- diva
Divica Orleanska (1848): ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam
diva diven dividend dividendov diviti divizor divizorjev divjačina divjad divjak divjakov divjaštvo divjati divje divje_glasen divjeusenjski divji divjina divjost divjotrasen djanj. djatelno dlačen dlačje dlaka dlakast dlan dlesen dletast dletce dletiti dleto dn. dneven dnevnik dnevno dninar dno do dob doba dober doberški dober_volja dobiček dobičkarija dobičkaželjnost dobitek dobitev dobiti dobivati dobivka dobljen dobljenje dobrava dobravski dobro dobrodelen dobrodelnost dobrodelstvo dobrohotnost dobrolski dobro_misleč dobrosrčen dobrosrčno dobrosrčnost dobrota dobroten dobrotljiv dobrotljivo dobrotljivost dobrotnica dobrotnik dobrotnost dobrovoljen dobrovoljno dobrovoljnost dobrovoščen dobroznan dobrški dobršno dobski docela dočakati dočim dodajajoč dodajati dodan dodatek dodati dodelan dodelati dodeliti dodeljen dodobra do_dvanajst dofen dognan dognati dogodba dogodek dogoditi dogodivščina dogoreti dogotavljati dogotoviti dogotovljen dogovarjati dogovor dogovoriti dohajati dohiteti dohod dohodarina dohodek dohtar doiti dojen dojenec dojiti dojnica do_jutro dokaj dokaz dokaza dokazan dokazati dokazavši dokazik dokazovati doklada dokler dokončan dokončanje dokončati dokončevalec dokonjati dokopati doktor dol dolar dolenji dolenjski dolenjsko doleteti dolg dolgčas dolgo dolgobradec dolgoceven dolgočasen dolgočasiti dolgočasnost dolgoleten dolgomuden dolgorep dolgost dolgosten dolgotrajen dolgotrpeč dolgotrpen doli doli_brati dolič doli_iti doli_jemati dolina dolinica dolinškov doli_pasti doli_poklekniti doli_potlačiti doli_priti dolitiranje doli_tlačiti doli_vleči doli_vzeti dolnji določati določba določek določen določevanje določevati določilen določilo določitev določiti
| Divica Orleanska (1848): | ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam |
| Deborah (1883): | O, oče, Ana, sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko ničel, da bosta imela oba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zavisna številčna vrsta v kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | divizorjevimi in kvocijentovimi členi v njiju produktu, t. j. v dividendu. Ako je a + b + c divizor, m + n + p kvocijent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se na decimalni točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da določimo kvocijentovim številkam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 s 6. |
| Zeleni listi (1896): | ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiš kvocijenta, ki je sam praštevilo. Drug za drugim uporabljeni divizorji in pa zadnji kvocijent so prafaktorji danega števila. Ako treba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delitev, ne oziraje se na decimalni točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da določimo kvocijentovim številkam mestno vrednost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrsta v kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko ničel, da bosta imela oba isto toliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomenja stotice tudi prva kvocijentova številka 2. Pri b) stojé divizorjeve jednice (3) pod dividendovo številko 8 in ta ima vrednost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzih. N. pr. a) enačba, b) enačba. Pri a) stojé divizorjeve jednice (4) pod dividendovo številko 1, katera pomenja stotice; vsled |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividend iz divizorja in kvocijenta ter kakšen je odnošaj med divizorjevimi in kvocijentovimi členi v njiju produktu, t. j. v dividendu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvocijentu ima prav tisto mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 18 ur in mertúd (božji žlak) končá bolezin; včasih pa divjačinost terpí 2 ali 3 dni, predenj konja umorí ali pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih |
| Zlatorog (1886): | Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil |
| Pripovedke za mladino (1887): | pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra |
| Kuharske Bukve (1799): | 111. Divjázhino ohraniti bres jeſiha. Divje meſo ſe narpred potręſe ſolio, ena |
| Kuharske Bukve (1799): | 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. |
| Zlatorog (1886): | Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Gozdovnik (1898): | je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel pred oči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá |
| Deborah (1883): | Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tenjkim ojstrim nožičkam, s kakoršnim navadno pisavne peresa režejo. Iz divjakoviga verha pa izreži en palec dolgo zagojzdo, ktera vilice ravno |
| Deborah (1883): | Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade |
| Maria Stuart (1861): | O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere |
| Maria Stuart (1861): | na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem |
| Zeleni listi (1896): | pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni bila ta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod |
| Zlata Vas (1848): | čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſushnoſt poshenó , ino v' Jerusalemu bodo tako dolgo ajdje divjáli, dokler od Boga odlozheni zhaſ reſhenja ne pride. “ II. „Kmal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri |
| Valenštajn (1866): | zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kedo da je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko jih pôje, vsi glasno mólijo, nekteri zmed njih v divjoglasnih sirovih besedah. Ozidje ima podobo tábora in de bi proti |
| Gozdovnik (1898): | peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj |
| Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. |
| Divica Orleanska (1848): | strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo |
| Divica Orleanska (1848): | blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov |
| Blagomir puščavnik (1853): | Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov |
| Blagomir puščavnik (1853): | razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ji je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mož in žena. Potem mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na |
| Divica Orleanska (1848): | Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj |
| Genovefa (1841): | veſêlje, koliko radoſt, kakſhno vſakdanje opravílo mi déla v tém divjim sapuſhênim kraju! O pogléj tudi Ti, ôzhe nebéſhki, blagoſlovèzh to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali ga še |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bilo, da je veliko prestál in se trudil na divjim konju, ki je berž, ko je blizu spuščenih prišel, ga |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili |
| Valenštajn (1866): | Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim |
| Blagomir puščavnik (1853): | hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji |
| Blagomir puščavnik (1853): | izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva bila mož in žena. Potem mi |
| Gozdovnik (1898): | toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in |
| Viljem Tell (1862): | ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi |
| Zoologija (1875): | tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili |
| Zoologija (1875): | ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov |
| Zlatorog (1886): | od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k |
| Blagomir puščavnik (1853): | živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v |
| Robinson mlajši (1849): | njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem |
| Blagomir puščavnik (1853): | kako bi se maševal. Neko jesensko, megleno jutro privre z divjim tropom nad Gorjanske posestva, in začne po stari navadi ropati |
| Blagomir puščavnik (1853): | Miroslavu boj napovedal. In res je vsako leto zaporedoma z divjim tropom svojih tolovajev Gorjanske posestva napadal in ropal — dokler se |
| Blagomir puščavnik (1853): | nazaj pridirja, in ko ga pri vratih pozdravi, mi z divjim veseljem hrohotaje na proti vpije: ”Veseli se čuvaj! danes dobiš |
| Čas je zlato (1864): | stresa in pravi »to je le korenjak, ki vé z divjim arabcem v caker iti, to! « »Bog me! « godernja glasno, – »en |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | milo piska in gode ne le svoji čredi, ampak tudi divjim živalim v puščavi, ki kakor zamaknjene stoje okoli njega. ” „Oj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | priložnosti in potrebi najboljše izbere — imeli so je v hrano divjim zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ki mu je v ječi zrasla, storila ga je podobnega divjim vojakom. „Zdaj je vse prav”, reče Jaka, „le urno in |
| Genovefa (1841): | rékel Boleſlav, „jes grém s vami! Jes nêzhem ſam med divjimi sverinami oſtati. Té mi nizh ne odgovarjajo, zhe s njimi |
| Genovefa (1841): | zhlovéſhkih rók réſhil. Ti ne bódeſh pripuſtil, de bi med divjimi sverinami poginila. V Té hozhem saúpati in ſe nizheſar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svinskiga mesa; razun tega pa še silno veliko perotnine in divjine ; 982304 centov móke , 33558 centov sočivja; 13022701 bokalov mléka, 51465509 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nezlóžne kneze zaporedama premagali in obropali, ter z ljudmí štrašne divjosti počéli, in jih na kupe pomorili. Kadar je bila Rusija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zlo na zeſti pozepne , jih ni v ſtani od njih divjote osdraviti. Med te ſorte ljudi ſe morajo, sunej veliko drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim lev skupej prebiva: pozabil je svojiga gojzda in svoje divjote, in pri tebi svoje dni ostati hoče. — Primeril te bom |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | poſtavil, vishati zérkev boshjo, katero je s' ſvojo kervjó perdobil. “ (Djanj. Ap. 20, 28.) Teshka butara ſloni na duhovſkih ramah, sakaj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' katerim bi isvelizhani bili. Ni v' nobenim drugim isvelizhanja. (Djanj. ap. 4, 12.) Ti ſi tiſto ſveto imé, v' katerim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve. Vendar je tudi v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo Esav imé, drujzu pa Jakop. Esav je bil veſ dlázhen ino koſmat, ino tudi divjiga vedènja; Jakop tih ino pohléven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta malo mleka 'ma. 107. Kod' se vovk kota, tam dlačje (vouno) pustí. 108. Hudiga psa se ne treba bati. A. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudje she bolj sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli ledja. Jedel je le take jedí |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklina ne zgine, je treba zmivanje opustiti, in kakor hitro dlaka oteklino pokrije, se poslužiti mazila, ktero sim v X. poglavju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan; potlej počakaj, ako se goba odluši. Navadno izpade dlaka na gobi, in kedar zopet raste, je treba vnovič 3 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj. Če ravno dlaka izpade, moraš vendar oteklino tako dolgo zmivati, dokler ni zdrava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | d) Černe garje, od kterih dlaka na mestih, kjer sedijo, izpada. Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se mora mazilo v |
| Kemija (1869): | kože »potiti«, potem se na stružniku strgajo s topimi nožmi. Dlaka in tolšča se pa odpravi tudi z živim apnom in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtroka slo proti shivotu natégnjena viditi. Rép bodi tenek, slo dlakaſt, in viſoko naſajen. Bik mora biti nesmédene, to je, edine |
| Divica Orleanska (1848): | taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz |
| Fabule ino pesmi (1836): | tá, Poshêne róke v’ ovega; She kerv mu tezhe ’s dlani. Sdaj ſterti ſhpégel sasvoni: Kak veter ozha perleti, No vlezhe |
| Fabule ino pesmi (1836): | lepo ſ-hrani, Da kere ne sgubíſh; Sa vſako lon na dlani Od préſharov dobíſh. Tak shaloſtno sa mé Veſela bratva mine |
| Zoologija (1875): | njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo |
| Zoologija (1875): | 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perzhel Janes Gutenberg knige natiſkati. „ 395 „ ſo jeli v kotlovino dletiti. „ 361 „ ſo Anglijani sazheli gumbnize ali knofIjize delati. „ 355 „ ſo |
| Robinson mlajši (1849): | čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | va-njo pelja, to je v majhno, en štirjak prostorno, z dletam izdolbeno izbico, v kteri leži mertvaška skrinja našiga Zveličarja. Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole |
| Astronomija (1869): | naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nikoli nevošljiv, prepérn, razpórn? — Kaj bom v prihodnje počel? Mali dnévni red. Vstani slednji dan o pravim času in pojdi v |
| Astronomija (1869): | je 23½° nad polutnikom. Očitno je, da je dnevni oblok, ki ga solnce ta dan preteče, veliko veči, nego |
| Astronomija (1869): | aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki postajajo zmirom manjši, tako, da 21. decembra solnce pride |
| Astronomija (1869): | dan, in lok OAW, kterega preteče solnce v tem času, dnevni lok. Kakor hitro pa solnce zaide, je pa tudi dan |
| Astronomija (1869): | dan, 256. Talija, 303. Tangente, dotičnica, dirka 238, 245. Tagbogen, dnevni lok, 256. Tečaj, (pol), Pol, 249. Tečajnik, Polarkreis, polarni krog |
| Astronomija (1869): | dan solnce po polutniku. Tudi to se vidi, da je dnevni oblok OAW ravno tako dolg kot ponočni oblok WQO, da |
| Zoologija (1875): | Argynnis); gospica (A. Paphia); osatnik (Vanessa cardui); admiral (V. Atalanta); dnevni pavlinček (V. Io), pod. 187; pogrebec (V. Antiopa); veliki koprivar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je dotični račun. V glavno knjigo se prepisujejo postavki iz dnevnika in blagajniške knjige. Iz dnevnika se morajo prepisati vsi postavki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polnem poplača. Tudi prepisujejo se tu postavki drugače nego iz dnevnika. Dohodki so v blagajniški knjigi pod »debet« zapisani; a ker |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | glavne knjige zapiši na dotično stran: 1.) datum, 2.) stran dnevnika ali blagajniške knjige, na kateri je zapisan dotični postavek, 3. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjigo se prepisujejo postavki iz dnevnika in blagajniške knjige. Iz dnevnika se morajo prepisati vsi postavki v glavno knjigo, kajti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati, če bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako |
| Ferdinand (1884): | Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo |
| Divica Orleanska (1848): | vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de se ne prime. Ko je zmerznjeno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim |
| Zlatorog (1886): | In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se |
| Kuharske Bukve (1799): | shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki |
| Genovefa (1841): | bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo na vsake tri dni potresi, dokler vse breskve na dno ne pridejo. Čez dva mesca perdeni še en funt vinskiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in |
| Fizika (1869): | tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno |
| Fizika (1869): | dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah |
| Kuharske Bukve (1799): | 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula, |
| Fizika (1869): | posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi |
| Kemija (1869): | to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati |
| Zoologija (1875): | posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v njih je |
| Zoologija (1875): | in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali |
| Ta male katechismus (1768): | inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje |
| Ta male katechismus (1768): | K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo |
| Genovefa (1841): | mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako |
| Sveti večer (1866): | bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so |
| Valenštajn (1866): | ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen bil, Do tega ne bi nikdar prišlo bilo, Drugače bi vse bilo |
| Astronomija (1869): | četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je |
| Fizika (1869): | ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji |
| Lohengrin (1898): | vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se |
| Lohengrin (1898): | bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav |
| Divica Orleanska (1848): | ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaslišal Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere |
| Lohengrin (1898): | velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | še dobro sè hrastičevjem, poznanim iz čokov, ostankov orjaških nekdanjih dobov, ki so todi rastli. Na srednjem delu njegovega teka ob |
| Gozdovnik (1898): | ter padala na sivo skorjo manglov, sumahov, na grbasta debla dobov in bledo listje železnjakov. Okolu ognja sta ležala Rdoles pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili po vsi zemlji enaki, tako da je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsim tem se je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v |
| Divica Orleanska (1848): | se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri |
| Divica Orleanska (1848): | sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh dob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju sim |
| Robinson mlajši (1849): | ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega |
| Robinson mlajši (1849): | bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal |
| Robinson mlajši (1849): | na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja |
| Robinson mlajši (1849): | miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor se je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V |
| Mineralogija in geognozija (1871): | porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje |
| Stelja in gnoj (1875): | moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l' |
| Zlata Vas (1850): | Zakaj če je bolje mléko in če ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam |
| Zlata Vas (1850): | pa tudi kmalo od kodi to pride. Zakaj če je bolje mléko in če ga je več, bolje je blagó. Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam |
| Divica Orleanska (1848): | de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas čaka še veliko dela. Ker pa |
| Valenštajn (1866): | lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej |
| Sveti večer (1866): | ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima |
| Revček Andrejček (1891): | Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán |
| Gozdovnik (1898): | srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po |
| Genovefa (1841): | dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | srednem mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe sazhne s'lepim vremenam, h'kon- |
| Kuharske Bukve (1799): | obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah |
| Ta male katechismus (1768): | ta lèva; ſa zhast boſhjo pak se more uſſellej tu bulshe nuzat. Just. M. l. I. de Miſ. c. 15. Pokaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta, katire be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader sè k'mojemu JEſusu v' tabernakelnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker ena rofha od urozhine ovene. Katiri pak upanje ene bulshe rezhy obzhute, ta se bres uſſega vunajnega troshtarja sam V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is volo boſhjo skleniti. Nezh namoresh ti bulshega proſſiti, nezh bulshe molitve pred Bogam oppravlati, koker kader prosesh, de be se |
| Sacrum promptuarium (1695): | eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno |
| Robinson mlajši (1849): | še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi |
| Divica Orleanska (1848): | svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá |
| Robinson mlajši (1849): | ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa lení in le na starih navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. |
| Zlata Vas (1848): | in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav sa prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſdej odpejlli, nej teb’ ſa offr bo: * k’ b’mo bulsh’ga kej imelli,* teb’ dat’ nam bo lubo; * mi tebe |
