangeliumi (1777): enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni

postala

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili
Robinson mlajši (1849):	korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi
Roza Jelodvorska (1855):	je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je
Mineralogija in geognozija (1871):	bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna
Stelja in gnoj (1875):	od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni
Revček Andrejček (1891):	ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen

postalla

Ta male katechismus (1768):	ſgody po tvoji beſſedi. III. Inu ta beſſeda je meſſú postalla, inu je per nas prebivalla. Zheshena se Maria. MOLIMO. Gnado
Ta male katechismus (1768):	II. Beſſeda postalla je bila Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem' telesu. O bodi

poustava
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete

poſtala

Biblia (1584):	tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl
Biblia (1584):	on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga

poſtalla
Branja, inu evangeliumi (1777): Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru

postale
- postale
  Mineralogija in geognozija (1871): zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili
- poſtale
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize

postali

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači storiti morajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več perčakovati, ker je že
Blagomir puščavnik (1853):	Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni
Mineralogija in geognozija (1871):	njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na
Mineralogija in geognozija (1871):	Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek
Mineralogija in geognozija (1871):	tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo
Izidor, pobožni kmet (1887):	med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja

poſtali

Biblia (1584):	dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih
Biblia (1584):	Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji
Biblia (1584):	timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri

poſtalli
Branja, inu evangeliumi (1777): nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim

postalo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge
Mineralogija in geognozija (1871):	manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline

poſtalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih

poſtalu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena

postane

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem
Fizika (1869):	lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore
Mineralogija in geognozija (1871):	prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni
Občno vzgojeslovje (1887):	na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da
Občno vzgojeslovje (1887):	to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da

poſtane

Biblia (1584):	pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod
Sacrum promptuarium (1695):	mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on ſam, inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako

postanejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se
Fizika (1869):	je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n
Mineralogija in geognozija (1871):	glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji
Mineralogija in geognozija (1871):	Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali
Botanika (1875):	tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti
Botanika (1875):	na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le
Zoologija (1875):	mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel

poſtanejo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga

postanem
Lohengrin (1898): Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse

postanemo

poſtanemo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	viti ſliſtite, de my ſkusi Ş. Kèrſt otrozi boshji poſtanemo, ne ſmęte miſliti, de je tó ena beſeda od vezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on hózhe tudi, de my na tako visho njegóvi otrozi poſtanemo, de nam njegóvu krajléſtvu k' erbſhini ſliſhi. Sakaj zhe ſmo

postaneš

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino
Ferdinand (1884):	se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh

postaneta

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v
Fizika (1869):	Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba

postanete

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še
Kemija (1869):	da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in

postanete
- postanete
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim otrokam postanete. “
- poſtanete
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar

postati

Občno vzgojeslovje (1887):	tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le
Gozdovnik (1898):	dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je

poſtati
Genovefa (1841): savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi

postoj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga bolj rahlo. „Zadnjič sem ti dala

postoji

Divica Orleanska (1848):	( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane
Divica Orleanska (1848):	Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se ne prime. Ko je zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu
Zlatorog (1886):	se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in
Pripovedke za mladino (1887):	pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj

▶ postava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postav

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljudstvo pa bo tudi spoznalo, de vradniki so spolnovavci tistih postav, pri kterih se je tudi ljudstvo vdeležilo, de, kdor vradnikov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljudstva ne spoštuje, ki se je v zboru vdeležilo tistih postav, za kterih spolnovanje imajo možje skerbeti, ki so od vladarstva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	in odkritoserčno. Iz poštene odkritoserčnosti, in iz nepremakljiviga deržanja vstavnih postav na obéh stranéh, zgorej in spodej, izvira zaupanje, ki je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	s početkom 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ktero se bo pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju s svojimi sosednimi podružnicami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	zakonskih, rodbine, prijatlov, zapovedajočih in podložnih, — je občinstvo družbenosti, vlade, postav, práv, dolžnost in sredstev za pospeševanje občne in edine srečé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva, občil, trgovstva, brambe in
Gozdovnik (1898):	nazaj. »Je-li ju poznate, sennorita? « »Ne; videla sem le obris postav. « »Kučilo je bil, pa don Estevan. « »Don Estevan, oni vojvoda

poſtau

Biblia (1584):	inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal
Biblia (1584):	djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri

poſtav

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	LISTROM Ali ſapopadek teh Bukuvz, inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro pomaganje. II.

postava

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to
Zlata Vas (1848):	in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli
Gozdovnik (1898):	rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost

poſtava

Biblia (1584):	ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti
Branja, inu evangeliumi (1777):	ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava. 1. Na taiſti dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal

postavah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	potreba več serca , kot glave. Glave smo imeli pri starih postavah, ali serca za ljudstvo je bilo malo, in ravno gospodje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ministri so tedaj prevzeli imenitno nalogo, se v vsim po postavah vstave ali konstitucíje zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar
Stric Tomaž (1853):	storiti: ali nesrečnemu beguncu pomagati, ali ga pa celó po postavah sodbi zročiti? V njem se hud boj prične; vender se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	raztrošenja kuge po pašah je tako velika, da je po postavah od leta 1810 in 1834 razločno prepovedano, živino ob času
Kemija (1869):	Dobrota srebra, ki se izdeluje v srebrno robo, je po postavah določena; v Berlinu izdeluje se 12lotno, pri nas in na
Mineralogija in geognozija (1871):	in prav pazljivo določevali, navadno pri 14° R. Po kemiških postavah že zdaj sploh lahko posnememo, da gosteji minerali, ali minerali
Ferdinand (1884):	da Ferdinandovi otroci nimajo pravice do grofije v Španiji po postavah te dežele. Tudi kralj sam ne more teh postav samovoljno
Oče naš (1885):	Preiskali smo vsa njegova pisma in našli smo tudi po postavah narejen testament“. Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je

poſtavah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti

postavam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev

postave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v
Stric Tomaž (1853):	ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se
Stric Tomaž (1853):	in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še

poſtave

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh

postavi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50

poſtavi

Biblia (1584):	bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram
Branja, inu evangeliumi (1777):	Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni
Branja, inu evangeliumi (1777):	Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu
Branja, inu evangeliumi (1777):	is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur

postavo

Zoologija (1875):	Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo
Revček Andrejček (1891):	bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne

poſtavo

Biblia (1584):	Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor zhe jih je malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura

▶ postavek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavka; SSKJ

postavek
Aritmetika za učiteljišča (1885): je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod
postavki
Aritmetika za učiteljišča (1885): z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali

▶ postaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo

postavni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	temuč tudi dolžnosti. Ljudstvo je po vstavi poklicano, se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obeta. Ti boš šel k cesarju in ga prosil za postavni del od konfisciranega premoženja, kaj ne? Vzemiva, da ti ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po hudobiji, to vas ne briga) postavni delež od Nežinega premoženja; grenko sem ga zaslužil, marsiktero noč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	korist občinstva, je dr. Zarnik nasvetoval, vlado naprositi, da po postavni poti odpravi posilno legalizovanje. Zarnikov predlog je obveljal; zoper ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	odsekovega predloga, da naj bi se vlada naprosila, naj po postavni poti skrbí za to, da se določila zarad notarskega legalizovanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	jan. (Funkcijonarji državnega pravdništva) stopijo z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz. Za ta okraj je, kakor se čuje, nekdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	se mi o tej zadevi težavno zdi iz parlamentarnih vzrokov. Postavni načrt veli, da se ima zadruga sestaviti po vseh udih

postavno
Šola v boju proti pijančevanju (1898): naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega

▶ postaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavi

po razstavi(združena oblika)
Gozdovnik (1898): sledov toliko zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla

postavi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi, ali z merzlo vodó izmije. Tudi se da večkrat z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to
Zlata Vas (1850):	je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni potresi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se
Izidor, pobožni kmet (1887):	in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se
Zeleni listi (1896):	da so jo komaj z očmi dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V

poſtavi

Kuharske Bukve (1799):	Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s'
Kuharske Bukve (1799):	lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne
Kuharske Bukve (1799):	sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol
Kuharske Bukve (1799):	dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na
Kuharske Bukve (1799):	sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení
Kuharske Bukve (1799):	dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina

postavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo.
Gozdovnik (1898):	devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva

poſtavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela

poſtavio
Sacrum promptuarium (1695): shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna

postavil

postavel

Ta male katechismus (1768):	O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji je sturil Testament, * postavel je gori ta svete ſakrament. O bodi itdr. VII. Ta
Ta male katechismus (1768):	kar jeh Buh resodel, inu nam skus svojo Zirkuv naprej postavel viruvati, nej bo poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12. Katire

postavil

Robinson mlajši (1849):	je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal
Robinson mlajši (1849):	je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo
Deborah (1883):	trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga
Občno vzgojeslovje (1887):	take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni

poſtauil
Sacrum promptuarium (1695): te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus
poſtavel
Branja, inu evangeliumi (1777): tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok

poſtavil

Sacrum promptuarium (1695):	netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum
Sacrum promptuarium (1695):	inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh
Branja, inu evangeliumi (1777):	je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15.

poſtaviu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naprei stojozhu terpleine skus en shivi ſpomín na enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu s' zeliga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na poſvariu, ali de bi tebi tvojo prausetnoſt naprei na poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Ti ſi ſe nam, inu sa nas zeliga dau, inu poſtaviu, tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker eno nar navredniſhi rezh sa trideſet ſrebernikou na prudei poſtaviu. Ali je mogozhe, debi biu ta try lete v' ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naprei ſtojozhu terpleine premiſliu, inu ſi tiſtu zélu pred ozhy poſtaviu. Katira britkuſt te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju, inu teh drugih Jogrou premosheine poſtaviu, inu tiſtu nemu zhes dau, ta dar te zhudesha delat

poſtavuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	Reſnizhnu vam povęm, de bo on njega zhes uſſe blagu poſtavuv.
Branja, inu evangeliumi (1777):	urshoh, inu je taiſtu gori na krish , verh njega glave poſtavuv. Toku je pak bilu sapiſſanu: Leta je JEsus Nazarenſki en
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi nym shpisho dav ob ſvojmu zhaſſu? bloger temuiſtimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſpoſnali, ke je on ſvojo duſho sa naſs poſtavuv: toku imamo tudi mi duſhe sa naſhe brate poſtaviti. Kedu