| Ta male katechismus (1768): | ta narvezhe bres konza dobruta, inu se namore nezh bulshega, nezh lubeſnivshega ſmislit, koker Buh. Je Buh Ozha lih rajmno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bulshega spremèny, aku tebe upanje nebeshkeh rezhy poſhivy. Upaj moj Syn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othl svojo volo is volo boſhjo skleniti. Nezh namoresh ti bulshega proſſiti, nezh bulshe molitve pred Bogam oppravlati, koker kader prosesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Sa Thomasha Kempenſarskega IV. Bukuvzame nisem jeſt nezh lepshega, inu bulshega ſa vas videl, koker so lete prizhne bukuvze; ſatorej komu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | varnosti, nego zarad — snega, gledé katerega smo vendar le na boljem, ko marsikatera druga dežela. — Še nekaj naj smem pristaviti temu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vspešneje, nego domači. Šolski pouk je pred domačim toliko na boljem, ker tekmujejo učenci med seboj in ker se na ta |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Če rabimo kavčukno vezivo, prihranimo mnogo časa in smo na boljem tudi v tem, da nam vezi ni treba ločiti in |
| Gozdovnik (1898): | občudujem, sennor Diaz! Vi pa, Kučilo, niste zdaj nič na boljem nego li prej. Kje je bonansa? Vaših pet minut je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da smo v tem kaj napredvali in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo |
| Botanika (1875): | različnih gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ostala, ker je bila prepričana, de so njéni starši v boljšim kraju, de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno |
| Divica Orleanska (1848): | sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen dolgo! (Odíde. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v |
| Zlata Vas (1848): | blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | niso dosti shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí |
| Roza Jelodvorska (1855): | Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se |
| Viljem Tell (1862): | Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pade na tla. Toraj nikár ſe ne bojte! Ví ſte boljshi kakor vſi vrabzi. Tudi vſi laſjé na glavi ſo vam |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sta se prepeljati morala. Strahoma in trepetaje sta se bližala boljšej deželi. Ali kako sta se veselila, ko vgledata na morskem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jokata. Pa tudi mati jima reče: „Ne jokajta! Tam v boljšej deželi se zopet vidimo. “ Naposled pride čolnič tudi po otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čez mene „povzdiguje, je le slama; sad moj pak je, boljši „kakor tvoj; če meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane |
| Zlata Vas (1848): | bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno tako dolgo in je ravno tako dober in še boljši, kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne marajo za jedí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koriſtniſhih shivalſh omiſlijo. Prav imajo, zhe ſo le tudi ſkerbeli, boljſheji shivini tudi bolji in mozhneji klajo dajati in ſi rasun |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal |
| Pozhétki gramatike (1811): | na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta Bueli: zaiti so ti? K' svedomi dnu hkueliki nozhi h' binkushtam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bil, koker so drugi; ſakaj ti navęsh, zhe niso ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poniſhnoſt svejty. Nigdar se nima tebi doſdevati, de be kaj bulshe bil, koker so drugi; ſakaj ti navęsh, zhe niso ki |
| Biblia (1584): | de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob |
| Biblia (1584): | vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred |
| Genovefa (1841): | sen, ktéro ſi mi v boljih dnévih ſkasoval. Ljubésin do tebe vsamem ſebój v grob. ” „Skerbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedaj nar bolj potreba? (Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri |
| Robinson mlajši (1849): | naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nategama ſe ſniti vélikimu sboru, to je, véliki duhovſhini ino boljſhim piſmoukam, ino jim da vpraſhanje: „Kje bo Kriſtuſ rojen? “ Véliki |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | domovino. Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo. |
| Ferdinand (1884): | ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je |
| Oče naš (1885): | so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu. |
| Genovefa (1841): | ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker |
| Zlata Vas (1850): | učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali |
| Čas je zlato (1864): | in tako le ž njim govorí. »Vaš svèt je bil dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par cekinov za vaš trud |
| Ultra! (1867): | To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil, ko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher |
| Pozhétki gramatike (1811): | al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede |
| Genovefa (1841): | môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je |
| Genovefa (1841): | glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista, ki nam |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več živeti,— da nekdaj so bili dobri časi, so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta |
| Biblia (1584): | rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku |
| Biblia (1584): | Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot |
| Robinson mlajši (1849): | svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro |
| Roza Jelodvorska (1855): | Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaže, je še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in kaj bi ne bili! Čez dolgo se zopet |
| Tiun - Lin (1891): | zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti bras use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | geram rosveto boshjo gnado inu usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. |
| Robinson mlajši (1849): | vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker |
| Blagomir puščavnik (1853): | pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet, Ž njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro |
| Pripovedke za mladino (1887): | da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta |
| Sacrum promptuarium (1695): | videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je |
| Sacrum promptuarium (1695): | magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi |
| Genovefa (1841): | Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe ſtorila, in njén |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | temuč si še sam živlenje vzel; že za del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla |
| Zlata Vas (1850): | bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem |
| Valenštajn (1866): | grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem |
| Gozdovnik (1898): | tako so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta |
| Genovefa (1841): | vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na |
| Divica Orleanska (1848): | vi ste zmirej, Za najti vas nam je hoditi v dobrim. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de so njéni starši v boljšim kraju, de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati, in vedno boljši biti zamogel. — O Bog |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved |
| Ta male katechismus (1768): | bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti |
| Robinson mlajši (1849): | vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako |
| Oče naš (1885): | nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — — |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pridu na posemeljſke rezhi sapiſal, ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti |
| Zlata Vas (1848): | de so vès dolg vernili in zopet toliko mléka k dobrimu iméli, kolikor drugi. Potem so zopet sirovo maslo in sir |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in terdnosti k dobrimu. Jezus je pri meni, kteriga le to, kar je dobro |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev |
| Fizika (1869): | čas meri, in to je tista naloga, ki jo dajemo dobrej uri. Pod. 78. Lahko bi bilo rešiti to nalogo, ako |
| Botanika (1875): | v maternej dušici (Thymus), nadalje o majaronu (Origanum Majorana), o dobrej misli (Origanum vulgare), o velenduhu (Hyssopus), o kadulji (Salvia) in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti dobri Duh viemenu Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga duha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali |
| Genovefa (1841): | vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni |
| Divica Orleanska (1848): | znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo iz onega konca hiše, Komaj so jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. noi to resnizo klor vedeti nash? pridi pridi dori Duh tegniel kateri skriunueſti boshje viesh: noi resodi mena to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera je Sakatolsh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas taba sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah shpanov inu tvojah firshtov noi |
| Ta male katechismus (1768): | od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | še na tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | marajo za jedí, za ktere so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini |
| Zlatorog (1886): | Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri |
| Genovefa (1841): | Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu |
| Genovefa (1841): | shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | še veči prid se bo pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako drugo, le ime se mu |
| Valenštajn (1866): | ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije |
| Zoologija (1875): | platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane |
| Ferdinand (1884): | je pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega |
| Tiun - Lin (1891): | Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje |
| Zeleni listi (1896): | v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro! «, ali »dober dan! « |
| Biblia (1584): | Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud |
| Biblia (1584): | odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku |
| Biblia (1584): | je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe |
| Sacrum promptuarium (1695): | te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu |
| Ta male katechismus (1768): | sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Odsojah”), iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu, se po pravici more najbolja letošnja predstava dramatičnega društva imenovati. V vseh prostorih prepolno gledališče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dobrega dokazano, da so peči, ki se v sobi kurijo, najbolja pomoč za odpravo prevelike vlažnosti v sobah. Take peči narejajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je |
| Stelja in gnoj (1875): | nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska |
| Zoologija (1875): | 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor je riba vęzhi al majnſhi. Per karpih je glava narbolſhi, per ſhukah ręp; podſterva na ſrędnim shivoti. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro spita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po obsegu in jeziku vsa primerna naši mladini, daje „Vertec-u” najboljše potno pismo za 2. tečaj, in 1. letošnji list kaže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | izvršil! Posojilnice ali založnice bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kar je v današnjih politično razburjenih in materijalističnih dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat priporočali Slovenom, veščim srbščine in prijateljem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | na prodaj: vino, pivo, rakija, kruh, sir, salame itd., tedaj: „najboljše jedi za lačne ljudi”. K sreči stal sem tudi še |
| Gozdovnik (1898): | tega je krotil svojo gorečo nepotrpežljivost. Don Estevan je bil najboljše strelce razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako |
| Gozdovnik (1898): | lovcem uiti ne more, kterih očesa in puške so bile najboljše v celi Apačevini. Že postavlja don Estevan nogo v stremen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se bode prepričal, da celi krompir dá naj veči in naj boljši pridelk. Naj bolji za seme je srednje debelosti. 2. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | unim enaki, le da namesto nožev so pri teh lemeži. Naj boljši in naj bolj poterjeno med temi je Jordanov razrušnik |
| Moč ljubezni (1865): | tako težko, celo neprenesljivo dozdeva to ti bo zlajšal čas, naj boljši zdravnik. Čas ozdravi vse bolečine, le srčno se podaj |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | potresa. Prijatlici pa mirno počivate, kajti nedolžnost je sladkemu spanju naj boljši porok. Jasno ko ribje oko je bilo nebo nedeljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike ali mlinze is nar bélſhi moke! “ Potlej tezhe k' zhedi, odbère nar lepſhi tèle |
| Genovefa (1841): | ſam kriv, s mnósimi dobrimi in shlahtnimi déli. To je narbolje, kar ſhe ſtoriti móreſh. Shalovati in ſe toshiti dalje ne |
| Genovefa (1841): | mèzh preſékal. Uzhi ſe od mène, de ſe tudi na narbôlji ljudi ni sanêſti. Oh, nikóli niſim miſlila, de mi bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim vam ravno popred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline |
| Divica Orleanska (1848): | deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo zdaj, ne zdaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ceví položijo 3 čevlje pod zemljo. Kakošne so drênažne ceví? Nar bolji so okrogle ceví, so tudi naj bolji kup, se |
| Razne dela (1870): | hrani. Daj, dvigni reno, vidla boš, Resnica se ne zlaže! Nar bolji kos obira mož, In nama osle kaže. En škrat |
| Razne dela (1870): | si on. Za vladarja na stran položí se Skupniga truda nar bolji plod. Z vadli služabniki se pogodijo, On dragotine si |
| Razne dela (1870): | bijemo za mesto svoje? Z besedo eno ti nemarno veržeš Nar bolji grad iz serca Francije, Prej ko kerví je kaplica |
| Razne dela (1870): | verli Toót, pokliči mi Ajasa simo, Blagor ak bosta obá, nar bolji bi bilo gotovo; Tuki začela se bo moritva okrutna |
| Razne dela (1870): | vun! presunite mi serce, Pred noge vodju trešite me mertvo! Nar bolji vaših sim pobila vam, Imela nisim z vami milosti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lanenim oljem redka maža napravi, ktera se na garje vriba. Nar boljše in nar gotovejše zdravilo ktero se 8 ali 12 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, ako se leta četertinka zdravila z leseno lopatico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kjer toliko ovsa raste, kolikor ga konji potrebujejo, tam je nar boljše konje z ovsom kermiti. Kjer ovsa ni dovolj, tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | obljubilo 25 zlatov od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar boljše spoznalo. Večletne skušnje v živinozdravništvu so me poserčile, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na rani pokaže je po Novicah, leto 1855, stran 93 nar boljše zdravilo, če se notranja plat ene ali več suhih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skale, zobljejo tukaj sladke in redivne zeliša in dajejo potem nar boljše mleko, sirovo maslo in sir. DVANAJSTI RAZDELEK Vzrok, znamnja |
| Čas je zlato (1864): | nikoli upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kumne. 4. Jezhmenova, al ovſena moka al vſsake pol je nar bolshe ſame Ershi ni toku dobru. 5. Qvaſs, al droshje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kàl k' ſvojim hlapzam: Hitru pèrneſíte tó narbólſhi oblazhilu, inu ga oblęzíte, inu dajte njemu en pèrſtan na |
| Kuharske Bukve (1799): | od vrata proti kobilzi med obęma peretnízama, inu tę ſo narbolſhi, tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. |
| Ta male katechismus (1768): | mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel |
| Oče naš (1885): | se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil |
| Oče naš (1885): | jé nič in ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne |
| Robinson mlajši (1849): | serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi. Evrota |
| Ultra! (1867): | hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poslal, ktero ga je z drugimi vred pretresovalo in za nar boljšega zreklo. Ob enem me je družtvo povabilo, da naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne morete Ogerske skušnje zavreči nikakor. „Vse poskusite , kar je nar boljšiga obderžite'' — samo tó pazite, de čes méro ne mahnete |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me je sam večkrat opomnil, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ampak jo le bolj na stran tiší. Bomo popisali nektere naj bolji drevesa, ktere so tudi za naše kraje po skušnjah |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | celo štirikrat več pridela, kakor z gnojem, iz kterega je naj bolji moč izhlapela. Ako postavim, kmet na svoji njivi pridela |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in živeti, kot naj bolji otrok; tako hočem živeti, de bo vsak vidil, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | so drênažne ceví? Nar bolji so okrogle ceví, so tudi naj bolji kup, se dajo naj lože pokladati, so lahke in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kaj storiti, da gnoj na gnojníšču ne izhlapi svoje moči? Naj bolji stvar za to je zeleni vitriol, to je, tista |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | De, Ti si naš naj bolji prijatel! Za otroke in odrašene, za vse ljudi si |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da celi krompir dá naj veči in naj boljši pridelk. Naj bolji za seme je srednje debelosti. 2. Zrezani krompir, če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali tudi štirnajst dni preden je žito prezrelo, je tedaj naj bolji čas za žetev. Luskina je takrat tanji, zerno bolj |
| Razne dela (1870): | tistikrat Bil žagradar pobožni brat, Ga mniha svetiga so zvali, Naj bolji spričbe mu spoznali. Kér duša clo se snagi vda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | veselje doživel. 16. Jožef, pastirčik. Jakop je imel dvanajst sinov. Naj boljši med njimi je bil Jožef. Šestnajst let je bil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | postrežbo, ino jim jed od njegove mize dajati. Ali Daniel, naj boljši Judovski mladeneč, si je to v greh štel. Nektere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | obračati, kakor s tim nedolžnim opravilom. Dorašeni možje bodo ti naj boljši učeniki in verli podpiravci sviloreje po domovini. Le nekaj |
| Valenštajn (1866): | Zábiva preteklo! Jaz te neskončno cenim! (Večkrat ga poljubi. ) Tvoj naj boljši Prijatelj sem, zapazite si to! Kdor reče mu hinavski |
| Stelja in gnoj (1875): | Po tej poti dober pesek postane prst, kakoršna je v naj boljši brazdi. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo do koreniniz pride. Petizh. Podkopano brinje in ſhpizhuje je narbolji gnoj sa mlade dreveſiza, torej je dobro, de ſe ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koj obtesán les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevesa so nar boljši v gojzdih. Kakošne drevesa da so nar boljši ali nar koristniši v gojzdih, zamoremo povedati, če vémo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pavec visoka in ko malo gorak dež rosí, ga je nar boljši sejati, kakor apno, zato, da se redivne rečí za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse seme kalilo in shajalo; d) če se skerbno le nar boljši, ne pa slabo zerno za seme odloči; e) če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se pa to, se vé da, samo enkrat kosí. Živinoreja. Nar boljši je vso živino v hlevu pasti, da gnoj ostane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 14. Zlata maklura iz severne Amerike, majhna ostane, in je nar boljši za terdne meje. Ima svitlo in šumeče perje, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | oves je pšenična njiva 1. in 2. verste, in ječmenova nar boljši, in tudi še malo mokrotna in deteljšče mu hasne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kdaj naj se drevésa obrezujejo in trebijo, ti rečem, da nar boljši čas zato je zgodej spomladi, ko mraz neha. Jesensko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | funtov enaka 6 ½ bukve. Za podobarje pa je les nar boljši, ker je mehák, gladek in ne razpokljiv. Cvetje ljubijo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | proda, postavim, pri mestih ali blizo mest, in to je nar boljši beratija, ker tako pride mléko dražji od masla in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo goſenze na viſokim drevju in ſe stréſti ne morejo. Nar boljſhi je tadaj, zhe ſe takrat metuljkam po shivljenju ſtrèshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vanj pihniti, pa ne pre ſilno; pihavnik ali méh je nar boljſhi sa tó. 11. Po vpihu ga je pa treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa sa murve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſluſhavzov veliko, teſno natlazheno, kolikor je proſtora bilo. Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko zhervov, je potréba sanje vezhiga proſtora, ſe vé de. Nar boljſhi je kozha takó narejena , de vetrovi nimajo mozhí do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſledni krajzer, ki ga priſlushijo ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dopovedati, de bi vſak prezej lahko in dobro snal. Nar boljſhi je to delo viditi in ſe tako od drusih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ſtavo ſkuſhati in na ogled poſtaviti:, Zeſar ſam bo nar boljſhi in nar bolj plemenite konje per tej perloshnoſti jesdaril |