stavel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi

postavila

Sacrum promptuarium (1695):	ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej
Robinson mlajši (1849):	v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je
Zoologija (1875):	obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi

poſtavila
Sacrum promptuarium (1695): od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble

postavili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo
Zlata Vas (1848):	tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je tako stara, kakor
Gozdovnik (1898):	odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo

poſtavili

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza

ſtavili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegoviga kraljeſtva. Terdovratni Judje ſo ſe njegovimu prizhanju v' bran ſtavili. Pa niſo kaj mogli modroſti ino duhu, ſ' kterim je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer ſe lahko sgodi, bi per njih raji sidane ſtebre ſtavili. — Kar kurjavo in kuho sadéne, bi tudi pomagalo, de bi

postavim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta

poſtavim

Pozhétki gramatike (1811):	edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj
Pozhétki gramatike (1811):	perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne
Pozhétki gramatike (1811):	bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi
Pozhétki gramatike (1811):	bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante
Pozhétki gramatike (1811):	ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi

postavimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se
Fizika (1869):	toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s
Astronomija (1869):	okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji
Kemija (1869):	pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom druge prvine, pod. 67, ni nobenega razloga
Gozdovnik (1898):	imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in

poſtavimo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar bo v tih rezheh sa dobro in koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je

postaviš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po ušesih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila

poſtaviſh

Pozhétki gramatike (1811):	jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol poſtaviſh praſhanje kdo ino kaj? Odgovor ti pokashe imenvávniga, poſtavim: l'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dète! tí, ki boshji tempelj podereſh, ino v' treh dneh poſtaviſh! “ Pa Jesuſ je vſe voljno terpel, le beſédize ni protil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	metuljev pa lahko poloviſh, zhe po nozhi v laterni luzh poſtaviſh, in okoli luzhi limanze ali kake maſtne mreshe naſtaviſh, de

postavit

poſtavit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bilu, kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'jezho
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poloshiti, koku malu bi tiſta vagala! ali pa pruti ſonzu poſtavit, koku malu bi bilu per tiſti ſvetlobe, ampak veliku vezh

postavita

Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb
Revček Andrejček (1891):	in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita!

postavite
Fizika (1869): kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da se zemlja

postaviti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta
Roza Jelodvorska (1855):	kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred
Fizika (1869):	ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar
Mineralogija in geognozija (1871):	§. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima
Revček Andrejček (1891):	zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita!

poſtaviti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu
Branja, inu evangeliumi (1777):	namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me
Branja, inu evangeliumi (1777):	JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti

▶ postaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navesti, reči; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

postavim
- postavim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi
- poſtovem
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov

▶ postavivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

postavivši
- poſtavſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza

▶ postavka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poza, drža; kontekst

postavke
Lohengrin (1898): kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro

▶ postavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavlja

Rudninoslovje (1867):	daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena
Gozdovnik (1898):	z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil
Gozdovnik (1898):	in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič več

poſtavlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori, sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polovizo pa dobi, ko ſe bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo

postavljaj

poſtavlaj

Kuharske Bukve (1799):	glasbam, de ſe obę sgorna inu ſpodna ſprimeta; tę krofe poſtavlaj na en s' moko potręſen pert. Dení maſla v' eno
Kuharske Bukve (1799):	s' kolęſzam trivoglate blęke, deni gori kakiga maſhenja; savì ſkup, poſtavlaj na papir, puſti gor iti na gorkim, pomashi jih po

postavljajo
Občno vzgojeslovje (1887): mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke
postavljali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem kraji ni

postavljati

postavljati
Zeleni listi (1896): kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako hitro, da so jo komaj z očmi

poſtavljati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhim pridani kmetovati; kako ſe mora bolj perpravno kmetijſko poſlopje poſtavljati, in druge naprave per kmetijah; ona bo ſkuſhala s podukam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dalje. ) Pred 824 léti ſo jeli veternize (mline na ſapi) poſtavljati. „ 670 „ Şultan Muredin Mahmud v jutrovim, je pervo poſhto napravil

▶ postavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavljen

postavlen
Ta male katechismus (1768): bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj

postavljen

Zlata Vas (1848):	kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako
Fizika (1869):	dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi
Fizika (1869):	Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen

poſtaulen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr je biu zhes Chriſtuſovu, inu tih Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti. katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	jes h' ti shpotlivi ſmerti tiga krisha obſoden, med resboinike poſtaulen, na krish perbit, na krishu s' jeſſiham, inu shouzham napoyt

poſtavlen

Branja, inu evangeliumi (1777):	teri: polej! leta je poſtavlen k'enimu padzu, inu k'goriuſtajanju njeh veliku v' Israelu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kir je pak leta revers mojga supernika po krajnſku gori poſtavlen , tok proſsim sa diſpensazion pro hoc casu , de ga bom
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	liga ſvęjta v'ſhtalti eniga kriviga ali satosheniga napręj poſtavlen: drugizh, kęr bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim

poſtavljen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim

vſtavlen

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakór en hudodęlnik svęsan, inu vklejnen v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pilatusu poſlan, inu sdaj pred ſódni ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus sa en zhlovek. On

postavljena

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna
Astronomija (1869):	Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena.