| Slate jabelka (1844): | puſhavo podal, kjer ga nikoli vezh nobedin vidil ni. »Med nar boljſhimi perpomozhki, po kterih ſe ponishnoſt sadobi, je tudi ta |
| Slate jabelka (1844): | molitvi, ni nikdar v’ nobeno ſkuſhnjavo pervolila. Jesuſ nam med nar boljſhimi perpomozhki, ſe ſkuſhnjav vbraniti, molitev perporozha, rekozh: Zhujte in |
| Kuharske Bukve (1799): | je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader je on ſam na narbolſhi ſtopni ſvojga notrajniga napetja; tedaj ſe more prezej na droshe |
| Kuharske Bukve (1799): | gre dalaj, poſtane kiſlóba; inu kader predalezh pride, je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader je on ſam na narbolſhi ſtopni ſvojga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zibeli mati umerla, odgojil jo je oče z vso skerbjó; najboljih učiteljev jej je preskerbel, ničesar jej ni odrekel, vse jej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na Angleško pride 1313 in na Nemško 80 milijonov. Izmed najboljih okamnin navedemo: Debla preslic, Calamites cannaeformis, pod. 113; od praproti |
| Ferdinand (1884): | jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in se krasno oblačila; ne, ker so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so ob vso svojo moč prišli, de so ravno v narboljših, komej per petdesetih letih bili. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko |
| Botanika (1875): | ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je, tù v tej sveti uri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter |
| Roza Jelodvorska (1855): | debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep |
| Zoologija (1875): | je tako imenovani močni črv, katerega prijatelji tičev redé kakor najboljšo hrano pticam pevkam. 11. Pleme priščnjakov (Vesicantia). Priščnjak (Lytta vesicatoria |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | hl lahko vzame v ta namen vsacega vina? a) Vzemi najboljšo in najslabejšo vrsto, in potem obe srednji vrsti. enačbe b |
| Gozdovnik (1898): | majhno. Korakala sta polagoma in polna uverjenja, kakor bi imela najboljšo pravico na to, kar sta namerjala izvesti, pa se dvigneta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | oblezhen v' ſvoj domazh kraj. Pervo delo, ki ga je Doberſhkimu goſpodu ſtoril, jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar |
| Zlata Vas (1850): | perviga léta, de tako po srednji meri vsaka krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi kmalo od kodi to pride |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in povsod, kjer je kraj za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se kaj naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čast in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ne bo lahko goljfán. To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bode imel 15 % dobička? 4.8 po 15 % 240 0.720 gl. dobička. Kupna cena 4 gl. 80 kr. 15 % dobička — gl. 72 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 % dobička imeti se pravi, za 100 gl., ki so se izdali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8 mesecev pa je proda po 80 kr. kg; koliko % dobička ima na leto? 13. Neko blago ima 430 kg nečiste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl.? 4.* Pri 100 gl. je 16 gl. dobička; koliko dobička je pri 425 gl.? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zato morajo dobiti vsi trije v obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m je kupil, ako ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane |
| Sacrum promptuarium (1695): | animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per tih vražnih vedežih služili, so urno vidili, kake lepe dobičke bi si od radovedniga ljudstva lahko pridobiti vtegnili; zatorej so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déla, kterim dobizhke in veſelje pripravlja. Pa zhe ſo ravno dobizhki, ktere ſadja reja prineſe, tako ozhitni, ſe vunder ſhe ſilno |
| Stric Tomaž (1853): | korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ” |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ces. ravnavstvo loterijskih dohodkov nalaš za to postavi. Ker so dobitki podverženi štempeljnu, se mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | telegrafičen pozdrav prijazne sestrice Rojanske, je bila loterija z lepimi dobitki. — „Tagblatt” bode brž ko ne divjal nad tem, da dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pót 3 — 4 krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns |
| Fizika (1869): | v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil |
| Fizika (1869): | pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila Vaša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to |
| Stric Tomaž (1853): | šajte; kakor sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko pomaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali |
| Divica Orleanska (1848): | Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V |
| Zoologija (1875): | svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a prej se morajo večkrat leviti |
| Deborah (1883): | leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti |
| Zlata Vas (1850): | reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana |
| Ferdinand (1884): | na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se ti samorjo vsigneti. Natu sahvali tega Duha bosh saguishno dobiu nate |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sam zve poidash taku jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | „de bi ti nobeniga mojih pismov dobila ne bila. O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi |
| Tine in Jerica (1852): | delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela |
| Zlatorog (1886): | misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku hotla, prozh s'tabo v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta način bi dobile že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo |
| Ta male katechismus (1768): | biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah |
| Zlata Vas (1848): | Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se |
| Stric Tomaž (1853): | niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih sto, vradniki od 400 do |
| Zoologija (1875): | Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj |
| Genovefa (1841): | shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo, kako dobim tega konja? ” „Slišal si že, kaj sem ti rekel”, odgovori |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3, dobim prav toliko, kakor če je za 3 povečam, katero je |
| Tiun - Lin (1891): | od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se |
| Valenštajn (1866): | Makdonald. Kaj pa temu hočeš? Butlar. Če vidva nečeta, dobodem dosti — Deverú. Ne, ako mora pasti, midva tako Lehkó zasluživa |
| Gozdovnik (1898): | te obveznosti po načinu, ki vam ni bil povšeči. Morda dobodem priložnost, to stvar popraviti. Nato ponudi Fabiju roko dejaje: »Nečete |
| Kemija (1869): | od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Kemija (1869): | zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13; 65 – 13 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje |
| Ta male katechismus (1768): | ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v zlatu? 11 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | to? 6. Katerega števila četrtino treba za 12 zmanjšati, da dobiš njega 12ino? 7.* Katerega števila 5ina, 8krat vzeta, je za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši |
| Kuharske Bukve (1799): | druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo |
| Revček Andrejček (1891): | gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel |
| Valenštajn (1866): | nesrečen sad Redila v njem prokletoj skrbijo. Za službe zle dobosta plačo zlo. Butlar. Zato poprej umreta, nego on, Dogovorjeno vse |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Ne skrbita, Državo Ferdinandu rešita I krono. Plače ne dobosta majhne. Deverú. Tedaj prestol cesarju hoče vzeti? Butlar. To je |
| Valenštajn (1866): | se Nad mojimi besedami. Enako Naj bode vama. kako me dobosta, I mislim, da ne pričakujeta, Da vaša zmoti varka mojo |
| Ferdinand (1884): | še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil |
| Tiun - Lin (1891): | »Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je |
| Deborah (1883): | Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant |
| Oče naš (1885): | veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar |
| Revček Andrejček (1891): | biti, da imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse |
| Gozdovnik (1898): | sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tega močica dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski |
| Kemija (1869): | solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen |
| Ferdinand (1884): | mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol |
| Divica Orleanska (1848): | kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke |
| Rudninoslovje (1867): | blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na Obiru na Koroškem , v |
| Zoologija (1875): | le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih |
| Robinson mlajši (1849): | bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | morda celó nečastno, da bi namesti 4, 5 ali 6 dobivala po več odstotkov od svojega kapitala? Da Matica nalaga svoj |
| Botanika (1875): | imenitne takrat, ko se je še vsa soda iz njih dobivala (kemija §. 79.). Po grobljah rastó pogostoma razne vrsti metlje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kup, kakor po meſtih. ˛Svoj ſposnan preshivek ſo ſilo teshko dobivali, ino she ſkoraj je leto minulo, kar niſo krajzarja potegnili |
| Genovefa (1841): | prihajale in kako ſo tudi ptizhki raſtli in majhno pérjizhe dobivali — toliko zhaſa, de je ternjuljev germ poln ſvitlozhernih ternjulj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eno zelo leto plazhali, jih bodo ſhe prihodniga pol leta dobivali ; kteri ſo pa le sa pol leta plazhali, naj sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne bodo oznanili, de jih hočejo še za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi jih tudi po goſtama po zeli ilirſki desheli dobivali; naj jih graja Peter ali Pavl, kolikor hózhe, nizh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne bodo oznanili, de jih hočejo še za |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga maliga Petra zadovoljnost in tolažbo dobivali. Ljubi otroci! gotovo stojite še v mislih pri grobu Petroviga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | cinke. Ali namesto pogače in pečenih jabelk, ki so jih dobivali sicer obilno, dala jim je kraljica peska v skledici ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik bil, in morda da bi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukaj sapopaſti boshjo modroſt! Med vſimi nebeſhkimi luzhmi narvezh dobrote dobivamo od ſoInza; to vſakter ſam vidi in zhuti. Shlahtno ſolnze |
| Rudninoslovje (1867): | prodajajo po 50 gold. srebra, manje čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije. Lepi berilji se nahajajo sosebno v sibirskem |
| Rudninoslovje (1867): | démantovec ima od tega svoje ime. Najlepše safire i rubine dobivamo iz Cejlona; tudi na Češkem na Izerskej planoti se nahajajo |
| Kemija (1869): | schweissen). 3. Jeklo ima v sebi l do 2 % ogljenca. Dobivamo ga na dva načina, namreč iz surovega železa, ako mu |
| Kemija (1869): | V mineralogičnem delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude, iz kterih dobivamo železo. Bitne sestavine vseh teh rud je železo in kislec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in premogovega peščenca, kakor pri nas v Idriji. Večidel pa dobivamo živo srebro iz naravnega cinobra, Hg S, ki se nahaja |
| Zoologija (1875): | na stvari v naši okolici, ali pa od vnanjega sveta dobivamo razne vtise ter jih po naših čutilih zaznavamo. Po tem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče ne sme dobivati, zakaj leta bi mu čreva polnila in vamp napenjala, kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dovolj jesti in piti. 2. Zlasti po leti ne smejo dobivati gnjile ali smerdljive kervi, niti takošnega mesa, masti ali takošne |
| Zoologija (1875): | tako rekoč nikakoršne svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve |
| Gozdovnik (1898): | se je nočilo, in na bregu stoječi grmovi so jeli dobivati one šarovite oblike, ki jih negotova svitloba mračenja daje predmetom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dobil 70.000 gold., — za njo pa prihaja še veliko imenitnih dobivk po 30.000, 20.000, 15.000, 10.000, 8000, 6000, 5000, 4000, 3000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | 8, 6 in 4 gold. V vsem skupaj je 4530 dobivk, s kterimi je založena ta loteríja, in ki se bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt morem sa njó. (grę) Baron. (na ſtran. ) Pravda je dobléna, je rekla, ſe mi sdy. Predertu deklé! ſdej ſpet ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpę povędat, (doli ſtezhe , gredeozh pravi k' Matizhku. ) Pravda je dobléna. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidim, tok moje ſlushbe ne bo vezh tręba. Pravda je doblena! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sa norza imęla ! — Oh le pozhaſsi! — ſej pravda ſhe ni dobléna! ſhe ni doblęna. (grę. ) OSMI NASTOP. Budalo , Smeſhnava. Budalo. Morem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oh le pozhaſsi! — ſej pravda ſhe ni dobléna! ſhe ni doblęna. (grę. ) OSMI NASTOP. Budalo , Smeſhnava. Budalo. Morem ſtole, inu miso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hozhe in hlazhe noſi. Tretizh bo „pravda narbol ſkusi njo doblena, sakaj nje jesik „je smiraj na mokrim, njena bo vſelej |
| Kemija (1869): | na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg |
| Botanika (1875): | severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 95. Kar te ne žge, tiga ne vgašuj. 96. Zabstojn doblenimu konju se ne gleda v zobe. 97. Kar serce misli |
| Čas je zlato (1864): | udati. Naj bo! pet tavžent jih bote dobili koj po dobljeni zmagi. Že veljá! mož beseda. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s svojimi solzami. Zmaga je bila popolna; vsi so bili dobljeni. Treba je bilo varovati se, da se ne razvé ta |
| Kemija (1869): | nikoli ne porumeni niti ne počrni. Tudi kakor oborina umetno dobljeni žveplenokisli barit se rabi za belo barvo. V vodi je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomnožimo s produktom, ako je pomnožimo z jednim faktorjem in dobljeni produkt še z druzim faktorjem. a.(bc) = (ab). c = (ac |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in sicer a > b in r1, r2, r3, r4 ... zaporedoma dobljeni ostanki, ondaj stoji račun takó-le: dividend a, divizor b, ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ki je za 1 večje od karakteristike, na ta način dobljeni pozitivni mantisi pa zadaj dodamo kot negativno karakteristiko ono za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a imenujemo osnovno število ali podlogo, m potenčni eksponent in dobljeni produkt p mno potenco števila a, pišemo pa am = p. |
| Gozdovnik (1898): | pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko zlatov bo stržil za lahko dobljeni prstan. Ta stražnik je bil vrli, pošteni značaj, pa tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta člen k dvojni vsoti vseh prejšnjih členov prišteti ter dobljeno vsoto še s tem členom pomnožiti; kajti enačba, i. t. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stoječemu številu to novo številko pripisati in na ta način dobljeno število z ravno tisto številko pomnožiti, a vsak naslednji produkt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih dveh številk razdeli potem s trojnim kvadratom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali obratno sorazmerna. 3.) Dobljeno sorazmerje razreši. V ta namen razdeli produkt vseh notranjih členov |
| Stric Tomaž (1853): | vse pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teku mu se bliža Uživanja mili glas. — Nam očestvo je dobrava, Tù naj raste naša slava, Tù poganja ljubki cvét, Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo krije; Več se travnik in dobrava V cvetji ne spreminja, Več se gora in planjava V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ptice, kam so Vaše pésmi mile, K' so prijetno po dobravah V leti se glasile? — Slišim, slišim vaš odgovor, Bitja ljubezniva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkos pol leta sadoſti paſhe, temuzh ſi mora po unih dobravah ſkos vezh tednov shivesha iſkati. Ne bom ti pravil, koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega |
| Stric Tomaž (1853): | vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši |
| Čas je zlato (1864): | in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem reči, de ste |
| Genovefa (1841): | vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vraža stori, de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vas, ino vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in to celó tedaj, ako bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je že to léto Dolencam nekoliko dobička dala, de so bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka |
| Zlata Vas (1848): | iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice |
| Blagomir puščavnik (1853): | dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj |
| Fizika (1869): | živo srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razlagati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor |
| Tine in Jerica (1852): | smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim boljši bilo, ko bi tudi moji lastni otroci bili. Tine. Naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she |
| Sacrum promptuarium (1695): | neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta |
| Robinson mlajši (1849): | vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Učitelj. Veliko že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi |
| Valenštajn (1866): | prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks |
| Stelja in gnoj (1875): | pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na njivah, katere s |
| Deborah (1883): | da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često |
| Gozdovnik (1898): | brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka |
| Čas je zlato (1864): | se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti. « Čudno je bilo pa zares |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to je ta 5. dan tega Meſzha, len ſejati, sjutrej bolſhe, koker popolne. Kar sa enu Sęme je sręlu, per lepim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sorijo. Jesęnska Sętv. Akulih pozhaſu ſe Sima perblishuje, je vender bolſhe, de ſe perzaitu uſeje, koker posnu, poſebnu pa Pſheniza, savolo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | b’ s’ na blu drugu veselle, Koker zir lete dushelle; Bulsh’ be blu vse sapuſtiti, Koker pak nebu ſgubiti. 5. Srezhne |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 12. Zhe tud’ pepel poſtat’ imam, Vender le lublt’ naneham. Bulsh’ je v’ ti lubeſni ſgoret’, Koker bres nje vezhnu ſhivet |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſtan! * na bodi ſaspan! * treba se je voisk’vati, * she bulsh’ pak je wei ſhati, * de to nebeshke krone na ſgubish |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | golfa tebe silnu mozhnu, kjer je unu tebi narbel nuznu. Bulshe, inu uſſe bel prov je, de ti po boſhji voli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ampak premisli, zhe nise ſasluſhil, de tebe svarę, inu na bulshe oppominajo. Nekol se njim naposmehuj, aku nad njimi kaku pomankanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je en MArianske sluſhabnek, katire se pruti uſſem serzovidne naskaſhe. Bulshe je ſavle perproshne ſasmejan koker ſavle ſbrisnoſte, katira je od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel |
| Kuharske Bukve (1799): | muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | lahko odgovoriti“, reče Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal |
| Deborah (1883): | Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl |
| Biblia (1584): | te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de |
| Biblia (1584): | ſe ta folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria |
| Sacrum promptuarium (1695): | de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime |
| Sacrum promptuarium (1695): | vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se majo tu aevo poſtopiti auomi drugimn jas kna ratam nai bueli je dati priedi te den k'spuevedi noi kobhajli |
| Roza Jelodvorska (1855): | kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč |
| Fizika (1869): | se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih. |