postavljene
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se

poſtavlena

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſturuv od sazhetka. Jeſt ſim od vekumej , inu od nekedej poſtavlena: predn ſe je semla ſturila. Globozhin she ni blu,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hudim nagnenjam podvèrshena, od tavshent ikuſhnjav obdana, tavshent nevarnoſtjam vun poſtavlena, je reſnizhnu enaka enimu zholnu, katęri bó od valov pokrit

poſtavljena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Goſp. Ferlanova pinja je bila per ti priliki na ogléd poſtavljena, in sa daljne ſkuſhnje perporozhena. Goſp. M. Pregel oſkerbnik krishanſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je péti dan Grudna, v vélki oltar loſhke nunſke zerkve poſtavljena. Şhel ſim jo glédat, prav bliso podobe ſim bil, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti, okna naj bodo ſhirji kakor viſhji

postavljene

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in
Rudninoslovje (1867):	óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji
Botanika (1875):	lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo
Botanika (1875):	z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega

poſtavljene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le

postavljenega

postavljeniga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče

poſtavljeniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shaliga ne ſtorí, ino zhaſti nad ˛Savlam králja od Boga poſtavljeniga, s' Goſpodovim oljem pomásaniga, nad kterim ſe ne ſme nihzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odgovoril zolnarjem: „Nikar vezh ne jemljite, kakor kar vam je poſtavljeniga. “ Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte ſile, nikogar ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor kraja sréliga ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo

postavljenemu

poſtavlenimu

Abecedika ali Plateltof (1789):	4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej poſtavlenimu ˛Spovedniku ſe ſpovedati, inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telú
Abecedika ali Plateltof (1789):	jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej poſtavlenimu Spovdniku ſe ſpovedati , inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telu

postavljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré
Botanika (1875):	tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to, ali so med sabo ali s

poſtavleni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vishajne zhesda. Leten Planętov je 7. inu leti ſo poverſti poſtavleni. Ta pervi, inu nar ta vikſhi je 2 Jupiter. 3
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	blishnimu, inu sa volo zhloveſhke druſhine, v' katęro ſmo my poſtavleni. Je tèdaj po pravizi, de ſhe sa druge dęlamo, kęr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tó, de ſo ony timu ſovrashtvu tih porędnih sa zyl poſtavleni; en Jógèr ny zhes ſvojga Mojſtra, inu ony ſe sa

poſtavljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pràv s léſam obrazhati, naj bi pa nalaſh v to poſtavljeni umétni borſhtnarji nad hoſtami pasili. — Nameſti liſtja bi dôbro bilo

postavljenih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v
Botanika (1875):	prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv

poſtavleneh

Kratkozhasne uganke (1788):	tok prashaj njega: v' kajſeni tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht
Kratkozhasne uganke (1788):	zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na

postavljenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili
postavljenimi
Botanika (1875): na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno

postavljeno

postavlenu

Ta male katechismus (1768):	Skus J. X. G. n. Amen. Karkol je na miſi postavlenu, inu bo goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu
Ta male katechismus (1768):	ſapovdi: ti se nimash kako podobo isreſati, hb ſdajzi ſraven postavlenu: de be taisto molil; tu se ſastope na tako viſho

poſtavlenu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	9. Statutum eſt hominibus ſemel mori. Vſim ludem je gor poſtavlenu enkret vmreti. Mi poidemo takei, kamer ſo vſi pred nami
Kratkozhasne uganke (1788):	ali zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje, katiru se skus eno ſakſyto pergliho ſdej s' to

▶ postavski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

predpisen, postaven; SSKJ

postavske
- poſtavſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per

▶ postavši pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nastali; Pleteršnik

postavših
Kemija (1869): dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od

▶ posteklen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postekleno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite

▶ postelj samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postelj

Blagomir puščavnik (1853):	več spati, malo le vžije, noge se ji odpovedo, v postelj mora. Neža in Ljudomil se začneta bati in Neža reče
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je stala miza, krog nje stoli in ob steni čedna postelj, a velika skrinja je bila poslednja v tem podzemskem skrivališči
Gozdovnik (1898):	s svojimi zdaj umrlimi »stariši«. Ležišče od kož, siromašna mrežna postelj, konjska lobanja, ki je služila za sedalo, to je bilo

▶ postelja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postelja

Vetrogončič (1860):	prestrašena v Milkino sobo. Milka je bila na pol slečena, postelja odgernjena, luč je gorela z dolgim vtrinkom, da se je
Zlato pa sir (1860):	njem je nekoliko sena ali maki, in pravi se mu postelja. Ob tretji steni je ognjišče iz ilovice, po steni gori
Domen (1864):	berene z nogo in zavpije: „Hoj! Stara, tukaj je merzla postelja, vstani! Kaj ležiš na zobeh? Djal bodem, da si sneg
Sosedov sin (1868):	dolgopétiš po dolzem in širocem? Rajši v hlev pojdi; moja postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel zatisniti očesa
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	razriti in spraznjeni; le nekoliko papirja leži po tleh. Tudi postelja je razrita in ko vzdignemo blazine kviško, se nam pokaže
Grajski pisár (1889):	pa so bile ta krasni prostor zasedle te ženske, in postelja, ki je služila dosedaj blagoslovljene mu nasledniku apostolov, je imela
Od pluga do krone (1891):	Veha, upihneš jo takoj, kadar ti dam znamenje, kajti tvoja postelja je svetilki najbližja. Ti, Rodè pa, ki si najmočnejši, hiti
Roman starega samca (1895):	boljšega stanovanja! Zaspal nisem več; vsi udje so me boleli. Postelja je bila prekratka, moral sem ležati skrčen. Vzpnem se, iztezam
Moja hoja na Triglav (1897):	nisem gledal. Da popolnim opis, naj dostavim, da je bila postelja mehka in zame dosti dolga, česar sem se telesno prepričal

poſtela
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj

posteljah

poſtelah

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſhtenu koker podnevi: nekar v'poshreſhnoſti, inu pyanoſti, nekar v'poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite

poſtljah
Genovefa (1841): Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama

postelje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v
Sveti večer (1866):	vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se
Spisi Krištofa Šmida (1883):	dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo
Ferdinand (1884):	se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še
Ferdinand (1884):	pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so
Ferdinand (1884):	bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli

posteljo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot

poſtele

Sacrum promptuarium (1695):	pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe

poſtelje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je
poſtlje
Genovefa (1841): satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj

postelji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel.
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj
Valenštajn (1866):	Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En
Sveti večer (1866):	listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati
Ferdinand (1884):	kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov
Ferdinand (1884):	ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega

poſteli

Sacrum promptuarium (1695):	konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh
Sacrum promptuarium (1695):	sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je

poſtelji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna
Genovefa (1841):	hovi poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel

posteljo

poslo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje

posteljo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo
Robinson mlajši (1849):	so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tù, in tù mu je bilo živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na
Mlinar in njegova hči (1867):	vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite v posteljo!
Oče naš (1885):	te peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice

poſteljo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti
Genovefa (1841):	Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je nasaj padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta

poſtelo

Sacrum promptuarium (1695):	piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl

▶ posteljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posteljno
Pripovedke za mladino (1887): pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj

▶ posteljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posteljica

posteljca

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Dostavek. V Novicah, leto 1849, stran 89, se bere: Če posteljca 24 po tem, ko se je krava otelila, od nje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nje ne gre, je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz krave iztrebi. V 3 ali 5

posteljici

Pripovedke za mladino (1887):	Potem se vležeta Janezek in Jerica v dve belo postlani posteljici, in oba mislita, da sta v nebesih. Starka pa se
Zeleni listi (1896):	je tu, France. In tisti ostane celo noč pri tvoji posteljici, tudi ko spiš. Kdo je ta, France? « Tedaj pa se
Zeleni listi (1896):	tako se je že temu privadil. Mati poklekne k nizki posteljici; sklene Francekovi ročici in jih objame s svojimi. »Francek, molit

posteljico

posteljco

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti

▶ posten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postna

poſtna

Kuharske Bukve (1799):	s'kuhanimi Karfiolami, inu daj na miso. 2. Ena mozhna poſtna shupa. Perſtavi tri polizhe vode k' ognju, kadar vrè, perſuj
Kuharske Bukve (1799):	shupi, kar zheſh; jo snaſh tudi k' ajmohtu perlivati. 6. Poſtna shupa od ribjiga droba. V' eno koso deni putra, ppl

postne

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi

poſtne

Branja, inu evangeliumi (1777):	3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy
Kuharske Bukve (1799):	naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami

postnih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se napravi čista grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žemljevimi drobtincami potresene in z razbeljenim putram polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj

postno
- poſtno
  Kuharske Bukve (1799): dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi

▶ posten neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

posten
Aritmetika za učiteljišča (1885): debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta

▶ postenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postenjem
- postenjam
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish

▶ postiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postil
- poſtil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je
postila
- poſtila
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril

postim

poſtim

Branja, inu evangeliumi (1777):	lih tudi ta ozhitni greshnik. Jeſt ſe dvakrat v' tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvętim Sakramentam, uno uro gxrem bolnike objiſkat: vſaki pętik ſe poſtim, tolikajn dam almoshne: Jeſt niſim ne en lakomnik, ne en

postiti

Ta male katechismus (1768):	Papeſham. Kedu je pod greham v' ſapovedaneh dneh dolſhan se postiti? Uſſi od XXI. lejt, noter da LX. Se pak tudi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei

▶ Postojna samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Postojna

Poſtojna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te shelje tako dopolnila, de ima Poſtojna velik zhes 42 zentov teskak svon in pa tudi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudſtva shegnali, ktere poſebne zhaſti in ſilno veliziga veſelja hvaleshna Poſtojna nikoli ne bo posabila. Pervi trije svonovi pa ſo bili

Postojne

Postojne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici

Poſtojne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki Poſtojne ne posna, in jo le grajati ſliſhi, kakor, de bi

Postojni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se bo pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	V kakih 2— 3 sejah končá svoje zborovanje. Jutri v Postojni namesti g. Korena izvoljeni poslanec pride tedaj „post festum” v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bodo kmalu rodile še druge sestre po naši domovini. V Postojni osnovalo se je okrajno poljedelsko, v Vipavi pa sadjerejsko društvo