| Stelja in gnoj (1875): | v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter |
| Zoologija (1875): | jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi: |
| Oče naš (1885): | je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. |
| Gozdovnik (1898): | se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal |
| Gozdovnik (1898): | je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti |
| Robinson mlajši (1849): | rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kdaj naj se rabi ta zeleni vitriol (Eisenvitriol)? Takole je naj bolje. Vsak teden enkrat, postavim, vsako saboto se vzame prava |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | masten postane. Ima pa le perhko in rahlo zemljo, bo naj bolje opravil, ako je gnoj prav prav masten postal. — Tako |
| Roza Jelodvorska (1855): | Vedno še sedi na klopi, in misli, da bi bilo naj bolje tu čakati, dokler kdo iz grada ne pride. Ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati |
| Bore mladost (1862): | in kako bi vas mogel. Nevesto vašo pa tudi vsi naj bolje sodijo, in srečni bi bili dobiti tako gospodinjo. " „Pač |
| Bore mladost (1862): | še ni zavezala, moja pričujočnost, moja beseda mi nazaj pridobi naj bolje serce. " Te besede so Mirkotu vdihnile novo moč; ogenj |
| Kranjska nevesta (1864): | njegov naklep po vodi. Na zadnje je pa vendar rekel „Naj bolje je, če slavno zbirališče prepusti Cenetu vse priprave in |
| Fizika (1869): | naprave na vseh naših urah, ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo vzame na |
| Roza Jelodvorska (1855): | zlatih časih v vaš grad znosil, sosebno mlečnic, ktere so naj bolji in naj bolje pri ogljarskim kopiši rastejo. En drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | storiti, dobro srovo maslo tudi dolgo časa dobro ohraniti? Zdrav. Nar bolj je, de ga koj, ko ga is pinje vzamete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti ne pride nikdar smrad v hišo, in kar hočeš narbolje pognojiti, s tem, gnojem pognoji, in bo rastlo, de bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode |
| Slate jabelka (1844): | ne povsdignemo, in Boga ne premiſhljujemo. Kadar premiſlimo njegovo viſokoſt, nar bolje ſposnamo ſvojo laſtno niſkoſt; kadar premiſlimo njegovo prezhiſto ſvetoſt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa spet z oblati obloži, in ostali rajž nanje daj. Nar bolje je, če se v ohlajeni peči poldrugo uro peče |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | veres. Na Francoskem so dobre vina v Šampanji, v Bordó; nar bolje pa je v 1' eremitage. Ža jed imajo na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tedaj stroški vožnje nižji; težo zemlje, ki nad njimi leži, nar bolje nosijo, potrebujejo le ozkih grabnov in se le redko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | če pa pomladi, se mora želod na suhem in hladnem, nar bolje v suhem pesku hraniti, da kalivost ohrani. Če se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | če se samo z dobro, vstanjšano gnojnico gnoji, kar je nar bolje, naj oski ogoni bodo. Če se take njive pred |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kdaj, ktere in kako se drevesa sekajo? Les sekati je nar bolje takrat, kadar že muzga v njem mine, in zlesení |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | Reza, po svoji pameti; mojega svetú še nihče ni zavergel: Nar bolje storiš, ako daš Matevžu, kakor si obljubila, petnajst sto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora biti dobro in globoko preorana, in tudi dobro gnojna: narbolji bi bilo, ko bi ſe trikrat ali vſaj dvakrat preorala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje je nar bolji gnoj. Kadar ſená sa klajo permankuje , ali kjer ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potem kupe po njivah rastroſijo. 4. Praprot je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nižje v Goriškim, Štanjelske in Rihenberške komisije, koder po soldanih nar bolji vina rastejo, se je zlo bogata létina od neba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tri ſtó takih maſhin v imenovanih deshelah; kar je gotovo nar bolji porok njene koriſtnoſti. To maſhino gonita dva konja, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temi nar bolj obrajtajo ? Zrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim vam ravno popred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnashil, in ga pogoſtama meſhal in premetaval. To ſo gotovo nar bolji ſredſtva soper mole; savoljo tega je, ni davnej neki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred ſvoj vos vprezhi puſtil, ter tako njih plemenitnoſt poſkuſil. Nar bolji med njimi bodo premje dobili. (Shelesne zéſte v ſéverní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od njega, de ſe v njegovimu klétu, v zeli Ipavi nar bolji kapljiza najde. Sató, ki kupzi s vinam njegovo blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v službo vzame, hitivši z njim okrog, On misli zadovoljen: Nar bolji luč je Bog. Prijaznost govorenja njegoviga je znam, Beseda |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Poverni ſe nasáj, Poboljſhat' ne odlagaj, K' ozhetu ſe podáj! Nar boljſhe je shiveti Per dobrimu ozheti. Nar boljſhiga Ozheta V' |
| Življenja srečen pot (1837): | rada imata, ſe tudi rada snideta ino pogovorita. Prijatel tvoj nar boljſhi preljubi Jesuſ je; saſo te h' ſebi vabi in |
| Življenja srečen pot (1837): | patrona tud' ti, ino ſkerbi, de boſh njegoviga imena vreden. Nar boljſhi ſvojiga patrona zheſtí, kdor po isgledi njegovim shiví ino |
| Življenja srečen pot (1837): | pa pleve bres sernja. Poboshno ſerze ino pridne roke ſo nar boljſhi dota (erbija); ino to ſo ſtariſhi ſvetimu Isidorju sapuſtili |
| Slate jabelka (1844): | to vidila, je po ſvoji navadi rekla, de to je nar boljſhi sa-nj. Mosh tega ni hotel verjeti; ali Bog mu |
| Slate jabelka (1844): | In navadimo ſe v’ vſih rezheh tako ravnati. To je nar boljſhi, in sareſ edini perpomozhek, po kterim bomo gotovo in |
| Slate jabelka (1844): | ſama ſtoriti, ampak ſe le samore perpraviti sa to gnado. Nar boljſhi perprava sa to je: ponishnoſt, in reſnizhno persaderanje, ſi |
| Slate jabelka (1844): | kadar ſe je komu kej pergodilo, prezej rekla: To je nar boljſhi sa-nj; ſaj ſe je le boshja volja sgodila. — Pergodilo |
| Slate jabelka (1844): | Boga dershati, deſiravno s’ velikim persadevanjem, de s’ tem je nar boljſhi notranja molitev opravljena, in kadar ſe jim vzhaſi, po |
| Slate jabelka (1844): | perpuſtí, de bi ſe komu kej pergodilo, kar ni sareſ nar boljſhi sa-nj. Kadar ſo ſlushabniki kralja Davida jesni poſtali soper |
| Valenštajn (1866): | Posebno pa mi Valonci naj hitimo. Krčmarica. Potlej pa trume najboljše izgubimo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | živinčeta v hlevu pita, da si po priložnosti in potrebi najboljše izbere — imeli so je v hrano divjim zverem. Kedar je |
| Astronomija (1869): | bi našli prave zvezde tistega imena. Z opazovanjem sploh je najboljše začeti v večernem mraku, ali pa v mésečini, ker so |
| Robinson mlajši (1849): | smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | divje sveri ſnedle. Ta zhaſ ſe je ſoſebno lepo rasodcvala dobrodelnoſt poboshniga Tobija v' Ninivah. Vjete Israelze, ſvoje brate po veri |
| Genovefa (1841): | ſerzu nóſi, imá nebéſa v ſerzu„ Molitev da mozh k dobrodeljſtvu in terdnoſt v nadlogah. Skosi oblake gré in ne oſtane |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te |
| Genovefa (1841): | savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga |
| Stric Tomaž (1853): | sim med njimi rastla, da so ravno tako rahločutni in dobroserčni, če ne še bolj, kakor me. “ „Tega bi se ne |
| Stric Tomaž (1853): | še on otrok bil, v južne kraje prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer imel in po |
| Revček Andrejček (1891): | Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica, ali mi nisi sama |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to blagoslovi. “ |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Genovefa (1841): | Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode |
| Genovefa (1841): | toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh, tako vaſ imam rada in bi ſe vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo, — al |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila |
| Ta male katechismus (1768): | poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika, inu Darovnika uſſeh dobrut; ampak na eno veliku drugo, inu niſhejshe viſho, namrezh: koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj Syn! dapovędati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shalovou, kyr ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger |
| Genovefa (1841): | oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne storé, kar bi storiti môgli in mógli, se jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim |
| Blagomir puščavnik (1853): | dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode |
| Sveti večer (1866): | Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da |
| Ta male katechismus (1768): | nam taiste toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje, dolgu ſanashanje, dobruta, pervoshlivost, krotkust, vira, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh ta narvezhe dobruta. Spremisli rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt napolnen |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Piſma S. Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja ſe je perkasala: nekar savol |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | zeliga ſerza zhes vſe satú: ker ſi ti ta narvezhi dobruta bres konza popolnema: bres konza pruti meni, inu vſem ſtvarem |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | oblazhilu. Pr. Kdo tedej nam da vise letu ? Od. Sama dobruta Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Prels naſhiga truda, jenu Fliſsa? Od. Ne. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jim poſhilja pa tudi terplenje, de bi ſe pravizhni v' dobrotah ne sgubili, gréſhniki pa k' njemu povernili. —- Bodi ſi ti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | k' vezhi popolnoſti, alj k' poterdenju zhednoſti. " 1. V prevelikih dobrotah ſe zhlovek hitro prevseme, ino v' védnim veſelji lehko greſhi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | valovi, medléli bodo po semlji rodovi. Kakor ſo ljudjé v' dobrotah semlje ino neba shiveli, tak bodo od ſtralha pod nebam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtrah ino groso dajale. " V. 27. Dokler zhlovek v' posvetnih dobrotah shivi, sa Boga zelo malo ali nizh ne mara, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | ſtariſhov je bilo njegovo. Lenko bi bil v' vſih poſvetnih dobrotah shivel, alj vedel je, de ſvet ino vſe njegovo poshelenje |
| Življenja srečen pot (1837): | sadoſti, ino ſe rado ptujiga blaga pooblaſtí. Kdor v' posemeljſkih dobrotah ſvoje ſrezhe jiſhe, s' ſitam vodo sajemlje. „Varujte ſe, opomina |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | to je sapuſtil Janes ozhetov dom, ſe odpovedal vſim poſvetnim dobrotam, noſil shimaſto oblazhilo, s' jerménam opaſan; ni pil vina poſvetne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pa tudi ſvojo véſt, ino premiſli ſvojo nehvaleshnoſt proti boshjim dobrotam, kako ſi ſe dobrimu odbijal, ino ſe ſvoje hudobije dershal |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor de bi hotel rezhi: Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od |
| Tine in Jerica (1852): | Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni |
| Ta male katechismus (1768): | predgovor te molitve, skus katiro homo mi oppomineni te naisrezhene dobrute, katiro nam je Buh nebeshke ozha skaſal, ke nas je |
| Ta male katechismus (1768): | dushe k' Bogu, skus katiru mi al ſlega odurazhamo, al dobrute ſa se , ali ſa druge proſſemo, ali Bogu bloger rezhemo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam ſebe v' ſvoji proshni sa eniga sgubleniga, inu Boshje dobrute navreidniga ſynu dershy, tiſti naide na Bogu eniga gnadliviga Ozheta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nikar ſamu enkret, ampak vezhkret sa ſvoje gnade, dary, inu dobrute proſhen biti, de Bogu ta ſtanovitnoſt v' molitvi dopade, koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu rezh: Affectus. O Bog vezhne miloſti! o Ozhe vſe dobrute! v' katiriga volo ſe je per ſvoimu naprei ſtojozhimu nar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tyh ludy, ali shivine. O Bog te miloſti, Bog te dobrute, Bog tiga uſmilenja, katiri ſi ſe uſmiluv zhes nadlugo tiga |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nebęshke! shegnaj naſs, inu lete shpishe, hatire bomo od tvoje dobrute prejęli v'tvojemu ſvętemu imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nebeshke! shegnaj naſ, inu lete spiſhe, katire bomo od tvoje dobrute prejęli v' tvojemu ſvętemu imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe |
| Robinson mlajši (1849): | je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo |
| Ta male katechismus (1768): | inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je to? saj mi vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | visóki Sokólovski stolp ali turn od déleč ugledal, je blagrovàl dobrotne, tam stanujóče ljudi. In gotovo je bil božji blagoslòv (ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat (lani: šlo je za dobrotne namene) je bilo slovensko petje le nekako privržek v mednarodnem |
| Zlatorog (1886): | najbolje vem, le pústi me! »Vi vsí poznáte namreč Rojeníce, »Dobrotne bele žene, ki s pogórja »Prihájajo v človeške koče časih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni |
| Genovefa (1841): | moj Bóg! vsêmi môje ſolsé v hvalo sa ta tvoj dobrótni dar. Réſ je, tvoj dar je to mléko; Ti ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po nadlogi vſe te dobrote dodélil! Kako je Bog pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſkus tó. de sa mene nozh, inu dan, koker en dobrotliv Ozhe ſkerbiſh: de sgol ſamu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en otrok, en ſyn boshji: jeſt hózhem pravizhen, vſmilen, potèrpeshliv, dobrótliv, ponishen, bogàbojezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu ino na semlji lahko vidimo, kako je Bog mogozhen, dobrotljiv ino moder, ako ravno njega — naſhiga preljubiga Boga — ſhe ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva sgleda lépe zhednoſti. Bogáti Bóz je tak uſmiljen ino dobrotljiv; revna Ruta pa tako pridna, ſlúſhljiva, pametna ino hvaleshna. To |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drusiga kakor ſama ſebe. Ljubi Bog jima je bil tako dobrotljiv ino prijasen, kakor ozhe |
| Genovefa (1841): | roko ſtégnil ter nabiral in jédel. „O kako je pazh dobrotljiv ljubi Bóg” je rékel, de nam tako dobre rezhí daje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | po nadlogi vse te dobrote dodelil! Kako je Bog pač dobrotljiv! Kdo bi ga ne ljubil? 49. Daniel v Babilonski sužnosti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | lastne dolge. Odpusti Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. Ob dari tvoje smo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Odpusti Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. Ob dari tvoje smo prišli Kakor |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | solzah oprat lastne dolge. Odpusti Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. Ob dari |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | soprogo Vido. Vladimir je bil serčan, a zraven mil in dobrotljiv. Kdor je bil v stiskah, pri njem je zadobil pomoč |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah. |
| Pozhétki gramatike (1811): | La charité est douce, patiente, bienfaisante; lubesen je krotka, poterpéshliva, dobrotliva. Rés tudi raspénja isreke eniga ſtavka, L' étude rend savant |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno od tiga zhaſa she poſtárali, de bi vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati, ino satorej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim |
| Stric Tomaž (1853): | in se trudi živini enako, ki nima pameti! Ne poznajo dobrotljivega Boga, ki jih je vstvaril, ne Odrešenika, ki jih je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | možaka, kterega je čislal ves svet za najbolj poštenega in dobrotljivega. Čez nekaj tednov je Fabiola šla v černi obleki obiskat |
| Genovefa (1841): | kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues nai svateishi sveto Trojizo ta nai svateisha noi dobruetliviga boga Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi |
| Tine in Jerica (1852): | terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ti pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj dal. Kér sim po njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje |
| Robinson mlajši (1849): | kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en |
| Blagomir puščavnik (1853): | na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez |
| Roza Jelodvorska (1855): | letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse sgodi Amen. Potam rezi 5. Barti adern sadrugiem. O dobruetlivi Jesus reso- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samu tu vordnej ti is mano, kar je tvoja zhaſt dobrutlive Buh! inu ſvelizhanje moje dushe. Nekar moja, lube moj Ozha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samemu Bogu, katiri je uſſeskuſi edn, taiſte, ta stare, inu dobrutlive Buh, nekol ſadosti nima. Uſſellej bo tvoje serze le stembel |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na duſhi, inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu eno veliko ſhkodo per isvelizheinu naſhih duſh. Saturei o dobrutlivi JESUS! ſkus tu tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiro je on preliu, skus ſvoje grehe nahvaleshnu teptajo. O dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi tu od tiga zhloveshtva saſlushiu! O zartana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve |
| Občno vzgojeslovje (1887): | globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei shaluvati na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu duſho dau. Kai bomo sa tu tebi povernili, o nar dobrotliviſhi JESUS! aku na bomo mi ſaki dan na tvojo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa negov zartano kry sahvalit, inu rezh: Affectus. Ovſmileni, inu nar dobrotliviſhi Odreſhenik! mi vemo, de je ena ſama kapla tvoje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nik ſi vunder na te shtraiſenge, katire ſmo tulkukret saſlushili, dobrotlivu posabiu, inu na meſtu tiga, debi biu nas po naſhimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to Apoſtolsko zhaſt povsdignou, try leite s' nebeſhkim navukam podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju, inu teh drugih Jogrou premosheine poſtaviu, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britkuſti jezhet, inu sdihvat videu, na naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu potroshtaſh, inu naſhe duſhe v' Nebeſse vsameſh. Amen. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ESUſa, katiro je on v' timu vertu taku obiunu, inu dobrotlivu sa nas preliu, inu nas ſram bodi, de mi reſnize |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti On vſe svoje stvary, No na neha deliti s' |
| Roza Jelodvorska (1855): | očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. « |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Skashi nam dobrutlivu o Goſpud! tvojo naisrezheno miloſt, de naſs ne le od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je naſha potreba, ki naſ moliti perganja: she vezhi je dobrotlivoſt boshja, naſhe molitve poſlúſhati, ino jih vſliſhali po ſvoji neſkonzhni |
| Fabule ino pesmi (1836): | 33. Vuk ali ſkasliva pokora - - - - - 51 34. Ovza ali prava dobrotlivoſt - - - - 52 35. Pavuk ali kratka vezhnoſt - - - - 53 36. Vuk ali |
| Fabule ino pesmi (1836): | 34. Ovza ali prava dobrotlivoſt. »˛Si vékſhega dobrotnika Gda vidil med shivadi, Kak naſ? « je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ž njim, kteriga celo življenje je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. « |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſvet poſlàl. Is vſake povéſti ſkorej boſte boshjo vſigamogozhnoſt, dobrotljivoſt, modroſt, vſigavédnoſt, ſvetoſt, pravizhnoſt ino previdnoſt ſposnávali; pa nikoli nikjér |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ ozhitno ſtoril. Kako lepó ſvetita is njega njegova obilna dobrotljivoſt ino njegovo boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni prasnik |
| Genovefa (1841): | dati in bres darú ni bil noben otrôk ſpuſhèn. Ta dobrotljivoſt in prijasnoſt in lépi nagovori ſvôje míle grofinje ſo ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje verſtnike obilnoſti nature, in s tem vſigamogozhnoſti, modroſti in dobrotljivoſti boshje opominjati hotel, ali pa, de bi popotnikam hladen kraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kje bi bila, in tudi ni ſliſhal od te ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | njegov pravi oče. Tudi Pavla je lepo ravnala sè svojo dobrotnico. Ta dva stara sta pogostokrat rekla: ,,Bog nama sicer ni |
| Zeleni listi (1896): | Pa so jo tudi spoštovali in ljubili, kot svojo največjo dobrotnico. »Oh«, rekli so pogosto otroci, kadar so se sešli, »ko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | do doma peljal. ” Tudi ſtrelzhova shena je veliko veſelja imela, dobrotnizo ſvojiga mosha, ki mu je shivlenje reſhila, ſposnati. Perſilila ſta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz |
| Ta male katechismus (1768): | bil she tudi toku srezhen, de se je meni en dobrutnek ponudel, ter mene prosil ſa svoje dnarje utisnit pustiti, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ohranil, inu njeh pomuzh nabo tebi nekol dolishla. Deslih Dobrutnek napojirje, de be ti njemu njegovo dobruto is eno drago |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Buh ! kar narbel morem, ſahvallem, ti moj narvezhe, narbulshe Dobrutnek! de se ti meni naunznemu hîapzu tu, inu letu podejlil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in ki so ga sicer le kake tedne v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znal, kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico |
| Pripovedke za mladino (1887): | snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu, da bi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvema svonikama dosidana Poſtojnſka zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare tolikanj olepſhana , de je v ſloveſu nar lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi is take nadloge pomagati? Pojiſkale ſo zhaſtitljive goſpé ſi dobrotnikov, in kakor je viditi ſo jih tudi naſhle. She pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povémo, de se je skoz mile darí in pripomočke usmiljenih dobrotnikov raznih stanov v letu 1838 pričela; v letu 1842 so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti |
| Robinson mlajši (1849): | kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | najmanjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku rokó in gre sama mirno in spodobno proti domu. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | imeti najlepši in največi hlebček. Naposled leté domú in se dobrotniku prav nič ne zahvalijo. Samo Francika, revno pa čedno oblečena |
| Pozhétki gramatike (1811): | deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence, sgovornoſt, lepa be- |
| Genovefa (1841): | ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza je vesela njegov glas zaslišala in še bolj letela. Dobrovoljni Jakob, ko Rozo od delječ zagleda, ostermi — in misli kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v tem zboru med drugim tudi to, da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam |
| Divica Orleanska (1848): | ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti |
| Robinson mlajši (1849): | še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino |
| Zlata Vas (1850): | prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | jim svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor potrebujem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat |
| Zlatorog (1886): | Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu dajo veſ potreben leſ, in kar je ſhkrinarſkiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mladi goſpodizh, alj ſhe taſhiza shivi. ” ˛Shli ſo v' ſtanizo. Doberſhki goſpòd, ki Vranka le po obrasi posnali ſo, ſe s' |
| Zoologija (1875): | očitno, da so mnogo popolniše organizovani. Njihovo telo tiči v dobršno trdni koži, ali vendar so prozorni in mehki. Iznotraj opazujejo |
| Zoologija (1875): | členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopno lupino. Dobršno velik je samo moluški ostvar (Limulus moluccanus), ki je skoro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav veliko ogledovavcov imele. — J. Jagodec, kmetovavec iz Podgore v Dobski fari, nam je poslal lepih in velikih ploš v razstavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod |
| Ferdinand (1884): | bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. « |
| Štiri poslednje reči (1831): | is med ſto ljudi jih umerje petdeſet predin deſetiga leta dozhakajo. Od deſetiga do dvajſetiga leta jih umerje dvajſet. Od dvajſetiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino po Jesuſu milo shalovale. Komaj nedelje, pervigadne po ſaboti, dozhakajo. S' ſvitam vred ſe ſpravijo od doma, vsemejo shlahno masilo |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſtaroſt odrivaſh, pa ſhe ne veſh ali boſh jutriſhniga dneva dozhakal. Ali ne veſh de morebiti le boſh drevi v' poſtljo |
| Štiri poslednje reči (1831): | Zhlovek zhaka jutriſhniga dneva, pa ne ve, ali ga bo dozhakal. — Kdor nar potrebnejſhi ſkerb, ſkerb sa svelizhanje od zhaſa do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje |
| Robinson mlajši (1849): | den nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | želje, svojo Hirlando zopet viditi, niso usterpeli prihoda v gradu dočakati. |
| Roza Jelodvorska (1855): | pa se je v dvoriši gostila. Ali Častimir ni mogel dočakati konca pojedine, poslovi se namreč od žlahne družine za malo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kdor hózhe ſe podáti, mu ne bránim; Kdor hózhe vaſ dozhákat' tèmne sóre, Nepróſte dni shivét' nozhém enáke, Ne branim mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na |
| Kemija (1869): | ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Zahlen). Jednoto samo in tudi vsako število, katero smo dobili, dodajajoč jednoto, zovemo celo število (ganze Zahl). Ako hočemo povedati, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar takó, jednoto dodajajoč ali odjemajoč, od števila do števila prehajamo, pravimo, da štejemo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo |
| Kemija (1869): | Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor |
| Fizika (1869): | Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | DODATEK. 1. Kako se žilno bitje pri konjeh in govedju opazuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša |
| Robinson mlajši (1849): | ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi |
| Zlata Vas (1848): | postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rastečega drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko |
| Fizika (1869): | veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo, da me ta volitev tem več veselí, ker |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 36 kr., potem treba še 2 kg po 24 kr. dodati, ako hočemo dobiti zmes po 40 kr. kg. In res |
| Gozdovnik (1898): | se opravičili puščajte vsako misel na rešitev! Imate še kaj dodati vaši tožbi, sennor Dormiljon? « »Ne, gotov sem. Kakor je prirodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta knjiga ložej med ljudstvam razširila (kadar bo pak popolnama dodelana in bukvarjam v roke pride, dobri stojimo, de ne bo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | delal. Pa hudobneži niso na-nj marali. Kedar je bila barka dodelana, reče Bog Noetu: „Sdaj idi v barko ti, ino kar |
| Zerkviza na skali (1855): | rudezhi. Hubert pa je dalje govoril; „Tudi mora ſosidana in dodelana ſtati s svonikam in prishnizo, koram in ſhkropivnim kamnam, preden |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je tedaj sivo kmetiško suknjo, ktera je bila komaj pol dodelana, jo verže Pavlihu in mu reče: „Dodelaj tega volka popolnama |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spat iti, in dá suknjo, ktera je bila do rokavov dodelana, Pavlihu rekoč: „Verzi še rokave k nji, potem znaš tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | od Černega Jurja zapopadlo. * Dr. Antona Starčeviča je „rečoslovje” že dodelano in bo skoraj v tisk prišlo. * Ravno je 2. del |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kopališu že koplejo; kaj lepo bo poslopje, ko bo vse dodelano; tode delo počasi napredje. Od Lesic proti jezeru delajo čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvojzhki. Zhervi vzhaſi, ki sazhnó shido delati, poginejo, preden jo dodelajo. Vzhaſi dva zherva en kokon delata in taka shida je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste začeli, ne bojte se truda, ne znoja, posebno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me sdaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerzam tebi dapadli. O Bog! Stvarnik, inu Odreſhenik vſih virnih, dadejli tim duſham tvojih ſlushabnikov, inu ſlushabniz odpuſhanje vſih grehov, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu dobro lejtno nam dej: naſhim perjatlam, inu naperjatlam gnado dadejli, inu tu mejſtu (N. Terg, to Vaſs,) s' vſimi, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu nam v'ſedani potrebi enu lepu, ſtanovitnu, gorku vreme dadejli, naſs, inu to semlo s' tem lubim ſonzam resveſelli, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | grehov ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja Rimskiga Papesha N. Naſhiga Shkofa N. inu vſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neismęrjena mogózhnoſt, inu ta neisrezhena lubęsen eniga taku velikiga Ozhęta. Dodęjli meni, o zhes vſe dobrotlivi Bóg, letó savupanje, inu me |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa leto tvojo neisrezheno lubęsèn naſho ſèrzhno hvalo gori, inu dodęjli nam ravnu ſkusi letó lubesęn, de ſe bomo my ſkusi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtury, kęr ſmo na ſpruti v'poſvetnih ręzhęh taku ognęni. Dodęjli nam o ti neisrezhena luzh, inu Duh vſiga shivlenja, tę |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 40. De m’ on vse grehe odpuſty: Sa naprej gnado dodejly Ne vezh greshit’, brumno ſhivet’, Po tęm pak vezhne lon |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | gnado da, * v’ skushnavah nas troshta, * MAria! prosi, de nam dodejly * svojeh sedm dary, s’ njimi nas mozhne ſt’ry. MAria |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vasha hzhy * sa tu na svejt rody: de nam ſvelizharja dodejly. 5. Sa tu je ona v’ svoj’mu rojſtvu, * koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali |
| Robinson mlajši (1849): | tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me |
| Robinson mlajši (1849): | padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm |
| Robinson mlajši (1849): | sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim |
| Roza Jelodvorska (1855): | dragi Častimir! « reče Ljudmila, »Bog naj nama le toliko veselja dodeli, kolikor ga je vam v vaši hčeri, in de bi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 3. Samo se nič nič ne zgodi, Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg sveti Duh † Amen natu shebrei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje imeli: tu dodieli mena Bueg Ozha Bueg sin Bueg S. Duh Amen. Per |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta resnizhnega boga |
| Robinson mlajši (1849): | moči, moj Otče! — to je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelili! Tem Ijudém je Bog po nadlogi vſe te dobrote dodélil! Kako je Bog pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Spolnil perſego, ktero je Abrabamu naſh'mu ozhetu perſegel, In nam dodélil, de reſheni od ſovrashnikov ſvojih ˛Slúshimo njemu bres ſtraha, Ino |
| Genovefa (1841): | in Josheſa ſhe shiví. On, ki je vajnimu ſerzu pomozh dodélil, de ga ni shaloſt vmorila, naj vama tudi sdaj pomozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z vervjo zadávljenih. Upajmo, de bo Gospod tudi tamkej rešenje dodélil. P. H. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 14 letmi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oberniti, Kar je s zhaſam snajdeno ? Mar saſtonj ſe je dodélil Semlje ſinu biſtri um? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na |
| Stric Tomaž (1853): | nesrečen. Prosimo tedaj zanj, da bi mu Bog svojo milost dodelil in ga k pokori in poboljšanju pripeljal! Prav za prav |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vendar Gospod me ne bo zapustil, timveč mi bo pomoč dodelil, vse voljno terpeti. In poslednjič mi bo gotovo tudi zarja |
| Oče naš (1885): | bode Bog prizadejanja téh vnetih duhovnov podpiral in jim srečo dodelil, pogane in nevernike spreobrniti in v kraljestvo božje vpeljati, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih poduzhenjam ſadnimu drevju, in naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To je potrébno! ” Dvanajſt bravzov kmetijſkih noviz. Perſtávek vzhredniſhtva. — Prizhijozhe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter |
| Robinson mlajši (1849): | kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse, za |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra pa bras vsa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | niso stanovitno prinêsli ljudstvu tistih darov, ki jih le mir dodeliti zamore. Tista vikši čudovita moč , ktera ustavi kervavi boj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | korana in ga je volja vsem svojim podložnikom enake pravice dodeliti. Namen zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | begu Franzosov v letu 1814. Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar Ferdinand |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tej živini, ki je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to molitov prei noi potle inu spet govo |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z |
| Divica Orleanska (1848): | se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pazh pogoſtama na ſvetu vidi. Naj ſe kaka ſhe takó dognana nova ſkuſhnja osnani, urno je glaſ ſliſhati: Ta je she |
| Čas je zlato (1864): | spoditi imeli. « »Prav je tako, potem takem je ta reč dognana, bomo le vidili,« reče Zidar. »Marjana, daj mu večerjo! Prav |
| Sveti večer (1866): | jetnika zbrati za svetovavca ali služabnika. ” Stvar je bila tako dognana. Gospodič Zelenko je pa strašno sovražil poštenega logarja, ter je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | med narodi, srečno pričeta po ministru Hohenwartu in skoro že dognana, mahoma seje razdrla! Edino, kar iz naše dežele moramo zapisati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to nam je pač tajnost. A to vzajemno delovanje je dognana stvar, o čemer ni dvojbe. V najtesnejši zvezi z dušo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev |
| Čas je zlato (1864): | premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kratkim zedinili in pravično reč pràv po očetevo vravnali in dognali; pa tudi imena Janeza Levca, velkiga župana v Dolu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidimo v zgodovini človeškega rodú zraven nastopa znamenitih oséb in dogodeb. Kajti še dandanes, ko smo že daleč od onih velicih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Domine! ” Al pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile so nove volitve meščanskega odbora in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vsem krivicam, še dandanes ista zvestoba! Naj bi se spomnili dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral |
| Valenštajn (1866): | njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo. |
| Roza Jelodvorska (1855): | de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo nikdar več v svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugo jutro jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez |
| Roza Jelodvorska (1855): | uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila |
| Sveti večer (1866): | Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | L. (iz tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov) je bil sijajen. — Popisani dogodek je naše mesto strašno presunil. Jaz mislim, da bi se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3. Vsak dogodek, kateri sestavine trgovskega imenja izpremeni, zovemo poslovni dogodek (Geschäftsfall). Poslovni dogodek je n. pr., ako se blago proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta namen res prešteti, izvagati ali izmeriti. § 3. Vsak dogodek, kateri sestavine trgovskega imenja izpremeni, zovemo poslovni dogodek (Geschäftsfall). Poslovni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri sestavine trgovskega imenja izpremeni, zovemo poslovni dogodek (Geschäftsfall). Poslovni dogodek je n. pr., ako se blago proti gotovemu plačilu proda |
| Blagomir puščavnik (1853): | za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred |
| Robinson mlajši (1849): | časi dam, da bi o tej réči, ko je v dogodkih našega |
| Stric Tomaž (1853): | njegovo srečo, ker bo tako nar lože enkrat oprosten. Tacih dogodkov mi je več znanih. Bolečine po zgubljenih ne terpe dolgo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvezi; vendar je ostalo, kolikor je bralcu v pojasnjenje popisanih dogodkov ravno neobhodno potrebno — vzelo se je pa izmed povesti, ktera |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bil ta dan za mé, pa tudi poln čudnih dogodkov. Danes zjutraj nam je dal naš učenik Kasian nalogo, „da |
| Fizika (1869): | reke in ktero nese tudi reka navzdol. Pri premišljevanju teh dogodkov ne bomo več delavnih sil predstavljali. z utežimi, ampak sé |
| Fizika (1869): | kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo |
| Botanika (1875): | tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina |
| Botanika (1875): | so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe |
| Zoologija (1875): | imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje |
| Fizika (1869): | po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat |
| Botanika (1875): | zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni celo nič kriviga. — Saj se učeni ljudje nalaš učijo dogodivšin (zgodovin), pa še nisim slišal, da bi to prav ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ktéro je tudi prekraſne bukve dogodívſhin v némſhkim jesiku ſpiſal, ki ſe imenujejo : „Geschichte des Herzogthums |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzheniki poterjeni, je naſh domorodez goſp. Vodnik uzhenik semljopíſa in dogodívſhine v imenovani uzhilnizi poſtal, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi |
| Genovefa (1841): | boleznine ſedel, in ſhe vidil ni, de je shé ſvézha dogoréla, in de shuga vgaſniti. Sdaj je Berta, svéſta dekliza, priſhla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vshivo pepelnate. Petnajſt do dvajſet dni potrebujejo , de ſe takó dogotové, in ſo potem popolnoma srele. Nekaj dní potlej, ko ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſvojo ſlushbo vseli, po tem, ko ſim ſvoje ſhole dogotovil. Sato, ko ſim poſhteno ſlushil, ſo me radi imeli, me |
| Robinson mlajši (1849): | moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro |
| Fizika (1869): | ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta |
| Gozdovnik (1898): | drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she miſlili: Kaj nam je piſati in ne ſhe le dogovarjali ali zelo prepirali ſe, kako bi piſali! Toliko je bilo |
| Gozdovnik (1898): | bi bili vi zlatovišče odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | lepo ujemale. — Izmed nemških govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega sta govorila „čevljar in krojač”. — Ko je bilo vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svoje pravice; b) ali se Matica z Blaznikom spustí v dogovor, in c) ali si napravi novo tiskarnico? Da se ta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jih tudi nikakor ne zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet |
| Ferdinand (1884): | list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja |
| Zeleni listi (1896): | in prekucovati tako hitro, da so jo komaj z očmi dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno |
| Zoologija (1875): | plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda |
| Stric Tomaž (1853): | Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh? 52. Za kurirjem, kateri je pred |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 75 km na dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kilometrov na dan. V koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej odpotoval nego |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ga je vodstvo te razstave napravilo v posvečenje veseliga dohoda našiga presvitliga Cesarja Ferdinanda I. v to razstavo , ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 250 gl. k. v., 4% obresti od dne 1. aprila, dohodarine 20 %.) 7. A proda dne 26. februvarja: a) 18 prioritetnih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra, dohodarine 10 %); koliko dobi za vse? 8. A kupi dne 4. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. maja, dohodarine 20 %.) 5. Nekdo kupi dne 1. maja: 9 akcij Rudolfove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na leto okoli 800,000 gold. srebra. (Hvale vredno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam |
| Divica Orleanska (1848): | colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O |
| Ferdinand (1884): | bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih |
| Ferdinand (1884): | dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nekdo je kupil hišo, katera daje po 680 gl. čistih dohodkov na leto, za 10120 gl., po koliko % je naložil svoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa kose ſtaviti dajo. V prihodnim obzhinſkim sboru bo goſp. dohtar rasloshil, kakó naj ſe dela, de bi ſe tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhi is ſlibovne. (Konez ſledi. ) ˛Straſhni naſlédki krive perſége. Goſpod dohtar Dolezalek, vodja ſlepogojivnize v Pêſhtu na Ogerſkim ſo naſlednji pergodek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice” brati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so bili unidan povabljeni za ozdravljanje kolere v G alicijo; dohtar prejme na dan 5 fl., kirurg pa polovíco. — Povodnji na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zna na nartežji vprašanja odgovarjati, in de mu ni noben dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | častiti knez Matija Konštantin od Wikenburg so na spoznanje gospoda dohtarja lepi kraj ogledali in izrekli veliko pomenljivo besedo: „Tu naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika |
| Zlata Vas (1848): | in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to naprejvsétje ispeljalo. Is tega namena je komiſijſkimu ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtraſhilo bi biti vtegnilo. ” „Ako ſi bolan , ne hodi k dohtarju ali sdravniku, temuzh vsemi jajze, in je ſpij. Tudi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | rekomandirano poslano; al vse mu je še le 12. decembra došlo. Še celo rekomandirano pismo ležalo je cela dva meseca na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | napotim se v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in me vzame na voz, da sem urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti |
| Tine in Jerica (1852): | zopet dalje, pa le toliko, de ga je bilo lahko doiti. Reče tedaj Jerici: „Že dolgo sim tvoj dolžnik bil, zdaj |
| Najdenček (1860): | tako dobro tekli, me tako kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edino vpanje rešenja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vidili, de Jim bo, zhe ga je neſrezha tózhe doſhlá, sa tó dobróto veſél in pred ſhkodo obvarvan hvalo prepéval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podati kaj, in pri ſoſédi, ktérga je ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih neſrezh she vidil vezh |
| Življenja srečen pot (1837): | vezhno plazhilo; sa Jesuſam ſo hiteli, in ſo ga ſrezhno doſhli. V' nebeſih mladi ſantjé ſi roke tam podajajo, ſi vel'ko |
| Robinson mlajši (1849): | kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se mu je to le igračka zdelo. Izmislil si |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' dolini viditi mogozhe ni. — In kedar bomo tudi mi doſhli po ſtermim, ojſtrim poti na veſél hrib nebéſhkiga ˛Siona náſhiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | noſiti, hodimo voljno sa Jesuſam, kakor njegovi uzhenzi. V. 35. Doſhli ſo bliso meſta Jeriho. Mémo ſlépiga ſiromáka grejo, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se glasi: »Prečastiti« Gospod! Že pred nekimi mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel |
| Divica Orleanska (1848): | vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevju veliko ne ſhkodvajo. Tam pa, kamor taki ptizhi ne doidejo , goſenze zele verte konzhajo. Ni tedaj prav take ptizhke , kteri |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſv. rojſtva vſelej veſeli, vſi prerojeni tebi sveſto shiveli, dokler dojdemo v' vezhno veſelje ſv. raja. Amen. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam ſhe pomaga, pomagati mormo eden drugimu tudi mi, de dojdemo eden s' drugim k' Ozhetu nebeſhkimu. „Jesuſ nam je dal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posieba kaker si satapruo stuerov kar ambart sadnapolei kader mou doidash bosh pa dergoltov skushan od isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de ſrezhno po ſteſi reſnize ino pravize v' vezhno isvelizhanje dojdeſh, kjér boſh s' vſimi isvóljenimi vezhno luzh gledal. Amen. |
| Življenja srečen pot (1837): | 34, 22. „Sedajna tvoja hoja le koſzhek pota je; de dojdeſh v' kraj pokoja, gredózh ne mudi ſe. “ ˛Sv. Jefrem. 26. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta zeſarju, ino bres odlaſhanja odrineta od doma. Svezher posno dojdeta v' Betlehem. Vſe polno je bilo she ljudi, kteri ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſv. evangelja isbrati, ino jih vam sa popotnizo dati, dokler dojdete njimi ſrezhno sa Jesuſam v' ſv. nebeſa. Perva jagoda je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | radi na goro ſerzhne poboshnoſti ſkos poſt ino molitev, de dojdete v' duhovſko shivlenje: nebeſhko veſelje she tukaj vezhkrat vshivali ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je imela, kakor je Bog dolgo osnanoval, ſvétu velika ſrézha doiti, ino kteriga ſo vſe ſvete duſhe svelizharja zhloveſhkiga rodú perzhakovale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sena zavoljo novic, ki so jim došle iz Rima, ko sta naša poslanca prišla k njim. Z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje |
| Viljem Tell (1862): | Cesarja umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od kod je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj |
| Sveti večer (1866): | njihove serčica, radovati se nad zveličanjem, ktero je vesoljnemu svetu došlo. Odslej bo vsako leto o božiču v tej hiši ljubim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Gariboldi in grof Thurn dokazujeta, da novega bremena, ki bi došlo občinam po tej postavi, one nositi ne morejo. Dr. Bleiweis |
| Življenja srečen pot (1837): | boſh lepo pripravil, in ga pod ſvojo ſtreho vsél; tak doſhlo tvoji hiſhi bo isvelizhanje. — Ako ſi v' ſmertnim grehi, o |
| Slate jabelka (1844): | bil modroſt sadobil, ga je bilo kmalo vſe drugo dobro doſhlo. — Ravno tako pa tudi ti, moj kriſtjan, lahko od ponishnoſti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tir’ nam je od tebe rojen, * s’ tvojem svetem mlekam dojen, * prosi njega, prosi tvoj’ga Synu pervu rojenega. 5.O zhudna |
| Štiri poslednje reči (1831): | priſhel. Sakaj ſim bil na kolena vset, sakaj s' perſi dojen, ker bi sdaj tiho ſpal in v' ſvojim ſpanji pozhival |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ali pa ſhe niſte nikoli brali: Is uſt otrók ino dojénzov ſi ſebi hvalo perpravil? “ — Ljubi otrozi! dobro ſi to v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toliko mléka, de večkrat razun svojiga deteta, tudi še drugo dojí. — Mina. Tudi pri nas neki kmetovávci krave vpregajo, tó de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy, inu brinovka try |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nima kryvy: ta 3. nima jeſika ta 4. svoje mladizhe dojy: ta 5. nima ſhovza: ta 6. póje, de kry pluje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko |
| Maria Stuart (1861): | dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me prinesla je v življenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov katieri je te dnarje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dovoliti prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke |
| Ferdinand (1884): | ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila dokaj trpljenja. |
| Ferdinand (1884): | gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu vže služi dokaj let. Bal se je, da gospod ni pri zdravej pameti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih |
| Blagomir puščavnik (1853): | je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj v Rimu se je nek Simon, kterega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kako mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so števila a, b in c s številom |
| Robinson mlajši (1849): | v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v Ljubljani, sim od tega ravno takó obilne kakor žive dokaze sprejel. Čast, ktera se mi je skazala, me je, kér |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bil podteknil? ” „Le eden je, katerega bi mogel dolžiti. ” „Imate dokaze? ” „Morda se še najdejo. Za zdaj ne vem ničesar, vse |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe je moglo tako in |
| Botanika (1875): | razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jaz se ne udam tako lehko ; za-mé je treba močnejih dokazov. ” „Tedaj govori ti svojemu možu, Coe! govori in geni mu |
| Gozdovnik (1898): | da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je dokazov dosti, da si ti. « »Prisezite! « »Prisegam. Ob enem ti predajam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in odsekana glava v |
| Fizika (1869): | posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor |
| Astronomija (1869): | ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še |
| Kemija (1869): | petin dušca in ene petine kisleca. Preiskavanja in poskušnje so dokazale, da je ta razmera vsigdar in povsod nepremično ena ter |
| Zoologija (1875): | kojih se dá sklepati na enako moč pri človeku, so dokazale, da tlak krvi more stebru živega srebra, 150 do 160 |
| Zoologija (1875): | mk, konjska pa na 75 mk. Poskušnje v Belgiji so dokazale, da en mož z obema rokama tlači z močjo od |
| Zoologija (1875): | Mnoge umno izmišljene poskušnje so dokazale, da so netopirjeva ušesa in tenke kožice okoli nosa neizrečeno |
| Zoologija (1875): | tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bili, je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v |
| Fizika (1869): | da je njih napetost prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se |
| Fizika (1869): | °C. Kaj da je temu vzrok, dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi |
| Kemija (1869): | barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | njegovi glavi. Ako ga pa kdo terdo prime, de naj dokaže, kar govorí , — ne vé ne naprej ne nazaj. Ena taka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nevaren, je razglasilo telegrafno vodstvo prav jasen poduk, v kterim dokaže, daje bakreni drat telegrafa le še odvodnik, da v bližnje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s teboj pričkati. Kaj ne, da boš silila Fulvija, naj dokaže, da si res kristijana? ” „Nikakor ne. Saj sem že sama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | češ, da je zoper pravila! Pa če se tudi res dokaže, da bi to bilo zoper sedanja pravila Matična, vsaj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Novičar. Gospodarske stvari. Česa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojega gospodarstva? Gospodarski napredek nikakor ne obstojí v tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | januarija 1880 Obseg: Česa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojemu gospodarstvu? — Kako ravnati z moštom in vinom, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da ni res? Jaz sama grem k Tertulu in mu dokažem neslanost in hudobijo tega dolženja! ” „Kterega dolženja; moja predraga? ” „No |
| Gozdovnik (1898): | odločeno. Baraha pa Oročej bosta pomagala takoj, če jima le dokažem, da jima je v korist. « »Morete li povse zanesti se |
| Kemija (1869): | ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec in sicer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč večkrat zaporedoma § 55., 1. in 2. § 57. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomnožen, dividend a/b za produkt. In res je Takisto dokažeš tudi 2.) Prvi način je môči le tedaj uporabiti, kadar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj uporabiti, kadar je ulomkov števec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § 91., še na téh-le primerih: |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj uporabiti, kadar je ulomkov imenovalec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § 91., še na téh-le primerih: § |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na novo k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in s veſéljem Vam ga tukaj le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naših milih rodjakov, ako bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiſhniga goſpodarja govorili, in nje poſtáve raslagali, ſmo tudi obljubili, dokasik in razhumbo ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te |
| Gozdovnik (1898): | dalje vodil sled le enega človeka. Pohojena krvava tla so dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo |
| Gozdovnik (1898): | Kanadčan zdaj v roki držal, primerjajoč prerezno ploskev. Prereznina je dokazovala zadostno, da je bil rez storjen šele v pretekli noči |
| Gozdovnik (1898): | je okolnost, da so tako si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih miroljubno nakano. Vrhu tega so imeli taborci tudi tala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gotova. Sram bi bilo važnost in vrédnost naših narodnih pesem dokazovati zdej , ko je vsimu učenimu svetu znano, de so one |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga med Şlavjani rasſhiriti in v obzhno rabo povsdigniti, mnogoverſtno dokasujejo, in njih dokasi ſo réſ tako vterjeni, de Kar mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 1864, — srenja v Kranjski gori je prosila dovoljenja 100 odstotne doklade za 2 leti, — srenja v Kranj i pa za 15 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | prosila, naj se ji za šolo dovoli 35 odstotkov soseskine doklade na direktni davek za 1. 1864, — srenja v Kranjski gori |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | časa, da dospe odlok od cesarja, stražnikom po 4 gld. doklade, kajti nekoliko méric bodo vendar le še dobili. Tri mesece |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in |
| Tiun - Lin (1891): | ali pa jaz njih ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v |
| Genovefa (1841): | Toréj ne terpinzhite shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote. ” Doklej je Genovefa shivéla, ſe ne vé; to pa ſe vé |
| Sacrum promptuarium (1695): | od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh |
| Sacrum promptuarium (1695): | mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala |
| Kuharske Bukve (1799): | deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v ſé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih |
| Blagomir puščavnik (1853): | komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila |
| Fizika (1869): | med valjarjema i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervesali na en stebr inv so mene pvſtili takv viseti doklier sem se sam venka smvsov inv dovi padov vtomi sem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zisejah venka gre: noi taku dougo hoditi to kravo mlieſt doklier se mlieko smozhano vidi: je skushano apa je tamenje pana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier je she Jesus Kriſtus naram sviete is svojo parshono bonov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Obluba. Jas oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in spokorila ! Zmes. (Prepir zavoljo velike nočí prihodnjiga leta je dokončan. ) Kér se naše „Novice'' vseskozi prizadevajo, svojim bravcam važniši prigodbe |
| Blagomir puščavnik (1853): | vam obilno nadomesti in napolni. ” — Tako je bil slovesni dan dokončan. Gostovi se pred narazen odpravijo, kakor sicer v tacih priložnostih |
| Blagomir puščavnik (1853): | nebu. Potem reče: „Da! zadovoljna sim. Moj notranji boj je dokončan. Pojdi tedaj moj sin v imenu Gospodovem! Priporočila sim te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | volilnega reda. Če povem, da volilni zapisnik še pravilno ni dokončan bil kakor veleva §. 32., si vsak lahko misli, kako |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli doverſhen zhaſ dokonzhán. J'eus, im imel, a, o Tu eus, ſi imel, a |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous receviez, ſte Ils recevoient, ſo prejémali, e, e Pretékli dokonzhan. Je reçus, ſim Tu reçus, ſi Il reçut, je prejél |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous finissiez, ſte Ils finissoient, ſo konzhovali, e, e Pretekli dokonzhan. Je finis, ſim Tu finis, ſi Il finit, je konzhal |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil, a, o ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli dokonzhan. je fus, Tu fus Il fut Nous fûmes, Vous fûtes |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous aimiez, ſte Ils aimoient, ſo lubili, e, e Pretekli dokonzhan. J' aimai, ſim Tu aimas, ſi Il aima, je lubil |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli dokonzhan. Je suis tombé, al tombée, ſim padel, a, o Tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe Nedoverſhen. Je me repentois, itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | pádemo. Vous tombez, padate, padete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli dokonzhan. Je tombai, ſim Tu tombas, ſi Il tomba, je pádel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt) dokonzhan. „ 1 „ ſo goſp. Terpinz, Galle in Zheſhko v Vevzhah pod |
| Roza Jelodvorska (1855): | bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih gób je bila še na mizici |
| Maria Stuart (1861): | časnih. Paulet. Pravična sodba bo. Ne dvomite. Marija. Je pravda dokončana, sir? Paulet. Ne vém. Marija. So obsodili me ? |
| Divica Orleanska (1848): | bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki |
| Slate jabelka (1844): | tudi oni vſi jokati sazheli; in tako je bila pridga dokonzhana, predinj je prav sazheta bila. »Kakor prijatel ſvojiga prijatla vezhkrat |
| Slate jabelka (1844): | sakaj previdil je, de zhe kralja premagajo, bo kmalo vojſka dokonzhana. In tako ſe je sareſ sgodilo. Israelſki kralj Ahab je |
| Slate jabelka (1844): | najdil piſanje na misi, v’ kterim sadnja zherka ni bila dokonzhana, sakaj leta pokorni mosh, kakor hitro je glaſ ſvojiga vikſhiga |
| Slate jabelka (1844): | je tudi kmalo po tem umerl, in vojſka je bila dokonzhana. ˛S. Ignazi je imel v’ ſvojim ordnu mladenzha, ki je |
| Pozhétki gramatike (1811): | grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha. II. Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga: sa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú doneſlo! Po dokonzhani franzoski vojſki poſtane naſh she prileten goſp. Vodnik uzhenik laſhkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so še le 14 dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo |
| Divica Orleanska (1848): | te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj |
| Genovefa (1841): | in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | do smerti na njem ostal, de bi naše izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim do konca |
| Sveti večer (1866): | „Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ta prigodba ravno tak, ko ſe v' ſvetim evangelji bere, dokonzhala, kmalo drugi dan dobro voljo napravi, ino veliko goſtov na |
| Genovefa (1841): | je na naj lépſhi kraj votlíne poſtavila. Ko je vſe dokonzhala, ſe je trudna v votlíni uſédla. Hvojove vêje, ktére ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih nove |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Le kratek zhaſ ſhe ſkupaj shivimo, dokler ſvoj poſémeljſki tek dokonzhamo. Le pomágajmo eden drúgimu pravizhno shivéti, de ſe mi, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | delavnik. Vſi ſmo delavzi nebéſhkiga Goſpodarja, ino kedar ſvoje delo dokonzhamo, naſ on svezher nasaj poklizhe, vſakiga po ſvoje plazhilo. Rad |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl |
| Divica Orleanska (1848): | ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | eden v' tim kraji. ” Kedar je ura odbila (odklala} nauk dokonzhati, vuzhitel ſkos okno pogledajo, ino pravijo : „No, no, Jurek naj |
| Genovefa (1841): | glaviz glédajo. Ali jih morde Bóg ni mogel pa nozhi dokonzhati? ” — „O déte! ” — odgovori Genovefa: „to ſtoriti, ſe Bogú ni treba |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pribežalo, Z iglico kopalo, V groba dno tišalo , K truplu dokopalo, Britko. zajokalo: »Ah l' en glasik pusti Mama z sladkih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | par hlazh s'njih narędil — Monk. Kaj ony, ony Goſpod Doktar, ſo en par hlazh narędili? Glash. Sakaj pak ne ? Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Jeſt ſam, ja. Jeſt snam jesik bruſsit, koker en Doktar. Jeſt bom moje dnarze toku lohká sapravil; mi ne bo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sviazhe ti ne bodo nizh pomagale. Matizh. Vęjm; ke bi Doktar bil , bi mi kej noterneſle. Smeſhn. Sadoſti je prasnih besedy |
| Najdenček (1860): | je v tej veliki sili sam se lotil, je rekel doktor prijazno: »Poznam vas, gospod Méšnik; tako ste mogli storiti, eno |
| Valenštajn (1866): | za njimi Seni, zvezdar, črno i čudno oblečen kakor laški doktor. Stopi sredi sobe, v roci ima belo palčico, kteroj zaznamljava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in na vsako vprašanje odgovarjal z dostavkom : „učeni gospod cesarski doktor”, kar sem mu slednjič prepovedal. Po njem zvem, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | jako ostudnim smehljanjem rekel: „No, zdaj vidijo učeni cesarski gospod doktor, da smo pošteni ljudjé. ” Meni se je strašno mrzilo do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kot zdravnik mislil, da je vsa družina včasi zamaknjena. Ta doktor ni bil eden okornih zdravnikov, kteri nikakor ne vedó svojim |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | storil. Smehljaje mu na to odgovori: »Umejem vas, častiti gospod doktor! Preveč se zatajujete, pa to mi branilo ne bode, povedati |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sumničijo možganske bolezni, govorila ni več o tej reči in doktor si ni druzega mislil, kakor da so toplice popolnoma ozdravile |
| Deborah (1883): | je dobil žalostno poročilo. Zdravnik. E kaj pa, zakaj? Dober doktor ne praša: zakaj; če gorí, gasim, a ne prašam na |
| Najdenček (1860): | delala, kakor če bi ne bilo nič življenja v nji. Doktorja prideta v gostivnico, kjer ju gospa prav prijazno sprejme in |
| Najdenček (1860): | bobke požerla. — „Nežka,” je začela nevoljno, „slabo si se obnašala. Doktorja sta spoznala naše marne in prav debele sta mi v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | red sv. Mihela, Pražko vseučilišče pa ga je počastilo diplomom doktorja sv. pisma. Leta 1854 . mu umre blaga sestra Franja, ki |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | toplic. Kmalu je bil tukaj. Prijazno in veselo obstopijo gospoda doktorja uljudno pozdravljaje ga in očitaje mu rekoč: »Mislile smo, da |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »To je čudno«, rekli so vsi jednoglasno in pogledovali doktorja, ki je skrivaj z ramami migal in obetal, bolne grofinje |
| Zlatorog (1886): | so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladenča zvije trud, Duhoven le priganja, boječi se zamud. Do dola tak prispeta, ki s kamni nasejan Je krog in krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in kamen stoglasno se zbudí, In — Amen! Amen! Amen! — iz dola zagromí. Mladenča groza prime, lasé mu dvigne strah, On trepetaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dom njegov izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko |
| Sacrum promptuarium (1695): | infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi bilo premalo na dol, de bi ſe voda odtekati ne mogla, naj ſe naredé |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti mi |
| Divica Orleanska (1848): | Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni |
| Viljem Tell (1862): | kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in neutrudljívo Orjemo vsak svôjo njivo, S petjem gor' in dol' gredé ; Sej veljá, pèrst razvaliti In jo skèrbho vso zdrobiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' |
| Biblia (1584): | Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder |
| Gozdovnik (1898): | le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako |
| Divica Orleanska (1848): | Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je |
| Divica Orleanska (1848): | na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši |
| Gozdovnik (1898): | ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel |
| Gozdovnik (1898): | praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva |
| Gozdovnik (1898): | plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k |
| Gozdovnik (1898): | na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine |
| Gozdovnik (1898): | mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide |
| Gozdovnik (1898): | z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor |
| Gozdovnik (1898): | o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride. |
| Gozdovnik (1898): | je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem |
| Gozdovnik (1898): | to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvsam zhaſtitlvo od smerti gorei vſtov te pridi zhries mene dovsa dones inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi zhries mene dovsa dones inoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene dovsa donas inv vsolei. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi zhries mene dovsa dones inoi vsolei te pra S. Shegen katièri je Kristvsam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega sa ketieri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shavoſti omedleva inu daje tvoja sveta guava nania sveti shvot dovta mahnva: o Matia jas taba prosim skues te nai svateishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveto kri Jesvsa Kriſtvsa, katera je zhries nia svete ozhi dovta takva: Jas se N: perporozhim vaja pra S. S. 3. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse resbiva kier je resano shtapo natadrvgo padavo noi smozhjo dovta potegniano bv. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene an shetrk na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs |
| Gozdovnik (1898): | najuni pogodbi. « »Well, to pristavimo nov paragraf. Plačam vam 100 dolarjev več. Dajte pogodbo! « »Za 100 dolarjev ne postreljam teh ljudij |
| Gozdovnik (1898): | paragraf. Plačam vam 100 dolarjev več. Dajte pogodbo! « »Za 100 dolarjev ne postreljam teh ljudij. « »Dam vam 200.« »Tudi za 200 |
| Stric Tomaž (1853): | sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grajšak v Ribnici v imenu rešetarjev iz Ribnice, Soderšice in Dolenje Vasi, za leseno róbo. 45. Gosp. Fr. Sarabon, nogovičar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vih sekir iz Loke, od J. Serpanove vôzne coklje iz dolenjiga Semena in od M. Majerlevih torbic iz Poljan, samo to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | loncov in skled, ki jih v Ribnici, Soderšici in v Dolenji Vasi toliko izdelujejo, de z njimi né samó v domačii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske straní, bi bili še drugo leseno robo v razstavi radi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nahajajo posebno v mlajših tvorbah, n. pr. v Švabskem, na dolenjskem Kranjskem in Štirskem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kmetiza zhvetérzhke, ampak tudi per naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani per St. Lorenzu v Témenizi v Satiſhki komeſiji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in pivci ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi tertami snidejo, kjer levo oko štajarske, krajnske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú! létina je bila lani pri nas pràv bogata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | več ne častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim |
| Rudninoslovje (1867): | dve med njimi ste enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred nami na levo ino desno, kot velika |
| Stelja in gnoj (1875): | praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti |
| Pozhétki gramatike (1811): | pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino dalſhi, kakor: faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba baragouin, ſkashéno govorjenje |
| Blagomir puščavnik (1853): | terpljenje, ki mi ga mož napravlja, tudi ne bo nič daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc |
| Rudninoslovje (1867): | otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v pervim letu pognále ; ne puſhaj ga od dveh pavzov daljſhiga ſtebla is semlje, zhe ravno nobéniga popka, ali ozhéſa na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo, je bo k daljimu v ſhtirnajſtih dneh pogorelzu pol plazhane. 46. Drugo polovizo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobi, ko ſe bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo ſhe le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji od dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe |
| Rudninoslovje (1867): | dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo |
| Zoologija (1875): | manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in |
| Pozhétki gramatike (1811): | to zhe je v' epaisseur, goſha, ai dolg, je ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe |
| Rudninoslovje (1867): | i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših rogljevih robov ab' i a'b, ki vežejo gornji |
| Gozdovnik (1898): | se ničesar ni čulo. »Pojde, če oprezno plavamo in v daljših presledkih od todi odhajamo. Puške, strelivo, pa Pepe se ustavi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tam pa, v Fundi dobil bi bil drugačnih pripomočkov za daljo pot. Kraji so bili neizrečeno lepi, koder je jezdil: vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se |
| Robinson mlajši (1849): | tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov |
| Astronomija (1869): | dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem |
| Zoologija (1875): | metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon |
| Zoologija (1875): | na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi |
| Lohengrin (1898): | na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji |
| Sacrum promptuarium (1695): | nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen |
| Zoologija (1875): | Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula |
| Zoologija (1875): | rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí dolge klase, in da vsaka krava je v letu dvakrat teletila |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi |
| Rudninoslovje (1867): | podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako |
| Gozdovnik (1898): | Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | goſtvainu, per tovarſhy, per pleſſu , per ponozhnimu pohajeinu, per pogovarjeinu; douge pa minute per molitvi. Sa vſe drugu ſi zhaſs, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | saſadi: Jagnedove sa en dober pauz debele, inu tri lahte douge palze, al ſadeshe, eno pruti ti drugi nagneno, inu na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot |
| Pozhétki gramatike (1811): | noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor: renommée, ſlovenje, vie, shivlenje, shivot, gaieté, dobra volja, nous |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boljſhiga naſhim pridnim Slovenzam v roke dati. — Ni bilo treba dolgiga truda. Matija Kopazh v Begnah (na Gorenſkim) je naredil novo |
| Genovefa (1841): | velíka dedina, ki jo imáſh po ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je sopet dolgo |
| Genovefa (1841): | bila v téj votlíni od dolsîga zhaſa in plahôte she davno umerla. Pa Ti naſ v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali v vézhimu ſheſt práv pravnih sob. Shivòta naj bo dolsiga, koſtnatiga in kratkih meſnatih nóg. Glave ne bodi velike , ampak |
| Valenštajn (1866): | so tu med nami se zbrali — Trobár. Prodájat nejso prišli dolzega časa. Stražnji glavár. I kar se pripravlja, kar šepetá — Trobár |
| Roza Jelodvorska (1855): | stoječa viteza. Vratar je ravno sedel v svojim naslonjaku, truden dolziga potovanja. Ko pa Strašimira zasliši, naglo poskoči in vrata odpre |
| Razne dela (1870): | Drakona kip storiti lično. Na kratkih nogah breme se Života dolziga dviguje, Razpet oklep luskinast je Po herbtu, de ga ran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s vôli. Ako ſe da, je prav dobro sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko |
| Blagomir puščavnik (1853): | kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele ure bote |
| Rudninoslovje (1867): | stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo |
| Zlatorog (1886): | veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in |
| Divica Orleanska (1848): | za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak |
| Divica Orleanska (1848): | rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v gerškimu spi- sane bile. V njenim dolgimu življenju in dolgimu popotvanju íše vzrok, de je bilo od več Šembilj govorjenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prave Šembiljske bukve v gerškimu spi- sane bile. V njenim dolgimu življenju in dolgimu popotvanju íše vzrok, de je bilo od |
| Zoologija (1875): | ven na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol |
| Blagomir puščavnik (1853): | na kraju groba — in vender še diham in smem po dolgej ločitvi svojo drago ženo spet viditi. Hvala, vedna hvala Tebi |
| Genovefa (1841): | Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk |
| Blagomir puščavnik (1853): | in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala |
| Rudninoslovje (1867): | drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se |
| Zoologija (1875): | 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 mm. debeli ter so se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter |
| Fabule ino pesmi (1836): | v’ lakónſki deshéli, V’ keri ſo ludi k’ bojúvanji sréli; Dugi no mozhni no ſerzhni vſi ſo. Boji navajeni nimajo mira |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſvojih ſhtireh nóg, Hití na póle priti. Prebiva tam en dugi zhaſ, No da je ne b’lo zhuti Od jagerſkega |
| Sveti večer (1866): | njim knez govoril in kaj mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je knez rekel: Skoraj |
| Fizika (1869): | kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje |
| Gozdovnik (1898): | se le počasi upokončiti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v |
| Gozdovnik (1898): | pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn |
| Valenštajn (1866): | za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k |
| Zoologija (1875): | Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj |
| Lohengrin (1898): | dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj |
| Zoologija (1875): | Strepsilas); ostrigar (Haematopus); polojnik (Himantopus rufipes) in sabljarka (Recurvirostra) z dolzim, navzgor zavihanim kljunom. Vivek ali priba (Vanellus cristatus), pod. 136. |
| Zoologija (1875): | v majhnih jatah. Pleme kljunačev (Scolopacidae). Te ptice brbajo z dolzim gibkim in občutljivim kljunom po blatu in vlačijo iz njega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki so veje nosili, so šli spet drugi rojaki z dolgimi lestvami na ramah, po kterih so mislili Hunci na ozidje |
| Botanika (1875): | akacije (Robinia), nagnoj (Cytisus Laburnum) in gledičija (Gleditschia), poslednja z dolgimi trivoglatimi trni, ktere, iz Amerike prinesene, so mnogokrat sadé, med |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | več mlinskih hlapcev, ki so počasi obkolili ribnik in z dolgimi drogi upogvali veliko terstje. Da, iščejo ga! |
| Tiun - Lin (1891): | in nikjer v Aziji manjkajočih Kitajcev, sinov nebeskega carstva, z dolgimi kitami. Tu so na nekakšnem odru kazale plesalke svoje več |
| Genovefa (1841): | lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in |
| Zlata Vas (1850): | se rotile in kakor mačke svojim možem obraze s svojimi dolzimi nohtmi razpraskale. Dve dekleti, ki ste Lizini prijatlici bile, in |
| Zoologija (1875): | trebuh. Dostikrat so kolobarci pravilno obraščeni kratkimi ščetinami ali pa dolzimi dlakami ali nitkami, ki pa nikdar niso členovite, služijo jim |
| Zoologija (1875): | brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzimi pobešenimi ušesi, s črnim križem na hrbtu in zraven še |
| Zoologija (1875): | se pogostoma matija ali suha južina (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu lehko odpadejo in odpale še |
| Tiun - Lin (1891): | dva sta počasi veslala. Bili so oboroženi z bodali in dolzimi puškami. Ker so me bili že zapazili in ker se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas |
| Divica Orleanska (1848): | pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot |
| Zlata Vas (1850): | stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj |
| Astronomija (1869): | enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi |
| Zlatorog (1886): | vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gerenga rezite boshjo sveto gnado noi da boda nashe shiulenje dougo natu bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pratikah usaki letu spruti niaide, al sa naprei ne. Skus dougu samerkuvaine ſe je tolkain snaidlu, de usake 7. let, zhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjo gnado noi periasnoſt noi usmilenje inu stravje noi anu dovgo shiulenje inu is vana skrita shaza 99000 Dukatov prov dora |
| Zlata Vas (1848): | so prinesli. To je toliko časa terpélo, de so vès dolg vernili in zopet toliko mléka k dobrimu iméli, kolikor drugi |
| Zlata Vas (1848): | bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se jim ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri |
| Deborah (1883): | blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek |
| Gozdovnik (1898): | nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to |
| Zlata Vas (1848): | kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni |
| Zlata Vas (1848): | ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je bilo težko pomagati. Pa vunder je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de |
| Zlata Vas (1848): | sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj |
| Zlata Vas (1848): | so se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so |
| Zlata Vas (1848): | je, kako se je njih premoženje množilo. Vas ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki |
| Zlata Vas (1848): | rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in |
| Zlata Vas (1848): | le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 6. Da iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku v Brnu |
| Zlata Vas (1848): | ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi |
| Zlata Vas (1848): | je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno veliko opraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca |
| Robinson mlajši (1849): | obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati |
| Zlata Vas (1850): | dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le malo je bilo tacih, ki so |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | malo potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ble: katire merski enemu, tudi med gmajn pukam, ali ſa dolge zhas si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas |
| Stric Tomaž (1853): | ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa |
| Robinson mlajši (1849): | primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapiſoval, ktere bukve je bahovno moſbnjo imenoval. Kadar mu je dolgzhaſ bilo, je te norzhije prebéral ter ſvoje kako, sakaj in |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Siniza ali kaſhtigan ſméh. ˛Siniza na koſhati Bukvi tam ſedí, Dugi zhaſ ſi krati S’ ſvoj’mi vishami, Sdaj peti ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſo. ˛So v’ ſmehi no v ſhali ˛Si krat’li, dug zhaſ, Pa gréhi ſe bali Poſtaviti kvaſ. Tá ſtarſhi peláli |
| Fabule ino pesmi (1836): | boſh napráni Sa likof s' pázkami. Tê s' njimi sa dug zhaſ Grem karte premetávat; Zhi nimam farbe davat, Krizhijo vſi |
| Genovefa (1841): | smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da živina zdrava ostane. Paše, na kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo |
| Fizika (1869): | le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz |
| Botanika (1875): | gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci |
| Kuharske Bukve (1799): | Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler |
| Občno vzgojeslovje (1887): | te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi. |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri dni daljo, nego mu je namenjeno. Bolniku odžene bolezen, nekateremu za zmerom |
| Milko Vogrin (1883): | Napósled ga je našel — v svojej ljubezni do Olge. Čim daljo pa je o tem premišljeval, tembolj mu je prihajalo verjetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti |
| Genovefa (1841): | môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je bila: „Me veselí, de nas |
| Robinson mlajši (1849): | sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj |
| Zoologija (1875): | izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven |
| Sacrum promptuarium (1695): | ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de |
| Sacrum promptuarium (1695): | Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ure: da ta jeſt per zisejah venka gre: noi taku dougo hoditi to kravo mlieſt doklier se mlieko smozhano vidi: je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | douga bres shkode oſtati? inu de enu jagne med vouzmy dougu bres rane ni? Lubesnive duſhe! reſsnizhnu je, de en zhlovek |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shi ta ſtrah te ſmerti, inu ta lubesen pruti nam dougu v' timu s' ſmertno britkuſtjo obdanimu Chriſtuſovimu ſerzu prepirala, kyr |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nega, sakai on bode sagvishnu perſhu, inu nabo dougu vun oſtau. Aku on odlaga nam dati, kar mi nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Lubesnive duſhe! reſsnizhnu je, de en zhlovek med timi hudobni dougu dober na oſtane, temuzh, koker govory ta ſveti Kral David |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog s' ſvojo gnado, inu pomozhjo. On |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu golufije. Satorei ni bila dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo zhes naſs ſmeh, inu saſhpotuvanje dershali. O Goſpud! koku dougu ſe boſh zhes naſs ſerdil, inu tvoj ſerd, koker ogn |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Truplu taku dougu prebiva, Dokler nio v'tistim pusti Buh Per Bogu je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nasierzh, al merslu, al gorku, al ſuhu, al mokru ? koku dougu Spomlad, koku hitru pak bode Jessen mersla. To ſe ſizar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana sa tiem mosham gre je skushano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shie viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 27. KAPITL. Ti morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti |
| Fabule ino pesmi (1836): | vino nam rodíſh; Té mosh, ker terſ saſadil je, ˛She dugo naj shiví! No vſaka lépa vínzar’za, Da nam nabrano |
| Fabule ino pesmi (1836): | Natuzhe ſi ſhtupe, potroſi na njo; Da mozhnike zira, Rosh dugo prebira; Da drugih nej’ b’lo, Zir tizhize ſo. Dobrótliva |
| Fabule ino pesmi (1836): | njoj bo: Lon bo prijéla gviſhno. Dovoli ona gnadlivzi. Tak dugo Fil’peka redí, Da ſtopi v’ ſedmo leto. Tê pride |
| Fabule ino pesmi (1836): | gorſkozhi, Brani; pa kak zhé on ſam? Njegov kſizh dosvati Dugo nem’e ſóſede, Da ſo v’ kratkem ſpati ˛Shli na |
| Fabule ino pesmi (1836): | pita, Kaj je pregréha tvoja b’la, Da je tak dugo ſkrita Dneſ ſhe le ti na pamet ſhla? »Ah, luba |
| Fabule ino pesmi (1836): | pravízi, Al’ farji, da reſnízi Podobo drugo dati sna. She dugo lét zeſarove Sapóvedi obira; Sdaj s’ Bogam ſe prepira: »V |
| Fabule ino pesmi (1836): | en zhaſ ſedí, Sazhne poleg dremati, No na sadnje ſpati. Dugo miſlil je, od kod Vsel bo ſedlo no homot, Zhi |
| Fabule ino pesmi (1836): | praviſh? Kaj? Saſukal bi Tvoj ſhinjak? To zhem ſtoriti, She dugo mi je vola b’la; Priloshnoſt zhakal ſem dobiti, Prav |
| Fabule ino pesmi (1836): | Gde tobak je, ne ſo fluſi, No zhi ſo, ſo dugo ne: . S’ njim ſe réſen noſ pognuſi; Pa ker sdravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z |
| Blagomir puščavnik (1853): | odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj k Zaliki, zdaj k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile |
| Gozdovnik (1898): | v sredi med indijansko pa belih. Zraven njega je ležala dolgocevna puška, ona ista, kteri je bila enakovredna le Tiburcijeva, Mešaniku |
| Gozdovnik (1898): | imel celo orožarno vseh potrebnih predmetov, po načinu severoameriških lovcev. Dolgocevno puško v rokah, motril je bližalca z ostrim pogledom ter |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zoper imenovane bolezni. Gospodár naj pa konju — posebno če bolezin dolgočasna postane — v nosníci večkrat pogleda: ali ste čisti in ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se ločijo parkljl tam pa tam; to je huda in dolgočasna bolezen, pa potem tudi, zlasti pri ovcah, nalezljiva. — Izperva, dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in |
| Stric Tomaž (1853): | obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svete Gore, kjer ni skoraj nič ravnin, brez števila pa dolgočasnih sotesk in za pešca utrudljivih tokav, vendar so ti kraji |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | s čim samoljubnost rediti? Vsaj še perva žena s svojim dolgočasnim možem v raji ni mogla dolgo prestajati, zato si je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de nam je v prid. Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je, človek je priljudna žival, kakor bučela. Lepa devica se dolgočasi. Zna biti, da sta mož in žena s časom mertva |
| Zeleni listi (1896): | bila komaj kakih dvanajst let stara. Ljudmila se je zeló dolgočasila. In kaj bi se ne, saj ni imela nikogar, s |
| Tiun - Lin (1891): | hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tako se zabava izpremeni v veselost, dobro voljo in razposajenost, — dolgočasnost se preinači v slabo voljo, pričakovanje v nestrpljivost, dvom v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſlednih tréh rédih imenovani poſébno, sató, ki ſe je po dolgolétni ſkuſhnji vidilo, de je ondi tózha prav malokdaj potólkla. V |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne spridi), priporočuje tudi eden nar imenitniših angležkih kmetovavcov po dolgoletnih skušnjah, kar so že mnoge skušnje poterdile; on pravi: ako |
| Gozdovnik (1898): | »Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste |
| Zoologija (1875): | spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava, spodaj bela. Hišna ali črna podgana (M.rattus) je |
| Zoologija (1875): | gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica), ki je črna in belo pisana. Njeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin |
| Astronomija (1869): | V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je |
| Botanika (1875): | razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to, ali so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po drusih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima |
| Fizika (1869): | koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim |
| Fizika (1869): | zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje |
| Zoologija (1875): | bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo |
| Fizika (1869): | le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se podadó na Švabsko nazaj. Ali moči vitezove so opešale. Dolgotrajna ječa, skrb za svoje, in zdaj utrudno potovanje je njega |
| Zeleni listi (1896): | Vnela se je dolgotrajna huda vojna. Tudi Metod je moral v boj. Bil je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ji na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, če se jim rêče, de take dela so večkrat dolgoterpne in sitne , de potrebujejo veliko vednosti, iskreniga uma, bistriga očesa |
| Robinson mlajši (1849): | izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati, ker |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič |
| Fizika (1869): | tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki |
| Zlatorog (1886): | »Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da |
| Gozdovnik (1898): | naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Polja svojiga bratica. 'Z mračnih logov se odkriva Bistre Sovne dólič mirni, Tam Sloven'c vesél prebiva, Tam je dom njegov izvirni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ob zhaſu, kadar ſe luna manjſha (dolijemlje), ſadi, bo malo dobizhka imel, ker grah bo zel zhaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega, kakor tukaj, je mogel viditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in |
| Gozdovnik (1898): | imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je |
| Gozdovnik (1898): | veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj veči |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so |
| Roza Jelodvorska (1855): | spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vsa pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega |
| Oče naš (1885): | blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih |
| Genovefa (1841): | zhutljejev bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi |
| Oče naš (1854): | sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za nje. In pa, ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo |
| Blagomir puščavnik (1853): | objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR |
| Oče naš (1854): | je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in okrog dolino obdajale in čez ktere je v noči padel. Sam Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot |
| Zlatorog (1886): | lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je |
| Genovefa (1841): | boſ je po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe |
| Blagomir puščavnik (1853): | sredo in začne s svojim čistim, milim glasom: ”V prijetni dolinici je živel pastirček med svojo mirno čedo jagnjet. So se |
| Blagomir puščavnik (1853): | Še ni bila dobra ura Pretekle, že vsi po celi dolinici zvedo, daje pobožni sivček Blagomir sopet v dolini, in da |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodično tolažiti: »Ostanite pri nas draga gospodična, v ti mali dolinici. Naša hišica naj vam bo prihodnje stanovanje, ker postavili so |
| Roza Jelodvorska (1855): | čist kakor živo srebro, se je prijazno vil po zeleni dolinici, in ljubo napajal nježne cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa je naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze kraj, kjer je v miru počivalo njegovo truplo |
| Genovefa (1841): | votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi |
| Genovefa (1841): | ga je vſe, kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú |
| Genovefa (1841): | v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | zvončki cveteli, in tički vesele pesmi prepevali, spet v ljubo dolinico pride; zvončiki že cvetijo, ali njega še le ni. ” Začne |
| Blagomir puščavnik (1853): | eno prošnjo. Kadar se poverneš, ljubi Milko, v to dolinico nazaj, pojdi na vertic, izkopaj cvetlični germik in vsadi ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa, ki so obdajale milo dolinico, so jo branile merzliga viharja, in tako so ji bolj |
| Roza Jelodvorska (1855): | občutili, in se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico svojiga stanovanja pridejo, je ravno polna luna čez tamne smreke |
| Genovefa (1841): | zhér sopet v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na |
| Genovefa (1841): | ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté |
| Genovefa (1841): | v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetniga mojstra hvalil. — Od J. Prašnikove tehtnice in od J. Dolinškove lesene sodarske pipe, nimamo nič posébniga povedati. — Z veseljem smo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker na njegovu jamranje na tega nausmilenega ena huda kletvina dolipade. Prava lubeſn nazhaka, dokler uwoſhez prose, temuzh kader vide enega |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' |
| Ta male katechismus (1768): | temèe te najovire resgnalla, ressvitlen pred tega shkofa na kolena dolipadl, inu prosil v' Xtianske vire nauku poduzhen biti. Skus leta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koku se bo grosh okrog sukal, ter nabo dolipadl, doklej se glih suzhe. XII. Otshesh ſvedeti, zhe je vinu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kumej ſrekl, toku ße je tudi to pergodilu Ludwig je dolipadl, ter ßi je obras potovkl, inu roke odrl. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi |
| Ta male katechismus (1768): | virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader |
| Ta male katechismus (1768): | kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se |
| Ta male katechismus (1768): | sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je enu bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega ſhivota, ali de be meſſú temu duhu podverſhnu blu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rokam je uſſellej poshtenje ſapoveduvallu; ſatorej je mene uſſeskufi tu doliterenje, inu ta sveta sramoſhlivost ohranila. 2. Veſhi s'prevuſo boſhjega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu ſhlofajo, ter si nobena, nobene veſty nadela. Use mene dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le zhakajte! smert bode prishla |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak |
| Ta male katechismus (1768): | lube. Jann. 14. S koga se pak lubeſn svojega bliſhnega doliuſame? Lubeſn je poterpeſhliva, je dobrutluva, se naisvida, nadella preshirnu, se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oropani, inu ſa te narſhlehtnejshe obrajtani; is tega se ozhitnu doliuſame, de vira per ludeh ſhe nezh navella. O nekar se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ogn verſhenu, ke se s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela |
| Zoologija (1875): | Čelo. Os frontale. Sence. Os temporale. Gornja čeljust. Maxilla superior. Dolnja čeljust. Maxilla inferior. Ključnica. Clavicula. Rebra. Costae. Rebra. Costae. Koželnica |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako se jih 8 1/2 % polomi in drugače poizgubi? 9. Dolnja Avstrijska ima 1885840 ha rodovitne zemlje, in sicer 42 1/2 |
| Fizika (1869): | enako gosta. Blizo zemeljskega površja je najgosteja, ker morajo tu dolnje lege izdržavati tlak gornjih. Pod. 106. Na prav visokih hribih |
| Fizika (1869): | tako da se posle solnčnega izhoda ogrete in tedaj razredčene dolnje zračne plasti le prav počasi mešajo z gornjimi gostejimi plastmi |
| Fizika (1869): | skoz gornje razpokline vrát in óken, med tem, ko skoz dolnje razpokline teče mrzel zrak od zunaj notri. Pod. 127 Očitno |
| Zoologija (1875): | obstoji iz tula, betve in kosmače. Hrano dobiva pero od dolnje strani po nekih žilicah, ki se razprostirajo po duši, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kod nas u Zagrebu narodna čitaonica, koja če se u doljnem varošu smestiti, pretežno slavenske novine, spise itd. deržati i tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | utrujen. Prijazna Goričanka Marija Badalič priskrbela mi je bila na doljnem površji mali stolič (Feldsessel); na njem sedel sem prijetno počivaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe |
| Rudninoslovje (1867): | i b', trije so bliže gornjemu, a drugi b' bliže doljnemu roglju; i trojne robove: 2x3 = 6 krajših i ostrejših rogljevih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | sv. maši ugledajo ljudje na kolovoznem potu konec vasi proti doljnemu Mozlju velikega, pobitega moža sredi pota v blatu ležati. Bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl., kirurg pa polovíco. — Povodnji na Tiroljskem v gornji in doljni inski, pusterski in adiški dolini, v Vinčgavi in Vorarlbergi so |
| Rudninoslovje (1867): | i a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i |
| Rudninoslovje (1867): | ab' i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a naposled 6 stranskih robov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za |
| Rudninoslovje (1867): | vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših rogljevih robov |
| Rudninoslovje (1867): | rogljevih robov ab' i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a naposled 6 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega |
| Astronomija (1869): | praznujejo ko imamo mi že 13. dan januarija. *) Zgoraj imenovana določba o velikonoči ima pa ta nasledek, da ta praznik ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tretjino glasov v zastopu, bo po mojem prepripričanji ravno ta določba pri delavcih posebno neprijetna, za mojstre pa celó brez vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se je zbor po voljenih nekterih odborih spet razšel brez določbe, kdaj da se po praznikih spet začne. Za predsednika zbornici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vlada naprosi, pri ministerstvu notranjih oprav delati na to, da določbe navedene postave, katere že večidel v državah Evropejskih veljavo imajo |
| Revček Andrejček (1891): | tako naj se zgodi; ne pa, da bi se vaše določbe še le čez zobe vlekle. Tako ste me učili in |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in žganjarnah. Proti tem pa ne bodo mogle niti postavne določbe, niti policija nič storiti, dokler bodo smeli točiti žganje posamezniki |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſede per vuzhenju perlízhimo mladénſhkimu vumu. Sa nje ſhe niſo dolózhki poſéba, ni ino perrèsani; rajſhi jim tako perpovdujmode lahko vſe |
| Tiun - Lin (1891): | Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te starosti |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do |
| Fizika (1869): | dodamo še to, koliko toplote da se dobi, če se določene množine raznih teles sèžgó. Skušnja je pokazala, da, če se |
| Astronomija (1869): | kot. Da moremo meriti načrtane kote, ali da moremo kote določene velikosti načrtati, za to nam rabi neko enostavno orodje, ktero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | one, katere ne ostanejo veljavne za vse, nego le za določene vrednosti njih neznank. Jednačba 7x – 6 = 5x je torej določilna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in to navadno proti tiskanim nakaznicam, kuponom (odstrižkom), druge dajó določene dobitke ter se o določenih rokih izžrebujejo. Nekatere srečke nesó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsake posamične akcije zavejo se dividenda, in ti so ali določene obresti ali del dobička, ki ga podjetje nese, ali največkrat |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sestaviti, da ne bodo tiskovni stroški presegli v ta namen določene vsote. Da bo lažej predstaviti si popisane poskušnje, razkazali smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem. |
| Fizika (1869): | popolnoma uničena. Pod. 97 Pod. 98. Mislimo si tedaj o določenem prostoru (Pod. 97.) štiri delke a; ti delki nemajo nikakoršnega |
| Astronomija (1869): | kmalu zapazimo, da so ti roji zvezd sostavljeni prav po določenem načinu. In te sostavine se čez nekoliko časa tako navadimo |
| Fizika (1869): | prosto padajoče telo vsled te vedno rastoče končne hitrosti v določenem času. Na koncu prve sekunde je prehodilo že 15 čevljev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se izdatelj meničnopravno zaveže, da hoče določeno vsoto denarja o določenem času določeni osebi ali sam, ali po kom tretjem izplačati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da se bojo mogli g. fajmošter naprositi, da pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | deželah so cesarski celaki v raznih krajih v ta namen določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo |
| Botanika (1875): | razkroji in v zrak pobegne. Rundninske snovi ne narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so ali v soku staničnem razpuščene (raztopljene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | meničnopravno zaveže, da hoče določeno vsoto denarja o določenem času določeni osebi ali sam, ali po kom tretjem izplačati, zove se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Lose); od prvih se izplačujejo obresti o določenih rokih po določeni obrestni meri in to navadno proti tiskanim nakaznicam, kuponom (odstrižkom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in zlat venec so nosili pópi, k razlaganju ptičjiga letánja odločeni. Umili so prav dobro ptiče vabiti. Proti jutru so kazali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hoditi; kdor plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in |
| Kemija (1869): | zove kristalizovano, ako se pokaže v jasno razločnih i geometrično določnih kristalih, kakor na pr. kamena sol, kandeljslador. Kristalasto (krystallinisch) se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trt, so, seveda, le deloma dokončane; nekatere pa niso dale določnih rezultatov in treba jih bo pozneje nadaljevati ali ponoviti. V |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določene vrednosti njih neznank. Jednačba 7x – 6 = 5x je torej določilna jednačba, kajti nji zadostuje le vrednost x = 3. Vsaka določilna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določilna jednačba, kajti nji zadostuje le vrednost x = 3. Vsaka določilna jednačba izražuje pogoj, kateremu morajo njena neznana števila zadostovati. Vrednosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva člena 7x in – 6. Jednačbe so dvoje: identične in določilne jednačbe. Identična ali istovna (identisch) jednačba ostane veljavna za vsako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | formula, izražujoča katero koli aritmetično operacijo, je taka identična jednačba. Določilne jednačbe (Bestimmungsgleichungen) so pa one, katere ne ostanejo veljavne za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita obe te dve vrednosti v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba. |
| Tiun - Lin (1891): | izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo |
| Astronomija (1869): | vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega kraja, določimo njeno lego |
| Astronomija (1869): | deželah tudi. mére razne, zato je treba najpoprej, da tukaj določimo najimenitnejše v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére |
| Astronomija (1869): | ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej obli. 42 Nebeski globus. Do sedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 2. Fizikalne lastnosti mineralov. Ker podoba ne zadostuje vselej, da določimo mineral, zato si na pomoč jemljemo še druge znake, zlasti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da določimo kvocijentovim številkam mestno vrednost, treba si le divizor pod prvi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa to de bol dolózhimo naſho miſel, ktiro hozhemo isrezhi. Kadar rezhemo cet enfant parle |
| Rudninoslovje (1867): | z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od |
| Rudninoslovje (1867): | rudnina v vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v |
| Rudninoslovje (1867): | poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to |
| Kemija (1869): | kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz |
| Fizika (1869): | njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih |
| Kemija (1869): | bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali |
| Astronomija (1869): | dá čas oseke in plime za vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo |
| Botanika (1875): | je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te |