Poſtojni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is

Postojno

Poſtojno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	niſo bile kake majhne rezhi, ne sa svonarja, ne sa Poſtojno, take svonove napraviti. Svonar je mogel velik zhes 40 zentov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	per vezh perloshnoſtih, poſebno pa letaſ ſprizhala, de tiſti, kteri Poſtojno tako grajajo , jo zlo premalo posnajo. Vezhletne shelje Poſtojnzov ſo

▶ postojnski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

postojnska

postojnska
Rudninoslovje (1867): Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri

poſtojnſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo previdni in modri Poſtojnzi radi pervolili , in sdaj ima Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa v letu 1777 lepa s dvema svonikama dosidana Poſtojnſka zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare tolikanj

postojnske

poſtojnſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v dveh letih poplazhali sa dobre rezhi vſelej perpravni prebivavzi Poſtojnſke ſare. ” Poſebno zhaſt in ſilno veliko veſelje ſo pa ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v edinoſti sdrushene mozhi ſkerbnih , pridnih in poboshnih prebivavzov male Poſtojnſke fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga

postojnski

poſtojnſki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi pazh to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s veſeljem poſluſhajo, doſti let
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navadi v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh obſtoji. Poſtojnſki svonovi imajo naſlednjo tesho in te le glaſove (Töne) : Gotovo

postojnsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in

▶ postol samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obuvalo; Hubad

postole

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poleg poſode ove, negibčne postole; napivši se, bo tudi jel postole premišljevati, in morebiti, de se obuje. Na obutiga, ker ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	želite, nastavite mu dobriga vina in poleg poſode ove, negibčne postole; napivši se, bo tudi jel postole premišljevati, in morebiti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naročéno so marljivo zveršili. Ubogi divjak se vina obilno napije, postole obuje ; tóde gerdó se vkani. Ko je možje od vsih

▶ postopač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopač

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba
Revček Andrejček (1891):	da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz

poſtopazh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pridniſhi, ta nar bol dęlavni zhlovek drusiga ny, kakor en poſtopazh, katęri zèlú nizh ne dęla, zhe nima per vſih ſvojih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	En len zhlovek, en poſtopazh je na vſe vishe maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe

postopači

Zlata Vas (1850):	noge spravila. Zakaj kar pošteni ljudjé zaslužijo, s tem se postopači redé. Ti zmeraj premoženje druzih molzejo, in njih zanikernost tudi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	jih z ojstrimi besédami od sebe, če mislite, de so postopači ali pa zapravljivci. Ne morete véditi, kaj včasi kdo po

▶ postopanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopanja
Zlata Vas (1848): hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter

postopanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tudi pozneje bralo v časnikih, pričakovati se je smelo solidarno postopanje o tem, da v državni zbor, kteremu „sprava narodov” ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	bili v Pragi lani zbrani federalisti zavezali v strogo skupno postopanje; al po vsem, kar se je tudi pozneje bralo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	mestu preskrbeti samo „nemška” inteligenca, le spretne roke in modro postopanje nemških strokovnjakov” — tako se je kričalo po tukajšnjih in unanjih
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da je to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih porabno. Iz rečenega se
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	otroke premožnejših starišev, da bogatinec nima hujšega sovražnika nego je postopanje — lenoba. Proti temu sovražniku ni drugega orožja nego delo — ali
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je odločil, naj se izpustita maorska poglavarja, globoko obžalovaje krivično postopanje svojega prednika. Storjeno krivico je izkušal poravnati s prav posebno

postopanju

postopanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se ne dá pod noge metati človeku, ki po tacem postopanji le dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ne se prenagliti, zato da se moža pokaže v svojem postopanji v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem

▶ postopati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopa

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	storiti tako hudobijo, ino grešiti zoper svojiga Boga! “ Vender zmiraj postopa za njim; on se je pa povsod ogiblje. Enkrat je
Stric Tomaž (1853):	na kraji strašnega brezna leži in da nekdo za njim postopa, ga v globočino potisniti. Spet se mu pa prikaže bela
Zoologija (1875):	in Turškem. ) Najnavadniši je pa v Egiptu, kjer v tropih postopa* po mestih ter se s psi trga za mrho in
Občno vzgojeslovje (1887):	težiti, in da spoznava pravi vzgojni smoter; 4. da vzgoja postopa po trdnem, vzgojnemu smotru primernem načrtu. Vzgoja je torej po
Gozdovnik (1898):	Don Antonio de Mediana! hočete li, da se z vami postopa kakor s človekom časti vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem

poſtopa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat je

postopajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	prekucnejo nikoli na vrat nanos starih navad; z dobrim pomislikom postopajo naprej, naglice ne poznajo. Za to bo tudi o ti
Čas je zlato (1864):	vidi, de je na kolnici (železni cesti) vse narobe, de postopajo delavci, ogledovavci in inženirji brez dela, in posebno ti letajo

postopal
Izidor, pobožni kmet (1887): hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi

postopati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker ne bo treba kramarjem po 14 dní v Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in
Oče naš (1885):	prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj

poſtopati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vveſti in ſvoj namen doſezhi , ſe mora pametno poprijeti, pozhaſi poſtopati in ne ſkuſhati, v en mahlej drevó podreti, Şzhaſama ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tej rezhi ſtanovitno dershimo pravila goſp. Majerja: „Tu tréba pozhaſno poſtopati, da nikogar ne ſilimo, nikogar ne shalimo in vunder smiraj

▶ postopen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopni

Fizika (1869):	tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste
Zoologija (1875):	so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami

▶ postopiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopiti
- poſtopit
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka

▶ postotek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

odstotek; kontekst

postotkov

Botanika (1875):	lahka drva pa, kakor topolova in vrbova, 40 do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali
Botanika (1875):	so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode v sebi. Sredi tropičnih gozdov je imel Humboldt časih
Botanika (1875):	težka drva, kakor hrastova in bukova, imajo 20 do 30 postotkov vode; lahka drva pa, kakor topolova in vrbova, 40 do

▶ postradati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

postradal
- postradnol
  Robinson mlajši (1849): iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako

▶ postrani prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postrani

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je
Mineralogija in geognozija (1871):	grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku ) postrani* na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride

po strani(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico

▶ postranski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postranska

Fizika (1869):	vpeljujeta električni tok od stanovitnega lanca E v glavno spiraljko. Postranska spiraljka Pod. 193.
Kemija (1869):	in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor postranska dobava klorovodenčeva ali solna kislina, ClH (§. 45). NaCl + SO3.HO

postranske

Aritmetika za učiteljišča (1885):	so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi

poſtranſke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo sa ſajene drevéſza, de ti bojo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi bile ſhe tako ravne

postranskega

Fizika (1869):	se dade vrtéti okrog njene navpične osi, zavzame posle večkratnega postranskega nihanja določeno lego, v ktero se vselej spet povrne, kolikorkrati
Občno vzgojeslovje (1887):	Pri zaznavanji nekaterih predmetov se pojavljajo čustva, katera nimajo nobenega postranskega zanimanja in katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka

postranski

Botanika (1875):	Na deblu se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72.) skončuje deblo in ga daljša
Botanika (1875):	razvitku. Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se pokažejo sem ter tje po deblu prav po
Botanika (1875):	na stran in v pázduhni brst stopajo, med tem ko postranski brsti sami narejajo nove cevne povezke. Pod. 73. nam kaže
Botanika (1875):	na vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji. Pazduhni in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima
Botanika (1875):	ž njim istega rodu. Listi. 47 Iz debla rastó mnogoštevilni postranski organi, ki pa niso valjarju podobni kakor deblo, ampak ploščnati
Botanika (1875):	Sostavljeni listi so največkrat pérnati (gefiedert). Na pernatem listu stojé postranski njegovi listki ali drug drugemu nasproti (pod. 98.), ali pa

postranskih
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v
postransko
Mineralogija in geognozija (1871): dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča

▶ postreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postreči

postreči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V

poſtrezhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje

postregel

Oče naš (1854):	prinesel Alojzi sadja in vina. S serčno, ljubeznivo postrežnostjo je postregel Štefan svojima gostoma in jih prosil, mu povedati, kako sta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel še z eno, ki jo je zapel od svojega lastnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Razgovor ugodni naroda slavenskoga”, s kterim je rodu svojemu največ postregel. V nji dijejo kerščanske kreposti, v nji se nahaja ljubezen
Ultra! (1867):	bo nikogar, ki bi zanj kaj poskrbel ali mu kaj postregel. Ljudmila. A, vi mislite, da bi môgla prevzeti jaz ta

poſtregel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila

postregla
- postregla
  Blagomir puščavnik (1853): Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj
- poſtregla
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem

postregli

postregli
Blagomir puščavnik (1853): tudi lepo poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno

poſtregli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtreho vseli; kedáj bolnika ali jetnika, de bi ti bili poſtregli ino pomagali? On pa jim bo odgovoril: Kar naj manjſhimu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſte me ſprejeli; ſim bil bolan, ino ſte mi poſtregli; ſim bil jetnik, ino ſte me
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli, ino te jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſte pod ſtreho vseli; ſim bil bolán, ino mi niſte poſtregli; ſim bil jetník, ino me niſte obiſkali. — Ino mu porekó

postreže

Kelmorajn (1864):	Zveličarjevega, da moramo popotnike sprejemati in lačne nasititi, — njemu lepo postreže. S pomočjó nekega godbenega učitelja, ki se je iz Češkega
Slovenske večernice (1865):	Carja in njegove spremljavce prenoči in, kakor je mogel, jim postreže neki Mernjava, siromaški grajščák. Car je opazil iskreno prizadetje, s
Ljubljanske slike (1879):	je z onim govoril. Tu pa tam tudi sam kteremu postreže, denarja pa ne pobira sam, nego ima zato posebnega ministra
Ljubljanske slike (1879):	pade odgovor v drugem jeziku, se mu tudi v tem postreže. Pri vsem tem jed in pijača ni dražja pri njem
Arabela (1885):	iznebi neprijetne misli. Ko stopi v sinovo sobo, da mu postreže s kavo, sedel je kakor navadno pri svojih knjigah. Morala
Postillion d'amour (1887):	in Fredku dobro jutro, spremi ja na svoj brodič in postreže s zajutrkom, za Tajhu prav razkošnim. Kaže se jasnega zatrjujoč
Vanda (1888):	kdo naju v mestu, imel bo vsaj koga, ki mu postreže. « Žiga je zadovoljen poslušal sestro in ni ji nasprotoval. Izprevidel
Roman starega samca (1895):	posli zanesljivo osebo, na katero se smem zanašati, da točno postreže bolnici ob določenih urah z zdravilom, da se ne zmoti
Kotanjska elita (1898):	zraven nje, ko ji je naročal, s čim naj ga postreže. Sodnik je sunil pod mizo z nogo dr. Lovrina in

poſtreshe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna

postrežejo

Blagomir puščavnik (1853):	njih serčnost, in veli služabnikom, da naj jim nar boljši postrežejo. Vsi se po dvorišči posedejo, si napivajo, ter so prav
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	trati sredi najlepših cvetlic z mlekom, sterdjó in sladkim sadjem postrežejo. „Oj, kako neumen je bil najin strah! “ djala sta zdaj

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 85 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če
Blagomir puščavnik (1853):	zalega rekel? Mislite si, da sim jaz ne le kako posamezno žal besedo, ampak že pogosto ktero čez pleča od viteza
Fizika (1869):	kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa drevesa ali gozdiči na prostem polji, in vsakega leta
Zoologija (1875):	družbah, časih na tisoče skupaj. Črna vrana (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih. Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvema številoma, ako je v katerem koli redu z vsakim posamič, ali kar ob jednem z njiju produktom pomnožimo. 2.) Število
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je sestavljeno; da dobiš njega posamična razmerja, primerjaj vrsto neznanke posamič z vsako drugo vrsto in to zato, da zveš, je-li
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od več druzih vrst takó zavisna, da je z vsako posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dva ali tri račune, ako že najprej vemo, da bodo posamič le malo prostora potrebovali. Na konci se doda glavni knjigi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	neznanka. 2.) Drugo razmerje proporcije je sestavljeno; da dobiš njega posamična razmerja, primerjaj vrsto neznanke posamič z vsako drugo vrsto in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kakó se lahko prepričaš, je-li rezultat prav? Dostavek. Kadar so posamična plačila jednaka, in sicer vsako = c, ondaj je poprečni plačilni
Občno vzgojeslovje (1887):	a) posamično vzgojo, b) vkupno vzgojo. Prva vzgoja je vedno posamična; tako se vzgojuje otrok navadno v svoji obitelji. Tu vzgojuje
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojnimi oblikami. Razen že naštetih dobrodejnih vplivov ima domača kot posamična vzgoja te-le važne prednosti: a) Vzgojitelj more vso svojo moč

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je gotova vrednost vsega plačila jednaka vsoti gotovih vrednostij vseh posamičnih plačil. Določujoč gotove vrednosti bi morali računati diskont nad sto
Aritmetika za učiteljišča (1885):	aktivnega imenja odštejemo, imenujemo čisto imenje. Popis in ocenitev vseh posamičnih sestavin aktivnega in pasivnega imenja imenujemo inventar ali inventuro; posamične
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c, ondaj je poprečni plačilni rok tedaj jednak poprečnemu številu posamičnih rokov. § 147. Ako treba kapitale c1, c2, c3 oziroma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih posestnikov. Iznesek, na katerega se kateri koli državni papir glasi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njegovim rokom ter vsoto teh produktov razdelimo z vsoto vseh posamičnih plačil. N. pr. A je kupil hišo za 8000 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 215. 1.) Logaritem produkta je jednak vsoti iz logaritmov posamičnih faktorjev. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga in logaritmi. Pomnoživši
Aritmetika za učiteljišča (1885):	posojila, izdana od države same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih posestnikov. Iznesek
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	na najvišji stopinji imamo priliko govoriti o razširjanju alkoholizma v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	priliko govoriti o razširjanju alkoholizma v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah; ko govorimo o zemljepisni

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvoje blago zmešati ter v ta namen poiskati razmerskih števil posamičnim sestavinam, ki se zmešajo, velja načelo: ako zmešamo vselej po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s številom, ako vsak njegov člen s številom razdelimo ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató
Zlata Vas (1848):	zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih
Zlata Vas (1850):	ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga nič ni vedil, ob ravno tisti
Stric Tomaž (1853):	Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač

Kuharske Bukve (1799):	ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar
Ferdinand (1884):	Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja.

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umétniſhi, lépſhi ino perljudniſhi je rekel kralj odbrati v' njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je goſpodar veſ vdán, njega ſamiga ſi ima sa poſtréshbo. Srozhí mu vſe goſpodarſtvo. Povſod
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kakor jes sa te zvetlize. One ſo meni sa majhno poſtreshbo hvaleshne, ino lepo zvetijo; kako bi vam jes ſhe vezh

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si
Občno vzgojeslovje (1887):	sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja

Genovefa (1841):	je sa njimi, kakor krotâk peſ ſkakljala. Vitesov in groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj pa sa njim jesdarilo. Ko
Genovefa (1841):	in nihzhè ni hôtel domá oſtáti, rasún bolnikov in njih poſtreshnikov. Vſi ſo ſvôje prasniſhke oblazhila oblékli in ſo hitéli ſvôjo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku.

Kuharske Bukve (1799):	Bísena. 158. Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v'
Kuharske Bukve (1799):	notri kuhat; pa ne predolgo, de nepoſtánejo terdi. 160. Pezhene poſterve. Poſtervo oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 85 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —