- mangansaures
Kemija (1869): chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures
mangansaures manganschaum manganuberoxyd Mangart mangé Mani manifestator manifestus Mani-sangriente Mans mantelthiere Manteufel mantisa mantisin manu Manuel manuum manj manjkajoč manjkati manjkrat manjšati manjšina Maor maorski mapa mar Mara Maradas maraje marati Marburg marc. Marcel marcelov marcij Marcus marec marela marelica mareličen maren Marendolec marenj margarethen margarinov margaritifer Margita mariam Maribor mariborski Marica Marička Marie Marija Marijanica Marijanka marijin Marina Marino Mariot mariottov maritimus maritis marito maritus Marjanca Marjanica Marjeta marjetica Marjetica Mark marka Marka markasit Markec markiz Marko Markos marljiv marljivo marljivost marmor marmoren Marna marno marnja marnjevati maroga Marpurg Mars Marseille marsikaj marsikak marsikakšen marsikateri marsikaterikrat marsikdaj marsikdo marsikje marski Marsko marš maršal marširati mart mart. Marta Martens marter marternik Martin martinček Martinek martinov Marton martonov martra martran martranje martrati martrnica martrnik marun Maruša Maruška Maruti marveč Marvinski mas masa maschine maschinen maseljc masin maslen maslenka maslenokisel maslo mass masse mast masten master mastiks mastiti mastno maša maščevalen maščevalka maščevan maščevanje maščevati mašen mašenje maševanje maševati mašina mašnik mašnikov mat. Matej matematičen matematika Matena mater materen materialen materija materin materinski materinščina maternica Matevž math. mati matica Matica matič. Matiče matičeh Matiček matičen matičin Matija Matijče Matijec Matilda Matjaž mato Mato
| Kemija (1869): | chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec |
| Kemija (1869): | Manganov prekis (Manganüberoxyd), MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev |
| Kuharske Bukve (1799): | v' zukri kuhane ſadja. 166. Shpanſka vìſhnova sholza. 167. Blanc mangé, bęla sholza. Blamaſche. 168. Shodò. 169. Pomoranzhna sholza. 170. Sholza |
| Kuharske Bukve (1799): | ruto, de kafe prozh pride; daj na miso. 199. Blane mangé, hladna sholza. Puſti dolgo kuhati ſhtir telęzhje noge, de bodo |
| Gozdovnik (1898): | glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov |
| Zoologija (1875): | da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši |
| Sacrum promptuarium (1695): | verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite |
| Gozdovnik (1898): | pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval |
| Gozdovnik (1898): | je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj |
| Kemija (1869): | ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London, Pariz in na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni le karakteristika, mantisa pa ostane neizpremenjena, ako število s katero koli potenco števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | večji, v druzem manjši, t. j. dobi drugo karakteristiko, a mantisa ostane neizpremenjena. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in prav takó Tu je mantisa zmerom jedna in ista, izpremina se le karakteristika, in sicer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1, so pa negativni, in sicer sta negativni karakteristika in mantisa. Logaritme z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na take, ki imajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za karakteristiko redovni eksponent njegove najvišje veljavne številke. 2.) Logaritmova mantisa je zavisna le od razvrstitve številk v danem številu, nikakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | slučaji lahko po § 216., 1. Manjši logaritmovniki imajo le mantise četveroštevilčnih števil in te na pet ali šest decimalk. Logaritmi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalk; tako zbirko imenujemo logaritmovnik (Logarithmentafeln). V logaritmovniku so le mantise logaritmov, kajti karakteristika se določi v vsakem slučaji lahko po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | danemu logaritmu. V logaritmovniku poišči številk, ki spadajo k dani mantisi in le-tém določi potem mestno vrednost; v ta namen daj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 1 večje od karakteristike, na ta način dobljeni pozitivni mantisi pa zadaj dodamo kot negativno karakteristiko ono za 1 večje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dele za peto in šesto številko in te prištej k mantisi prvih štirih številk. N. pr. enačbe 2.) Kakó je najti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nikakor pa ne od njih mestne vrednosti, zategadelj imajo isto mantiso vsa števila, ki se le v tem razločujejo, da stoji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številk, ondaj poišči najprej kakor zgoraj pod a) v logaritmovniku mantiso prvih štirih številk in pa diferenco med to in naslednjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število. Ako treba n. pr. logaritma števila 38 poiskati, poišči mantiso za 3800. c) Ako ima dano število pet ali šest |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na take, ki imajo pozitivno mantiso in negativno karakteristiko; v ta namen odštejemo negativni logaritem od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer), decimalke pa mantiso (Mantisse). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | štirih številk in pa diferenco med to in naslednjo večjo mantiso, ki je v logaritmovniku. Potem vzemi iz one pomočne tablice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med z zvezdicami zaznamenovanimi prejšnje vrste. a) Ako najdeš vse mantisine številke v logaritmovniku, ondaj vzemi prve tri številke iskanega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | to v oni vrsti, v kateri si našel zadnje tri mantisine številke, četrto številko pa iz najzgornje ali najspodnje vrste onega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najzgornje ali najspodnje vrste onega razpredelka, v katerem so one mantisine številke. N. pr. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh |
| Razne dela (1870): | le mladih let zavetje, In ne pokop življenja samostan? Don Manvel. Zaupana v zastavo Božji hiši Bo terjala nazaj se neki |
| Razne dela (1870): | Cezar. Ak res je, de je vse nezvesto drugo — Don Manvel. In krivo! Mati rekli so, veruj! Don Cezar. Tedaj podam |
| Razne dela (1870): | poroštvo upa môga, Pomoglej ki mi sprave biti ima. Don Manvel. (brata objemši. ) Med nama je brez nje gotova sprava, Uterdila |
| Razne dela (1870): | se! Don Manvel. Nesrečnica, si bila? Beatrica. Bila sim. Don Manvel. O, strašno! Beatrica. Želje so presilne bile! Zanesi mi! Sim |
| Razne dela (1870): | Govori, daj! Me prime strah. Govori! Kje Beatrica je? Don Manvel. (osupnjen za-se) Kak! Beatrica? Diego (jo vstavi. ) Stoj! Izabela. Daj |
| Razne dela (1870): | ker on je, ki jo pošle. Izabela. Moj sin, Don Manvel, tak si reči hotel! Kor. (Bohemund. ) Tvoj sin, Don Cezar |
| Razne dela (1870): | ga sili proč. ) Glej solze te, britkosti zdih prevdari! Don Manvel. Kje skrito si, kje shranjeno imela? Izabela. Pod zemljo clo |
| Razne dela (1870): | samo le po rodu. Beatrica. Od dans! — od dans! Don Manvel. Kaj to pomeni nek? Kaj tako te razdraži? Veš kaj |
| Razne dela (1870): | poznam. — Si ti Don Manvel, Ljubitelj moj, zaročnik moj? Don Manvel. Blaženka! Beatrica. Ne, ne govori! zdaj ni časa temu! Beživa |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de |
| Biblia (1584): | blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in |
| Botanika (1875): | debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti |
| Zoologija (1875): | razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1841. Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kratkem povém , da nam ni treba niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de |
| Kemija (1869): | nektere vrzeli v podobnih vrstah oznamujejo, da nam je iznajdbe manjkajočih členov še pričakovati. Naposled so med mestom, kjer kak člen |
| Tiun - Lin (1891): | narodnostij obstoječa množica ljudij, seveda Malajcev in nikjer v Aziji manjkajočih Kitajcev, sinov nebeskega carstva, z dolgimi kitami. Tu so na |
| Sacrum promptuarium (1695): | jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in |
| Divica Orleanska (1848): | Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo iti? |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil |
| Fizika (1869): | lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis |
| Botanika (1875): | morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne posadi v kot. Ako je svečanost cerkevna, naj ne manjkajo propoved (pridiga) slovenska, pesmi slovenske i molitve slovenske; ako je |
| Zoologija (1875): | Živali enega krdela strinjajo se v tem, da njim ali manjkajo isti organi, ali pa — če jih imajo, da so enako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in tako jima je bilo še tisti večer pomagano. Kako |
| Oče naš (1854): | in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje |
| Čas je zlato (1864): | marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in |
| Čas je zlato (1864): | šolo šel, pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo, le denarja ni bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se za nekaj dni v svoje stanovanje, ne bode ti manjkalo ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi |
| Oče naš (1885): | in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da |
| Robinson mlajši (1849): | Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji |
| Robinson mlajši (1849): | dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je |
| Fizika (1869): | pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe morajo ſejati ali ſaditi ob zhaſu, kadar ſe luna manjſha, o mlaji. ” Kdor ſe bo hotel po tej poglavitni vodivnizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jemlje), in pojenjajo ali zelo popolnama minejo , kadar ſe luna manjſha ali nasaj jemlje. Od nekteriga pravijo, de je méſzhin ; s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ob zhaſu, kadar ſe luna manjſha (dolijemlje), ſadi, bo malo dobizhka imel, ker grah bo zel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da bi se bralo, naj izvolijo vstati. (To se zgodi). Manjšina je. Prosim torej, da bi se le ob kratkem povedalo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenovani po mestu, kjer se dobivajo, drugi po imenitnih naravoslovcih, manjšina je imenovana po lastnostih ali po kemiških sestavinah. Nekoliko imén |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Okoli stoječi pomorščaki so začeli glasno izražati svojo mržnjo do Maorcev. „Tedaj tudi ta, morivec, požigavec! “ je zaklical star vojak; drugi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bilo; skoro bi bila zavpita, vrata so zaškripala in eden Maorcev se je v spanju obrnil. Vse je ostalo mirno. V |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bôb je obhodil previdno maorsko vasico; mislil in mislil je, pa nič pametnega mu ni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zapiral razgled v razsvetljeno, gorečo ravan, pa slišali so zmagovito maorsko petje, ki jih je napolnjevalo s strahom. — Bežali so dalje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odprto dolino. — Ni se motil, zaslišal je glasove, ugledal je maorsko ženo in nekaj otrok. |
| Astronomija (1869): | za sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko |
| Astronomija (1869): | imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in pervín njegovo teló |
| Zlata Vas (1850): | njih um zatamnil. Ako bi si Oni hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo |
| Zlata Vas (1848): | njih um zatamnil. Ako bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo |
| Stric Tomaž (1853): | gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi |
| Čas je zlato (1864): | de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil |
| Zlatorog (1886): | Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot |
| Zlatorog (1886): | Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo |
| Zlatorog (1886): | da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati |
| Valenštajn (1866): | lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá |
| Valenštajn (1866): | drugače. Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej |
| Lohengrin (1898): | bodeš zmagal ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko |
| Mara Rendića (1897): | Nekega dne je stopil v sobo ter stal pred presenečeno Maro, ki je obledela in zopet zardela ter bila v vedni |
| Mara Rendića (1897): | Hotel je samo Nikolo spraviti z doma, hoteč govoriti z Maro brez neprijetnih svedokov. Vstal je torej v društvu mojstrovem slabe |
| Mara Rendića (1897): | prihajalo iz sobe, v kateri se je navadno sestajal z Maro in njenim rednikom, nego z malega vrta, ki je bil |
| Mara Rendića (1897): | z vso zgovornostjo pripravil Savko, da je tudi ona pregovarjala Maro, naj sprejme ostavljeno vsoto. Mara se je naposled združenim prigovorom |
| Mara Rendića (1897): | Hudi duševni udarci, kateri so ves čas padali na ubogo Maro, in materijalna beda, v kateri je bila živela že več |
| Mara Rendića (1897): | na srce devojčino; izkušal si je s krotko ljubeznivostjo osvojiti Maro. Dobro je izprevidel, da bi bil z nepotrpežljivim naskokom pobudil |
| Mara Rendića (1897): | zato, da ne bi stari čižmar kako prevaril svoje oskrbovanke. — Maro je bilo silno sram, in vedno si je zakrivala obraz |
| Mara Rendića (1897): | ni zanimal zanj. V nekaterih hišah, katerih stanovniki so poznali Maro, so stikale ženske svoje glave pri oknih, in iz njih |
| Mara Rendića (1897): | za-se težko služi vsakdanji kruh, kamoli da bi mogel še Maro hraniti ter skrbeti za-njo, posebno sedaj, ko pričakuje poroda. Prosil |
| Valenštajn (1866): | kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve |
| Robinson mlajši (1849): | lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več toliko za Narvaez-a kakor nekdaj, in sliši se, da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija je bil pri meni |
| Oče naš (1885): | fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne marajo za jedí, za ktere so nekdaj še clo v dobrih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo |
| Zlata Vas (1850): | v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših otrok bolj deržal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v |
| Tine in Jerica (1852): | k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm umreti“. |
| Stric Tomaž (1853): | Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni za nobeno rabo več, za mene posebno ne“, odgovori |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa |
| Valenštajn (1866): | Na véro njegovo med kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec |
| Domen (1864): | nimam kaj delati! " pravi sin. „Kaj? " prašala je starka, „ne maraš? To je zató, ker si se zdaj ene dni ves |
| Sosedov sin (1868): | kdo hvalil in blagoróval: „ti si že mož, ti! Kaj maraš, ker imaš vsega zadosti. " Ali pokazal ni nikoli, da mu |
| Marjetica (1877): | kedaj ga je dobil v spomin. "Ti ga res ne maraš več Štefan, zato ker je moj, ker sem ti ga |
| Ljubljanske slike (1879): | toraj vsakako deset ur daleč. Ako pa vsega tega ne maraš, marveč si zadovoljen le z golo posteljo, ne zapustiš si |
| Naši vaščanje (1891): | Silvester jo prime za roko in reče: »Anica, ali me maraš — ali smem priti póte? « »Le pridi! « odgovorí ona, izvije mu |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | da se le norčuje. »No, pa povej vendar, zakaj ne maraš zamuditi krščanskega nauka? " „Zato, ker bi to ne bilo prav |
| Svatba na Selih (1894): | vsa ta reč! « izpregovorí mati, ko Lenica umolkne. »Zató ne maraš vzeti Rakarja, ker si zmenjena z drugim? No, to je |
| Jarem pregrehe (1895): | se ji posmehujejo za hrbtom: »Kaj ne, Polonica, dveh ne maraš? « »Kaj to komu mar? « odvrne jezno Polona in hiti brez |
| Stari dolg (1897): | Mama, bo treba domov; daleč imava. « »Če tudi ti ne maraš na ples, pojdiva, — kak lep par, pa ne na ples |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen |
| Ta male katechismus (1768): | ad me, & ne prohibueritis eos, talium enim eſt regnum Dei. Marc. 10. 14. Pustite otrozhizhe k' meni pridti, inu njim nekar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih Judou? on pa je nemu odgovoriu: ti ja govoriſh. Marc. 15. Na leta Chriſtuſou odgovor je Pilatus supet k'nemu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | še ni hotel. »Domu pa že ne grem,« je rekel Marcel, »naši dobro vedo, da sem tukaj. Ko so me videli |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kakor prav sedaj pri Marcelovih, pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le še ni hotel. »Domu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav sedaj pri Marcelovih, pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | maja do dne 28. oktobra? c) 4080 » » 5 1/2 % » » 26. marcija do dne 9. julija? 29. Nekdo je kupil hišo, katera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | govori: možgani, svedoči to, da stari slovarji slovenski (Gutsmann, Pater Marcus, Jarnik) poznajo samo: možgani (ali mužgane, P. Marcus) in da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Gutsmann, Pater Marcus, Jarnik) poznajo samo: možgani (ali mužgane, P. Marcus) in da tudi Miklošičev stari slovar nič ne vé o |
| Astronomija (1869): | in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa |
| Astronomija (1869): | na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de tudi te marele domači rokodélci po kmetih in v meſtih izdelujejo, vunder pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koliko denarjev gré v ptuje dežele za dežobrane ali dežnike (marele) ? Mislim, de ga ni naroda, de bi se bolj dežja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri |
| Kuharske Bukve (1799): | slí. 235. Marelze hraniti v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Češnje in višnje v žganji. Ravnaj z njimi kakor z marelcami in spravi jih na hladnim. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane breskve, drugači. Ravno tako z njimi ravnaj kakor z marelcami. Vkuhane breskve, drugači. Breskve, iz kterih se peške ne pobero |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti |
| Kuharske Bukve (1799): | notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes |
| Kuharske Bukve (1799): | ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 40 kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le |
| Kemija (1869): | 427. Mangansaure, manganova kislina, 427. Manganiuberoxyd, manganov prekis, 427. Margarinsaure, margarinova kislina, 463. Marmor, mramor, 414. Maslo, 496. Mastiks, 489. Masse |
| Kemija (1869): | C4H4O4 Propionova kislina C6H6O4 Maslena kislina C8H8O4 Valerianova kislina C10H10O4 Margarinova kislina C34H34O4 Stearinova kislina C36H34O4 Vrsta alkoholov: Lesna žestina ali |
| Zoologija (1875): | Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike |
| Kvišku (1899): | Ladičevke. In ta bi se lahko skrhala, ko bi šla Margita do matere in ji izdala oni usodni pismi. Zato je |
| Kvišku (1899): | Zakaj, zakaj? Kaj je bilo sinoči in danes med vama? « Margita se je prestrašila, ostrmela, po licu jo je preletel bel |
| Kvišku (1899): | svetu, da ne bi bila užaljena. Kaj je rekla danes Margita? « »Nič, čisto nič. Bila je vesela, prijazna, in nisem mogel |
| Kvišku (1899): | je tisti mladi gospod, ki gre z oskrbnikom? « obrne se Margita samo z glavo proti teti. Vse gospe pogledajo proti drevoredu |
| Kvišku (1899): | ona kot stroga patrulja za njim. Pričakoval je, da udari Margita nanj s celim izbruhom jeze in očitanja. In tega trenutka |
| Kvišku (1899): | ne iz dvorljivosti — ne, ampak rekli bi — iz same razposajenosti. »Margita, ti preveč predrzno voziš! Boš videla, da se še ponesrečiš |
| Kvišku (1899): | družbi v bogatih obrestih. Toda, apropos, milostna, ali je bila Margita danes kaj pri vas? « »Ne, nič je ni bilo. Aha |
| Kvišku (1899): | bila ob tla, ker sta se morala ločiti od Margite. Margita se je še jedenkrat ozrla za njima, potem pa odšla |
| Kvišku (1899): | obupnosti nikar, predno ne zveš resnice! « »In resnica je, mamá? « Margita se je odmaknila in v očeh hotela brati zahtevani odgovor |
| Kvišku (1899): | sta takoj obstala in nepotrpežljivo hrzala ter se ozirala po Margiti. »Kaj ne, Dendi, ti me ne prevrneš, in Hasan, ti |
| Kvišku (1899): | le ona igra, tista njena komedija, ki ni prošla pri Margiti nikdar brez uspeha. Vendar danes to vedenje Margite ni ganilo |
| Kvišku (1899): | ni. Doma ima pač še denar, a ta je zapisan Margiti. Tega ne more dobiti in ga tudi ne sme — kaj |
| Kvišku (1899): | morala skoro dvigniti glavo, da je videla tanki in vitki Margiti v lice. »Ne bojte se, ha, ha! « Poreden, otročje naiven |
| Kvišku (1899): | pl. Lazzi, gospe kapitanovi Delnegro, gospe pl. Albeni in gospici Margiti Ladičevi. »Koliko časa bodete pri nas ostali, gospod Ante? « Prednica |
| Kvišku (1899): | ki je visela ob lipi, drobno pismo ter je dala Margiti. Ta je je hladno, brez strasti in navdušenja vzela, s |
| Kvišku (1899): | o pismih, zvedel tudi od služkinje, da ju je dala Margiti, in vsled tega si tudi brez posebnih kombinacij raztolmačil njeno |
| Kvišku (1899): | svojega smotra. In tega si je bila v svesti pri Margiti, zato je prešla takoj 'in medias res'. »Margita, ali boš |
| Kvišku (1899): | bo molčala kot zid in ne črhnila besedice nikomur — celó Margiti ne, dasi bi bilo zanjo morda dobro. Ne, nikoli ni |
| Kvišku (1899): | dete, da je snela krinko in bila mati, naravna mati. Margito je prijela za tresoče roke, pritegnila jo k sebi, posadila |
| Kvišku (1899): | govori. « Tetka Tera se je veselila njegovega odhoda, češ, za Margito izvrstno zdravilo; baron je na konju. In res barona ni |
| Kvišku (1899): | sta bili pismi od njega pisani in samo zanjka za Margito, katero ima že dolgo na sumu, da iztika in vohuni |
| Kvišku (1899): | oče prvikrat v zakonu, oče prvorojencu — dečku. Naj je tudi Margito pozabljal, naj jo je tudi ostavil v toli kritičnem stanu |
| Kvišku (1899): | mamica pomiri srce Margitino. « Proti večeru je šla Ladičevka obiskat Margito. Tej se ni zdel obisk nič nenavadnega, ker se je |
| Kvišku (1899): | XX. Pričelo se je neznosno gorje za Margito. Noč, katero je prebedela v silni dušni bolesti, ji je |
| Kvišku (1899): | se je na domači boj, v katerem bi trdo napadel Margito, in ji kratko in malo prepovedal vtikati se v njegove |
| Kvišku (1899): | na ta grob sadila in trosila cvetje vročih, pobožnih vzdihov. Margito je zadela ta novica nenavadno. Nikdar ni čutila še kaj |
| Kvišku (1899): | družbi jedina sol duha. Srce se je malo mečilo, in Margito je pričel spoštovati, čislati. Dasi ni imel nobene vere v |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je potegnul za svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | luči ogledano in po domače rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski tiskarnici na poti. Hinc illae lacrimae! Dopisnik „od Save” se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | starejša, požlahtnjevanja na, Solonis, iz leta 1876, so pa v Mariborski trtnici in se še sedaj tam dobè v naj lepšem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhtena ino saſtopna meſtnizhanka prebivala. Imela je malo, blago hzhér, Marizo po imeni. Eno nedeljo popoldne greſte na ſvoj ſenoshet alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ker ſo ſe ledinzhize tako zhudno lepo premenile, je to Marizo toljko veſelilo, de gre, ino ſhe vezh ſadeshov na ſenosheti |
| Tine in Jerica (1852): | še niso bili starši dobri. Pri kosilu se je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne |
| Tine in Jerica (1852): | dni po tem, ko je Jerica zopet nekam šla, ji Marička reče: Mati, ali ne smem tudi jaz z Vami iti |
| Tine in Jerica (1852): | smem tudi jaz z Vami iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine |
| Tine in Jerica (1852): | Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso |
| Na stricovem domu (1860): | Maričko. Kamnar začne bolj od straní in po ovinkih snubiti Maričko za svojega Pavleta. Pa komaj naš čuti, kam pès taco |
| Na stricovem domu (1860): | da imamo bolnika v hiši. Jaz sem prec mislil na Maričko, in tako je tudi bilo. Anton je hodil sem ter |
| Na stricovem domu (1860): | od mnogo reči, beseda dá besedo, govorica pride tudi na Maričko. Kamnar začne bolj od straní in po ovinkih snubiti Maričko |
| Na stricovem domu (1860): | na mizo, kot bi jo hotel predreti s svojimi očmi; Maričko je zdaj rudečica oblila, zdaj jo je bledica spreletela, njene |
| Na stricovem domu (1860): | z Antonom sva se pa pogovarjala od mnogoterih rečí. Tudi Maričko je večkrat v misel jemal, in iz vseh njegovih besed |
| Na stricovem domu (1860): | bila z Mino sama, sem jo prašal, kaj je z Maričko? »E! kaj bo nek. Marička je nevesta. « »»Nevesta? pa ni |
| Na stricovem domu (1860): | pravi: »Saj sva bila menda zmiraj prijatla in, če imaš Maričko le količkaj rad, tako mi povej, kaj se je godilo |
| Na stricovem domu (1860): | ga vendar še nisem vidila. Najpred se je znosil nad Maričko, neutegoma se je morala razpraviti in še iz hiše ni |
| Na stricovem domu (1860): | Jakata in Mino rad imel, sem imel vendar med vsemi Maričko nar rajši. Pa je bila res tako ljuba in iz |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je |
| Divica Orleanska (1848): | vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal |
| Sacrum promptuarium (1695): | drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi |
| Sacrum promptuarium (1695): | mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je móglo prav biti, ako bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Maria Stuart (1861): | oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre |
| Deborah (1883): | da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gospod, usmili se nas! Prosi (prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezha los inv frei tv pomai mene o Sveta Deviza Màrja inv tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta drugi den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla |
| Sacrum promptuarium (1695): | Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham |
| Sacrum promptuarium (1695): | vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne |
| Maria Stuart (1861): | slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomatano perpravi na miso shegnano vodo noi sveto martro: inu Marje devize peld: noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do |
| Sacrum promptuarium (1695): | de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne |
| Ta male katechismus (1768): | tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki |
| Ta male katechismus (1768): | Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo |
| Svetinova Metka (1868): | krepka mladika; staro gre in mlado pride na njegovo mesto. Marijanica je bila dobra ženska, in kakor smo videli, tudi Metkina |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | da se je nekoliko tudi zadetega čutil. »To nij tako, Marijánica ...« »Je. In dekla Mreta prav govori, zdaj vidim, kar pravi |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | spremljevalca, katerim ta prikazen nikakor nij godila: Ribelj in Gornik. Marijanica je namreč hotela, nagnjena po svoji ženski izvedavosti, videti iz |
| Dva adjunkta (1888): | že tri tedne v polivki! « »Ne, gospod adjunkt! « »Sodni — adjunkt, Marijanica! « omenil je s srepim pogledom Zgaga. »Prav sveža je, gospod |
| Dva adjunkta (1888): | sira? « »Črvivega — kaj ne? « »Potem pa ne vem več! « deje Marijanica ter se šegávo namuzne. »Morda imate kàj mrzlega — fižola? « — nasmehuje |
| Dva adjunkta (1888): | skledico sveže salate. To je bilo samó v svetek tako! »Marijanica, mêni četrtinko cvička! « velel je starejši izmed gospodov; »danes je |
| Dva adjunkta (1888): | so govorili, da sta iskrena prijatelja. »Kaj bomo pa večerjali, Marijanica? « vprašal je sodni adjunkt po končanem obedu, vrtèč zobotrebnik med |
| Dva adjunkta (1888): | krompirja? Krompirja skuhajte! « sili Oreh. »To se lehko zgodi! « pritrdi Marijanica. »Izvrrstno! Izvrrstno! « deje Zgaga naglašujoč in zategujoč drugi zlog te |
| Stari dolg (1897): | menjalnico; — e, dobro smo se imeli, dobro, dokler jih je Marijanica kaj dobivala v materini nogavici — —. Komis je pust brez pijače |
| Lepi Tonček (1895): | bi ne bila prišla k Marjetici nekega večera znana nam Marijanka. Kaj jo je neki privêdlo sem na Molčinovo? V skrbi |
| Lepi Tonček (1895): | mu še všeč, gotovo se bo zate posebno potrudil«, izpregovori Marijanka. »Nič mi ni dejal, kaj naj storim. « »I-i, kaj ni |
| Lepi Tonček (1895): | kakor so prišli: vsak je namreč hotel biti »svetniku« najbližji. Marijanka je brž začela moliti z drugimi, Marjetica pa ni bila |
| Lepi Tonček (1895): | Njena duša se je zganila in vstrepetala pred nevidno nevarnostjo. Marijanka je bila nevoljna, ker Marjetica toliko časa ne odgovori ter |
| Lepi Tonček (1895): | blagoslova, ki prihaja iz nebes zaradi prošnje tega velikega svetnika. Marijanka osupne, ker se ni nadejala že toliko zbranih, in pogleda |
| Lepi Tonček (1895): | njemu, da bi mu poljubili haljo. »Za menoj, Marjetica! « veli Marijanka in se pogumno vrže v gnečo. Z vso močjo razriva |
| Lepi Tonček (1895): | Glej ga! Tu vidiš, kolika je naša čeda! « Ko izroči Marijanka svoj dar, poklekneta v vrsto, zakaj prav pred oltarjem nista |
| Lepi Tonček (1895): | kateri stan naj si izbere. Kakor je povedala Marjetici Danska Marijanka, bil je tedaj Tonček na Bistrici pri slokem Janezu. Janezov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo |
| Rudninoslovje (1867): | so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega |
| Zeleni listi (1896): | »Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je |
| Zeleni listi (1896): | »No«, vpraša naposled Marina, »koliko pa hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko |
| Zeleni listi (1896): | ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže |
| Zeleni listi (1896): | frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla |
| Fizika (1869): | bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro |
| Sacrum promptuarium (1695): | biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | več v svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni ravno tako tudi trudila, kar |
| Roza Jelodvorska (1855): | boste moje prošnje overgli. « »Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno |
| Roza Jelodvorska (1855): | napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta |
| Roza Jelodvorska (1855): | ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. « |
| Roza Jelodvorska (1855): | na to reče: »Dovolite mi milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem govoriti, se vender nadjam, de |
| Svetinova Metka (1868): | cerkvi in njemu odgovarjajo zaporedoma manjši po podružnicah. Metka in Marjanica se prekrižata in tiho molita. Ko prideta čez nekoliko časa |
| Svetinova Metka (1868): | se, če bosta Tone in Marjanica kdaj mož in žena. Marjanica je pridno, delavno dekle in tudi lepo doto prinese k |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | in ob gorici gori do nje. Kako rada bi bila Marjanica zletela po stezi za vinogradom k studencu, da bi bila |
| Ivan Slavelj (1876): | je jokalo in ihtelo: »Leksa, saj ne smeš umreti! « »Umreti, Marjanica? Kdo me vpraša, ali hočem? Umreti moram in skoraj bo |
| Ivan Slavelj (1876): | Tu pa je vladal mir. Zamišljen je sedel Ivan Slavelj. Marjanica se je bila tiho naslonila nanj in zadremala. Čudne moči |
| Ivan Slavelj (1876): | in se tresel od mraza. Pri njem pa je klečala Marjanica in stiskala obličje na njegovo odejo in jokala. »Mraz mi |
| Ivan Slavelj (1876): | narediti, da bi se mi bil čudil svet! In tebe, Marjanica, bil bi naredil na platno, prav kakor živiš. In za |
| Ivan Slavelj (1876): | bi bila preprežena nebeška mavrica, čez in čez nad tabo, Marjanica! « Dekle pa je jokalo in ihtelo: »Leksa, saj ne smeš |
| Posavčeva češnja (1887): | beli sosedovi hiši, ki je ravno onstran čepela v bregu. »Marjanica, ali si doma! « — Jakope je v svoji sreči, ker druge |
| Oče naš (1854): | ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je |
| Oče naš (1854): | zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej |
| Oče naš (1854): | vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in |
| Oče naš (1885): | ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da |
| Divica Orleanska (1848): | To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
| Divica Orleanska (1848): | Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí |
| Divica Orleanska (1848): | jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To |
| Divica Orleanska (1848): | najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | prej v Novo mesto prišel. Ko sim se od Št. Marjete Kerki bližal, sim vidil nekoliko Št. Jernejskiga polja, nar krasnejši |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Marjete pa ni bilo utolažiti. Vergla se je k nogam grofice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 66 fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na |
| Oče naš (1854): | in ozerl se, je vidil pri svojih nogah Rozalio in Marieto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal |
| Oče naš (1854): | malo zavednosti pustila. Vidil je dostikrat dobre deklici Rozalio in Marieto pri svoji postelji, ktere ste zdaj molile, zdaj jokale, zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je dež neprenehama nagajal, sim raji na desno čez Št. Marjeto šel, de bi prej v Novo mesto prišel. Ko sim |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor oče svojih otrok. Perviga obiše Jakoba in njegovo ženo Marjeto: »Dragi, zvesti Jakob«, reče on, »serčna hvala naj vam bo |
| Oče naš (1885): | Videl je dostikrat pri svoji postelji dobri deklici Rozalijo in Marjeto, kteri ste zdaj molili, zdaj jokali, zdaj mu zdravila dajali |
| Oče naš (1885): | in ozrl se, je videl pri svojih nogah Rozalijo in Marjeto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal |
| Oče naš (1885): | imel moliti in prositi. Renata je pokleknila z Rozalijo in Marjeto pred altar device Matere božje in je molila k njej |
| Zeleni listi (1896): | je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda |
| Botanika (1875): | mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je |
| Zeleni listi (1896): | rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ljudjé ſo tim salim zvetlizam nar rajſhi rekli, de ſo Marjetize. B. B. Oh, otrozi! le vuzhite V’ ſvojih mladih letah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kasalo. Stran. 1. Marjetize, nauka polne zvetlize . . . 3 2. Potózhnize, k' dobrimu opomnize . . . 12 |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je tukaj na gredizi s'njimi sapiſano: Marjeta. Naj le Marjetize bojo! ” Mati ſo jih vſe ſvoje shive dni ˛Shmarinze imenovali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | I. Marjetize nauka polne zvetlize. V' nekim meſti je ſvoje dni poſhtena |
| Genovefa (1841): | Genoveſa. „Glej tukaj jih nekoliko têbi nabiram. Té tukaj ſo marjétize, in svônzhiki! Gléj, kako ſo snótraj lepo rumene in kako |
| Zeleni listi (1896): | jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan |
| Marjetica (1877): | sede k peči in greje premrle roke na gorkem zapečku. Marjetici zdrsne skoraj krilo iz naročja, rudečica jo zalije, ke zagleda |
| Marjetica (1877): | vjame, lep dan je danes", kliče vže od daleč prišlec. Marjetici je ta glas znan, toraj nekoliko zarudi in se ozre |
| Marjetica (1877): | da hčerine rudečice niti opazil ni. In kako tudi. Pa Marjetici se je vzbudil urno neki notranji glas, ki je dejal |
| Marjetica (1877): | vasovat, če ne dalje, vsaj do spomladi ali prihodnjega predpusta. Marjetici je pripovedoval oče nekedaj tudi o tem. Toraj se jej |
| Marjetica (1877): | v visoko nakopičene panjače, potisne pokrivalo globokeje na ušesi, zabiči Marjetici, naj so kar nič ne boji, ter se vpre s |
| Marjetica (1877): | neizmerno rad, kakor nikogar drugega več na vsem širnem svetu. Marjetici zažari svetla solza v očesu pri tem pogledu in Srakar |
| Marjetica (1877): | gorek pa sladek poljubek, da je kar zazvenelo in je Marjetici rudečica vdarila v lica. Taki so bili večeri pri Srakarjevih |
| Marjetica (1877): | kakor bi dremalo, kakor bi spalo trdno spanje. Torej uhajajo Marjetici misli nazaj v veselo poletje. Tu je pasla kozi. Ondi |
| Marjetica (1877): | mati in meri nekoliko bolj skrivaje svojo mlado družico. To Marjetici dobro, prav dobro dene in vesela je, da reče: "Mati |
| Gozdovnik (1898): | materi tudi njemu to odpuščam. Toda on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark po 100 gl. a. v. Za koliko gl. a. v. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Kdor si hoče takih zavitkov za pisma omisliti, plača razun marke, ki jo za pismo potrebuje, še pol solda (nov. kraje |
| Kemija (1869): | iz ene marke čistega srebra. Avstrija je kovala iz čiste marke 20 goldinarjev, južnonemške države so kovale 24 1/2 gold., severnonemške |
| Kemija (1869): | po številu se tega ali onega denarja kuje iz ene marke čistega srebra. Avstrija je kovala iz čiste marke 20 goldinarjev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2/5 kg in ima 0.520 čistine? 8. Od 1 kolonjske marke 23 2/3 karatnega zlata se kuje po 67 ces. zlatníkov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | priče ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati |
| Spomini (1860): | pri svojem svaku, čigar najmlajši sin, kakih pet let stari Markec, ljubljenec svojih staršev, se mi je tako prikupil, da ga |
| Spomini (1860): | lansko leto z Markcem enega večera pred hišo njegovega očeta. Markec je jahal na mojem kolenu in me s svojim žlobudranjem |
| Vrt, vrt! (1899): | je bil razglašen za pijančka, še več, za — norčka! No, Markec, gostilničar in prodajalničar, ki si samo pol četrt ure od |
| Vrt, vrt! (1899): | postoj in povasuj, saj si v pošteni hiši«, miri jo Markec. »Doma bodo hudi. « »Naj bi bili pa sami prišli! « »Saj |
| Vrt, vrt! (1899): | Košček skoro zamišljen. »Zvedel sem nekaj novega«, pomaga mu brž Markec ter zakroži znano narodno. »O, o —!« oglašata se radoznala Krivec |
| Vrt, vrt! (1899): | dovolj« zavrne ga Markec. »Ali — kaj pa ti je? O Markec, tvoja vera ni dobra! « govori Košček ves v ognju; »pred |
| Vrt, vrt! (1899): | hodil po noči, še v snegu boš obtičal! « zavrne ga Markec. »Ali ne razločiš dobro, saj tisto ni monštranca. « Po teh |
| Vrt, vrt! (1899): | vi! « »Zakaj bi bil sitnež? « brani se možak, in tudi Markec ga je bolj poslušal kakor Tono, ker ji ni šel |
| Vrt, vrt! (1899): | se začuje silno trkanje. »Kdo pa lomasti tod? « začudi se Markec, ki ni bil vajen pivcev tako pozno na večer, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imé Felix Gozani Marquis de S. George (beri: Felikſ Gosani Markí dè Şen Shorsh) ſvoje veſelje rasodele, kakó ſprelép vélki oltar |
| Roka in srce (1883): | te slabosti so jo zapustile vsled bridkih skušenj zadnjega časa. Marquis je ozdravel, a okreval je jako počasi. Zavoljo tega so |
| Roka in srce (1883): | novoporočenca se odpeljala, je prišla. Leonora porabi trenotek, ko je marquis ravno sam stal pred krasnim šopekom opazujoč umetno zbrane cvetlice |
| Roka in srce (1883): | nekoliko življenja v hišo. Potem so se pogovori živahnejše razvijali. Marquis je bil ljubeznjiva prikazen, razumen in izobražen mož. Tudi njegova |
| Roka in srce (1883): | dan je z veseljem in strahom pričakovala trenotek, ko bode marquis zopet v njenej družbi obedoval. Kako se bode takrat proti |
| Roka in srce (1883): | marquisova; ona te hoče tudi videti zadovoljno in srečno. Melita, marquis ne bode silil s poroko, ako ti —.« »Že vém,« segla |
| Roka in srce (1883): | so se jej šibila, ko se je bližala marquisovej sobi. Marquis oblečen za potovanje je stal pred svojo pisalno mizo in |
| Roka in srce (1883): | žrtva; kajti enako bi prej ali slej, če ne ravno marquis, pa kdo drug prišel te snubit in te odvedel iz |
| Roka in srce (1883): | početka bil tako očaral. Osodepolni dan Melitine poroke je napočil. Marquis in Melita sta bila bolj bleda, kakor so navadno poročenci |
| Roka in srce (1883): | komaj zdržala glasnega vzklica; takó se je bila prestrašila. Prejšnji marquis je bil edino spoznati po gostej lepej bradi; drugo je |
| Roka in srce (1883): | vse pripravljeno, kar bi se utegnolo po noči potrebovati za marquisa. Gredoč pa mimo vrat proti marquisovej spalnici, čuje skozi na |
| Roka in srce (1883): | za naprej ne hlepim po ugodnostih, ki so mi neznane. Marquisa pa jaz ne ljubim, a dvomim, da bi tudi on |
| Roka in srce (1883): | vedno bolj, kar je že prej začela čutiti, da ljubi marquisa in to z vsemi močmi svoje mlade duše, z vsem |
| Roka in srce (1883): | se na vso moč, da me spoprijaznite z mislijo na marquisa. Od tod menda Vaš nepričakovani napad na mene. Ne vem |
| Roka in srce (1883): | se je tudi tega prepričala. Bil je sluga, poslan od marquisa; ker še baje marquis ne more zavoljo slabosti jej pismeno |
| Roka in srce (1883): | za pot, kdo ne bi tega verjel po njenej spremembi? Marquisa ni več videla po onej za njo osodepolnej noči, da-si |
| Roka in srce (1883): | Bil je tedaj ta mesec za Melito, ker ni videla marquisa, po dolgosti in po prestanih mukah hudej ečnosti podoben. Cela |
| Roka in srce (1883): | je bila izginola prejšnja hladnokrvnost, njeno sovraštvo in zopernost do marquisa? Vse te slabosti so jo zapustile vsled bridkih skušenj zadnjega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazheu mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo mi dvei rezhy v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' timu vertu Gethsemani Chriſtus naſh Odreſhenik, koker govory ſveti Marcus cap. 14. cæpit pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi per Johanesu 14 poſtavi inu na |
| Gozdovnik (1898): | je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | katera tajna stvar po Riblji na dan prišla. Isto tako marljiv in zvest delavec je bil. Edino, kar mu se je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | brigajoč se za okolico sta se dalje peljala; toda bolj marljiv opazovalec bi ne bil zgrešil strašnega ponočnega prizora, ki se |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se je poslovila od svojega gosta. Dobriha je bil zeló marljiv pri svojem poslu — že iz hvaležne naklonjenosti do Rojarjeve rodbine |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | dá se motiti od ničesar. Obratno je trgovec Srbin jako marljiv v svoji prodajalnici in tudi jako prekanjen! Če se mu |
| Domačija nad vse! (1889): | Od njega je slišal samo pohvalne vesti o Jeličinem očetu. Marljiv, natančen, vesten, pošten v vsakem oziru, glasila se je županova |
| Gostačeva hči (1891): | čas, da ga izročim tebi. Poznam te, da si pošten, marljiv, skrben mladenič, ter upam, da z božjo pomočjo tak tudi |
| Roman starega samca (1895): | vsakdanji koncert ob njegovem viru. Odslej sem bil vsak večer marljiv poslušalec nje pevskih vaj. Prijetno so mi potekale ure v |
| V krvi (1896): | je sirota, brez očeta, edini sin profesorske vdove, da je marljiv in značajen mladenič, in da je navdušen, celo fanatičen narodnjak |
| Gojko Knafeljc (1899): | Kdo ne ve, koliko more koristiti svojemu narodu vesten in marljiv učitelj? ! Ne bodem se hvalil, da sem jaz izmed najboljših |
| Roza Jelodvorska (1855): | z raznim sadonosnim drevcem, in malim uljnjakom, iz kteriga so marljive čebelice veselo gomzele. Kokoši so veselo ragljaje okoli hiše živeža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | o katerih bi se dalo kaj povedati? Vsaj imate vendar marljive „národne čitalnice”, imate „Matico”, ki je že veliko lepih knjig |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da |
| Zoologija (1875): | najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe |
| Ferdinand (1884): | ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kralja bi bile sto in stokrat po novinah ponatisnjene, v marmor kamen vrezane ali pa v železo vlite. Ali takrat je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ogljenokislo apno kot kalcit popolnoma kristalovano; v kristalinskem stanu kot marmor, in v nekristalinskem ali gostem kot kredo. 2. Fizikalne lastnosti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | toraj v dvé glavni vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec |
| Rudninoslovje (1867): | Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan |
| Rudninoslovje (1867): | se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu |
| Rudninoslovje (1867): | Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene |
| Rudninoslovje (1867): | i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se |
| Rudninoslovje (1867): | Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari |
| Kemija (1869): | 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina, Pflanzenfaser Cellulose, 479. Mramor, Marmor, 414. Murexid, mureksid, 470. Mussiogold, zlata pena, 430. Mutterlauge, ostalina |
| Kemija (1869): | kislina, 427. Manganiuberoxyd, manganov prekis, 427. Margarinsaure, margarinova kislina, 463. Marmor, mramor, 414. Maslo, 496. Mastiks, 489. Masse, tvarina. Méd, (i |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. |
| Rudninoslovje (1867): | Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Prejšni. Vitez prihiti. Karol. Kaj je? Vitez. Čez Marno prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena |
| Blagomir puščavnik (1853): | zapreti ali glavo mu odsekati ukazal. Tudi na vse te marnje prederzen mladeneč nič ne porajta. Storiti hoče s božjo pomočjo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pripoveduje o gorskem duhu. Če bi tu v gorah svoje marnje počenjal in lepih lastnost imel, ktere mu sanjači prikladajo, gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje |
| Astronomija (1869): | ki je mnogo gosteje od zemeljskega. To smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika, — ker so te maroge brž ko ne |
| Astronomija (1869): | so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so |
| Astronomija (1869): | smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika, — ker so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli |
| Astronomija (1869): | daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste lise, ki se |
| Zoologija (1875): | Cm. dolg. sive dlake in ima povprek. nejasne valovite črne maroge. Rep je precej kratek, enakomerno debel, črno pasast, na konci |
| Fizika (1869): | pa krogla spusti, da pade na ploščo, dobi okroglo, črno marogo, ki je toliko veča, iz kolikor veče visočine je krogla |
| Zoologija (1875): | trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno prečno marogo in tudi ušesa so črno obrobljena. Ne laja kakor pes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ta pervi, inu nar ta vikſhi je 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu ſhkodlive. Poletje. Mars jima med vſsemi Planętami nar ta vrozhnejſhi Lętu, toku, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na tertah dęlov. NB. Aku v' teh Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu ni blo prov dobru, toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru vinu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. |
| Astronomija (1869): | Kepleru se je čudno zdelo, da bi bil prostor med Martom in Jupitrom prazen, in on je rekel v svojem „Prodromus |
| Astronomija (1869): | ne tekajo v krogih okoli solnca, ampak v pakrogih. Med Martom in med Jupitrom teka 108 tako imenovanih zvezdic ali malih |
| Astronomija (1869): | resničnost onih zakonov potrjevale. Tako je vodila velika praznota med Martom in Jupitrom do misli, da mora biti med njima še |
| Astronomija (1869): | in gostemu ozračju te premičnice. Pozora vredna je dalje na Martu sploskanost — nasledek njegovega vrtenja okrog osi — in pa neki svetli |
| Astronomija (1869): | je tam rdečkasto, kjer so bile prej lise. Solnce sveti Martu v srednjej daljvi le 0.431 krat toliko, kolikor zemlji. Omembe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem |
| Kemija (1869): | pr. imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovanjem pečali; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite |
| Tine in Jerica (1852): | Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina imela kdaj; Čas sili ljudi naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas govore ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mosh po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino |
| Kratkozhasne uganke (1788): | drugeh shprahah na dan, inu med ludy dane ble: katire merski enemu, tudi med gmajn pukam, ali ſa dolge zhas si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v' roke, ali pred |
| Kratkozhasne uganke (1788): | katiro meni reſlóſhi: de dadusehmal, ke so Kraynzi ſhe na merski ene rezhy, koker nigdar poprej, ſapadli, she nòhzhé na take |
| Kratkozhasne uganke (1788): | njim, inu ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Martinovi hiši se je od dné do dné huje godilo; marsikak večer so se mogli lačni vléči; zakaj oče si niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | morale bi po vse biti narodne, al — da žalibože — niso! Marsikak „Volksschul — Inspektor” bi po pravici še prav hud bil, če |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mu je kravica odletela, prišel je tudi pomoti na sled. Marsikak drug imel bi bil ob tolišnji nesreči skušnjave. Izidor si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pri vsem tem — kdo bi mislil — se napravi v soseski marsikaka reč, ktere bi o takem času ne pričakoval. Ni še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Nate čertice iz zakonika černogorskega, jugoslavenskega naroda, v kterern je marsikaka prav praktična, narodu primerjena postava. Kneza nihče ne sme razžaliti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v teh bukvicah marsikaka zarobljena bere in z glavo bo marsikdo majál ter rekel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu služabniku, marsikake prihodne reči razodel, s kterimi je sužne Jude tolažil. Obljubil |
| Zoologija (1875): | morske zveri. V starem veku so si o njih vmišljali marsikake bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe. Omenjamo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili |
| Genovefa (1841): | vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé |
| Stelja in gnoj (1875): | tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje |
| Zeleni listi (1896): | šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje ni le prijazin kinč zemlji, temuč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | čuje milo zdihovanje ali clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dobrotniki tudi letos prav bogato podelili verlim udom te družbe. Marsiktera hvaležna solzica se je svetila v očeh pridnih mladenčev, kteri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koralni otoki, ki jih je zlasti veliko v tihem morji. Marsiktera prikazen še zahteva pozornost od nas; slapovi se sicer počasi |
| Oče naš (1885): | nebes poblagoslovil njuno svetost in bogoljubnost. Nju premoženje je rastlo. Marsiktera nesreča, ktera je njune sosede na živini ali po bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne |
| Genovefa (1841): | in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh ſe je poſtavilo ; gre vezh derv sa pezhí, in marſiktére rokodelſtva bolj rasſhirjene tudi vezh leſá potrebujejo, poſebno sa oglje |
| Zoologija (1875): | se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso povsod znane, se sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med |
| Genovefa (1841): | Oh, jes ne vém, kaj je nad teboj ſklénjeno in marſiktére kalne miſli mi ſerzé obtéshvajo! Pa vedno ſi bila dobra |
| Genovefa (1841): | in veſêlje delitè. Oh, lahko ſi miſlim, de imate tudi marſiktere nadlóge, in vém, de ſe more marſikdó s med vaſ |
| Genovefa (1841): | prav prirózhnq vértila, in najbolj zhiſle nitke predla, med predenjem marſiktére |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne rezhi obrazhati. Velikokrat ſe je shé sgodílo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do naſhih trupel, vſi uzheni in drugi ſkuſheni moshjé terdijo. Marſiktere bolésni ſo vſelej hujſhi ob zháſu, kadar ſe luna polni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani Dolenſkiga je viditi |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage |
| Zlata Vas (1848): | in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti |
| Botanika (1875): | To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta, nova, postava ste kakor noč in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva |
| Zlata Vas (1848): | druzih rečí so pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca |
| Genovefa (1841): | je s vſimi ſvôjimu goſpodu svéſtimi ſlusbabniki oſhábno ravnal, tudi marſiktérimu délavzu terdo saſlusheno plazhílo vtergal, in prepovédal, de ſe nima |
| Genovefa (1841): | shivijo in marſiktérimu ſhe na mar ne pride, Bogá sa to sahvaliti. Boleſlav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſlovili, rekozh: „s Bogam Krajnzi! ” ſo naſ potolashile, pa tudi marſikterimu, kteri je morde naſh krajnſki jesik obrekoval, pokasali, de naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkrivnoſti je pazh veliko, ktére bi ſe— ſame na ſebi — marſikterimu majhine rezhi sdéle, vſe ſkupaj pa tó ſtoré, kar umetnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popravil, ga obdelal, in poshlahtil. Blagor, de je ſedanji zhaſ marſikterimu jela luzh jaſniſhi ſvetiti! (Dalje ſledí. ) Popis obertniske razstave v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pijačo iz čistih kozarcev, v lepo pospravljenej in snažnej sobi; marsikateri dan je bilo toliko gostov, da skorej ni bilo prostora |
| Zeleni listi (1896): | svojim ptičkom ni privoščila potrebnega živeža ter jej je zato marsikateri lakote poginil. Enkrat pa je za svoje nepošteno ravnanje prejela |
| Zlata Vas (1848): | poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je bilo |
| Zlata Vas (1848): | zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je dolžán bil, in |
| Zlata Vas (1850): | svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta bolézen spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nauku, ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje |
| Zlata Vas (1848): | ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako |
| Roza Jelodvorska (1855): | Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako |
| Čas je zlato (1864): | niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe |
| Genovefa (1841): | ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel |
| Genovefa (1841): | otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal |
| Botanika (1875): | se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tega ſovraſhtva Jesuſ ni poterdil, deſiravno ſo bili ˛Samarijani v' marſikterih smótah. Le smoto ino greh je ſovrashil, ljudi pa nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe v ſtaroſti je mogozhe ſe to uzhiti, kar pri marſikterih drusih rezhéh ni tako. 2. „Pre vezh zhaſa terpí, préden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vſako léto rodovitno? Od tega opravíla ſim she v marſiktérih bukvah prebiral, tóde nobeno popiſovanje mi ni bilo tako vſhezh |
| Zlata Vas (1848): | srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred |
| Stric Tomaž (1853): | nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z |
| Ferdinand (1884): | je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat |
| Ferdinand (1884): | in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če |
| Zlata Vas (1848): | snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolgo in je ravno tako dober in še boljši, kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako |
| Genovefa (1841): | s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nevarnej uri v postelji ter spi; a grobokòp, ki je marsikdaj o polnoči med grobovi, vajen je duhov. Pojdite le o |
| Občno vzgojeslovje (1887): | povelje je brez vspeha; prevečkratno poučevanje rodi radovednost; hvala provzročuje marsikdaj domišljivost; graja včasi razsrdi, včasi oplaši i.t.d. 3. Kadar izhajaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so me tudi nekteri prijatli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni |
| Oče naš (1854): | mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | svetu, ki gredo vkup, ki se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in |
| Jerica (1859): | ali če bolj visoko misliš, prizadevanj današnjih dni, ktere tudi marsikoga pahnejo na nos. Tam pa žogo in svinko bijejo, in |
| Moč ljubezni (1865): | In potem ga zagrebejo, po na videz srečnem, da od marsikoga zavidanem življenju, v ravno tisto zemljo, v kteri počiva revež |
| Slovenske večernice (1865): | puščave tuhta spremenljivi tek časa in celó prišteti mora tudi marsikoga iz svoje lastne rodovine tem, ki jih je žrelo plesa |
| Ljubljanske slike (1879): | pogumnim činom, je ideal, ki ojači obupajoče in popustljive, nagne marsikoga na pravo pot in kroti najhujše človeške strasti. Blagor mu |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | od nas z glasnim »na svidenje« gotovo ne sluteči, da marsikoga iz vesele družbe ne bode več nazaj. V tem pa |
| Vanda (1888): | se veje na vrbah, kakor bi kdo šinil skozi nje. Marsikoga bi bilo groza, Vanda pa se ničesar ni bala, dasi |
| Naši vaščanje (1891): | na razgrajajoče pivce, da je odprl vrata na iztežáj in marsikoga pehnil pod kap. Toda taki pivci, ki so se dali |
| Na krivih potih (1893): | mogoče z dobrim poravnati, kar je njen mož zakrivil slabega. Marsikoga je sedaj skrbela prihodnjost, marsikdo se je bal, kako bo |
| Jarem pregrehe (1895): | rečem ti: molči! To bo najbolje zate in še za marsikoga drugega. — Sedi tukaj-le na klop in pripravi se, kar ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povéſti. (V Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko prihrani, zhe ga sa druge nepotrebne rezhi ne isdaja. Marſikomu bi ſe ſmelo rezhi : Prijatel! oſtani petkrat v letu is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina, od kterih bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſte ſi ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, ko bi treſhil, od uſt do uſt po zeli Marſki desheli. Blagi knes Venzel Lihtenſtajnſki, goſpod in vlaſtnik v temu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem. — Mesníc, kjer se konjsko meso zdravih kónj kakor goveje toda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ima dr. Ryger v rokah, teče sedaj v Holešavi na Marskem zavoljo — ene prepelice! „Orlice” pravijo, da utegne enaka biti tisti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takrat na kupe dela imela, ko še niso na Češkim, Marskim in Šlezskim sukna z mašinami delali. Glejte, kako so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih, kjer je veliko pridelujejo, se kmetije visoko cenijo. Na Marskim je bolj merzlo kot na Krajnskim, pa vender Marci več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | De te vſi ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi pride. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gręſta po eni plati doli; Nęshka sa Goſpó. Godzi ſpet marſh naredę, inu gredo po ti drugi plati ; vſi ti drugi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu Jęrza pertezhéta, inu ſe v' verſto ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki ſantje, dva inu |
| Valenštajn (1866): | polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah |
| Valenštajn (1866): | pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se |
| Divica Orleanska (1848): | rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so |
| Sacrum promptuarium (1695): | Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart- |
| Tine in Jerica (1852): | Mart. Brat mi je pravil. Njemu so mati povedali. Jerica Samo |
| Tine in Jerica (1852): | so mati povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat |
| Biblia (1584): | ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan S. Jurija Marternika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtel. na Timothea na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan S. Valentina Maſhnika, inu Marternika. Evangelium S. Matthevsha na 10. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan S. Blasha Shkofa Marternika. Evangelium S Matthevsha na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Ta male katechismus (1768): | v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani bli; ja on se ni shonal, Xtusa je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sama ſatu tresi, aku boſhjo poſtavo nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Vſi ſveti Marterniki, sa naſs Boga proſite. Sveti Sylveſter, Sveti Gregor, Sveti Ambrosh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi sveti Apostelni, Preroki, no Marterniki, Zhast pojo na vezhne dny, Sh'nimi tudi vſi svetniki, Kar |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža |
| Tine in Jerica (1852): | zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj |
| Tine in Jerica (1852): | ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna |
| Tine in Jerica (1852): | v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je Martin slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu to andoht usolei sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grabne potrébi, in blato na puſte njive ispeljavaj. — Po ſvetim Martini je pravi zhaſ léſ ſekati sa poſode in sa ſtrope |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na Martinovo rasveſeliti. Bog je dal; de je taſhiza mala Martinu veliko ſrezho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | suši in zmerzuje, kmet volno zimo perčakuje. Kadar o s. Martinu listje od dreves in tert ne obleti, pravijo , de huda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. |
| Tine in Jerica (1852): | Šle sve s sestro v gojzd jagode brat. Ti (reče Martinu) si bil že odšel od doma. Zmirej dalje v gojzd |
| Rudninoslovje (1867): | bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so našli čist kaolin pri sv. Martinu na Pohorji i tudi blizu Fravhajma. Porceljanasta posoda se tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Od velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak rad ima, |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil |
| Oče naš (1885): | naj se brez odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi |
| Oče naš (1885): | Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno |
| Oče naš (1885): | umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla |
| Oče naš (1854): | li z njenim očetom, z Emilio zgodilo? “ Pa misli na Martona so ju kmalo zapustile. Dalječ so se vidile strehe visoko |
| Oče naš (1854): | gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo svoje ljubezni je Martona tolažil, kteri ga je s strašnimi bridkostmi in težavami gledal |
| Oče naš (1885): | je z njenim očetom, z Emilijo zgodilo? “ Pa misli na Martona so ju kmalo zapustile. Dalječ so se vidile strehe visoko |
| Oče naš (1885): | Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na Martona, kteri je vtruden omolčal in si pot z bledega čela |
| Oče naš (1885): | Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be se imel strahopeſdlivu v' ſanezhliveh beſſedezah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sivna ſhaloſt tesnobo dellala. Jeſt sem njega povsod v'niegoveh martrah, inu terplenju gledala, ter sem videla svoje lubu dete ſapushenu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vèrsi en vſmileni pogled, inu ne posabi v' tvojih grosovitnih martrah na naſs vbóge gręſhnike, de bomo od tega pogleda v' |
| Ta male katechismus (1768): | ferdamani na vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre? Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe |
| Ta male katechismus (1768): | pod pajstehame ſhgati; al ta mozhne Marternek boſhje kolkajn hujshe martre je on zhutil, tolkajn slajshe hvallo je on Xtusu pel |
| Ta male katechismus (1768): | minsku ſnamene terplenja, inu britke martre J. Xtusa; ja S. Masha je lih rajmno taiste vofer |
| Ta male katechismus (1768): | uſſake Ave Marie perstave? Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet |
| Ta male katechismus (1768): | Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega svejta. Katira je ta narvezhe? De na vekumej nekol |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na enkrat, inu ràsloshy poſębej pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ji da eno nepremagano ſtanovitnoſt, s' katęro tę nar ſtraſhnęjſhi martre nję vbógiga materniga ſèrza preneſse: II. Premiſhluvanje. Inu tukej kdó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja |
| Zlata Vas (1848): | proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in |
| Sacrum promptuarium (1695): | levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti mučeniki (marterniki)! Za nas Boga prosite! Sveti Silvester! Sveti Gregor! Sveti Ambrož |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. marterniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož |
| Ta male katechismus (1768): | Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina, in posebno márun, še le v 2. ali 3. letu. Vipavsko vino, kadar |
| Grajski pisár (1889): | tovarišico sredi potoka, se je zasmejal glasno ter ji zaklical: »Maruška, pri tebi je danes nekako slabo zakurjeno, meni so pa |
| Od pluga do krone (1891): | je to? Kri! Za Bóga, nič kot sama srčna kri! » Maruška premeša kvarte in jih razloží. «Bože moj, zopet sama gorka |
| Od pluga do krone (1891): | vpraša Janoš. «Pokaži roko ti pasji sin ciganske rodovine! » zabavlja Maruška, čimdalje bolj pijana «pokaži mi roko, da vidim, kaj te |
| Od pluga do krone (1891): | Gorenjskem, v Strmolu. Ondu je preživela krasno in nežno mladost Maruška, kateri se je še čudil ves ondotni svet, hči imovitega |
| Od pluga do krone (1891): | sebi, «posebno ti, ki si večji cigan nego je uboga Maruška, vama bodem že srečo povedala, da vaju bode po udih |
| Od pluga do krone (1891): | babjeveren kakor je sedaj, četudi ni bil še toli premeten. Maruška je videla lovca že od daleč. «Le pridita mi, bedaka |
| Od pluga do krone (1891): | Toda graščak jo je dal z biči iztirati iz gradú. Maruška pograbi otročiče in gré. — Kam? Bog vé! Od grozne potrebe |
| Od pluga do krone (1891): | Hodila sta od mesta do mesta, iz dežele v deželo. Maruška se je hotela posiliti za igralko. Ali že pri prvem |
| Od pluga do krone (1891): | bi mu hotel kdo zlate šteti nánjo. Toliko da jo Maruška pogleda, že kliče: «Nisem se motila, volkovi te bodo požrli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake |
| Zlata Vas (1848): | Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi |
| Stric Tomaž (1853): | Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za vojsko, ker oni še niso veliko terpeli zavolj nje; marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je |
| Blagomir puščavnik (1853): | gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nazhedne sturiti. Ti narbulshe tovarſhi te zhiſtoſte so poſt, inu mas- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njega is jędjo zhes dalej bel debelega dellash, inu zhes mas is vinam nalyvash, |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tem bolj in toliko več je iz globočine pridrlo plutonske mase. Gotovo je, da so najviše gore na zemlji, Himalaja, Ande |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so: Kvarčev porfir ali rdeči porfir, obstoji iz goste felsitove mase s kvarčevimi ali živčevimi kristali, večidel je rumen, rdeč ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rudninsko gmoto ali maso, ktera znatni del zemlje sestavlja. Te mase so dvoje po svoji sestavi: ali obstojé iz samih majhenih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kamenje imenujemo sploh vsako rudninsko gmoto ali maso, ktera znatni del zemlje sestavlja. Te mase so dvoje po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik za temeljno maso pa kvarca in steklenastega živca kristale vstlane. Glinat porfir z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rujavkasta, zelenkasta ali črna. Ker je težko natanko določiti temeljno maso melafirovo, zato se ne vé gotovo, kako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujemo jih grahovec. Vse drugačno je porfirasto. Tako imenujemo enakošno maso, zadržečo posamezne veče kristale kojega minerala, ki kamnu dajo nekako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | steklenastega živca kristale vstlane. Glinat porfir z mehkejo prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne in zapusti glino z živčevimi kristali nasejano |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne shile puſhati, ne erznuvati, ne kopati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hujſhi kakôr s' vodó? Ny sadoſti, de ga ſvatje zhes maſso pyó, onu more vſè po hiſhi inu okuli hiſhe pyanu |
| Fizika (1869): | stroj, mašina. Maschine calorische, kalorična mašina. Maschine einfache, ednostavna m. Maschine zusammengesetzte, zložena, sostavljena m. Masse, tvarina. Mašina, stroj, Maschine. |
| Fizika (1869): | m. Maschine zusammengesetzte, zložena, sostavljena m. Masse, tvarina. Mašina, stroj, Maschine. |
| Fizika (1869): | maximum, 186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine, stroj, mašina. Maschine calorische, kalorična mašina. Maschine einfache, ednostavna m. Maschine zusammengesetzte, zložena |
| Fizika (1869): | Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine, stroj, mašina. Maschine calorische, kalorična mašina. Maschine einfache, ednostavna m. Maschine zusammengesetzte, zložena, sostavljena m. Masse, tvarina |
| Fizika (1869): | zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum, 186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine, stroj, mašina. Maschine calorische, kalorična mašina. Maschine einfache, ednostavna m. |
| Fizika (1869): | osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče |
| Fizika (1869): | 202. Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. C Calorie, toplotna edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost |
| Fizika (1869): | 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v hudi zimi na pot podá, nar poprej zmerzne. En maslic vóla pozimi človeka bolj gréje, kakor pol maslica žganja. — Za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zmije, ki se napravi, če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2 lota medú |
| Kuharske Bukve (1799): | Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zmerzne. En maslic vóla pozimi človeka bolj gréje, kakor pol maslica žganja. — Za zmerznjene ude se je bata (Watte) po mnogih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v 12 urah — to je po skušnjah izpričano — kaka dva maslica vode iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beliga vinskiga jesiha, namakaj, kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno pobiraj; ko se do dobriga očisti, deni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamilc s tremi maselci vrele vode; čez nekoliko časa poparino odcedi in ji prideni |
| Kuharske Bukve (1799): | maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne kaple pogánati; takrat maręlze notri daj, naj |
| Kuharske Bukve (1799): | pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi vode tako dolgo, de ſe nit vlęzhe, kader shlizo pomakaſh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 77. Kalkstein, apnenec, 38. Kalktuff, lahki kamen, 38. Kamenje, Gestein. ,, masino, Massengestein, 83. ,, škriljasto, Schiefergestein, 83. Kamenje, skladasto, Schichtungsgestein, 83. ,, rudohodno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dias in drob, ker ti tvorbi mejiti premogovo. Ako je masino gorovje zraven še kadunjasto, imamo tem več upanja in vrtati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato. Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Maslena zmerzlina. En polič dobre srove smetene s štirimi loti na |
| Kemija (1869): | kislin: Mravska kislina C2H2O4 Ocetna kislina C4H4O4 Propionova kislina C6H6O4 Maslena kislina C8H8O4 Valerianova kislina C10H10O4 Margarinova kislina C34H34O4 Stearinova kislina |
| Kemija (1869): | bronza, 433. Brošč, Farberrothe, Krapp, 486. Burette, kapnica, bireta. Buttersaure, maslena kislina, 463. Buttersaureather, maslenokisli éter, 474. C. Cadmium, kadmijum, 345. |
| Pripovedke za mladino (1887): | kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in pogače. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram |
| Kuharske Bukve (1799): | inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi |
| Botanika (1875): | zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Masleni krafelci. Šest lotov putra zreži med štiri lote lepe moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa |
| Kuharske Bukve (1799): | s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni bandelzi. Rastopi eno unzho ſroviga maſla, notri vbì ſhęſt jajz |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhatoo, inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj do rahliga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci. Govedina s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo (šodo) nanj deneš. Masleno testo (putertajg). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, de dobro zavre. Ravno tako jo tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate |
| Kemija (1869): | še zaostalo nekoliko mleka, ki se kmalu začne raztvarjati v masleno kislino in maslenokisli amonijak, od kterega surovo maslo postane žarko |
| Kuharske Bukve (1799): | ga poſuſhiti inu daj na miso. 71. Preſhutani bandelzi. Narędi maſleno teſto ali putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta ſturi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhe en zhaſ kuhati. Kader ſe ohladi, ſe namashe na maſleno teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi |
| Kuharske Bukve (1799): | popolnim, ga svalaj, inu tako je dober sa paſtęto. 63. Maſleno teſto, ali puterteig. Eno libro zvetne moke rasdęli na dili |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Fusalu. 91. Stopljenka angležka L. Lange, schmelzende Britanie. 92. Poletna maslenka L. Grüne Sommerbutteraiiaie. 93. Lovarka J *. Loir's Gewürzbirne 94. Tujinka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 172. Kitajski stolp. Tour de la Chine. † 174. Debela, angležka maslenka. Dicke, engl. Bergamotte. 175. Jajčice jesensko. Eiförmige Augastbirne. 180. Duhameljka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Fruhe Schweizerbergameite. 63. Sveta Majdalena L. * Grüne Sommermagdalene. 64. Velika maslenka bergamotka L. Grosse Somaerbergamotte. 65. Poletna tehantovka L. * Sommer-Dechantsbirne. 66. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | L. Sommerambrette. 57. Zelena sladkurka J. * Grune Herbst-Zuckerbirne. 58. Jesenska maslenka J. * Rothe Herbstbutterbirne. 59. Velika muškateljka Z. Grosse Wintermuscatbirne. 60. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | d' Autriche. 2. Anca oranžka. Anne d' Orange. 3. Lepopoljska maslenka. Beurré beauchamp. 4. Knajtovka — — knight. 5. Virka — — Crede. 6. Bankovka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 51. Švajcarca J. *. Schweizerbergamotte. 52. Krasana Z. * Crasanne. 53. Bela maslenka J. Weisse Herbstbutterbirne. 54. Tehantovka J. Graue Dechantsbirne. 55. Motovka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Sparbirne. 213. Dolga tehantovka J. * Lange, weisse Dechantsbirne. 214. Zimska maslenka J. * Winter-Butterbirne. 215. Virguljka Z. * Virgouleuse. 216. Izambertovka J. * Kleine |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 24. — zimska. — d' hyver. † 25. — poljanska— des champs. 27. Klinkardovka maslenka. Bergamotte Klinkard. 28. Kolomajka — — Coloma. † 29. Vicevka — — Vitz. 30. Dvornica |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Graue Martinsbirne. * * 66. Tergovka. Marktbirne. * * 67. Mačja glava. Katzenkopf. * 68. Maslenka herbonska. Herboner Schmalzbirne. * 69. — Senertova. Schönerts Omaewitzer Schmalzbirne. * * 70. Medenka |
| Kemija (1869): | Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli |
| Kemija (1869): | 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi |
| Zlata Vas (1850): | dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in, kadar so tudi na drugi strani rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med |
| Kuharske Bukve (1799): | rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov |
| Kuharske Bukve (1799): | frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze |
| Kuharske Bukve (1799): | krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako le naredi: Kader je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del |
| Zlata Vas (1848): | hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je |
| Zlata Vas (1848): | planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh |
| Robinson mlajši (1849): | oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb |
| Kuharske Bukve (1799): | kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | enkrat z gosjo ali svinsko , ali pa s sirovim neosoljenim maslom ribati. Kedar se mehko mesto na oteklini zapazi, jo je |
| Zoologija (1875): | najkoristniši sesavci, kajti nas obskrbljujejo z usnjem, volno, rogovi, mlekom, maslom, sirom in lojem. Poleg tega so izvrstni vozniki in tovorniki |
| Kuharske Bukve (1799): | natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako |
| Kuharske Bukve (1799): | miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira |
| Kuharske Bukve (1799): | s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi |
| Kuharske Bukve (1799): | drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov |
| Kuharske Bukve (1799): | s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh |
| Kemija (1869): | Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 s 6. ab z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna mera števil 12 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe, živalske |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo |
| Kemija (1869): | tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Kuharske Bukve (1799): | s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze |
| Kuharske Bukve (1799): | na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in |
| Zoologija (1875): | označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade |
| Kuharske Bukve (1799): | veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nar boljši, in gré po pravici v 1. versto. Tudi mastna, gnojna ilovca brez obilo parsti, s kakim desetim delom kremenine |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je volnata, da lepo in gosto volno ima; če je mastna, da veliko in dobre masti od nje dobimo; in če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | verh. Sladke smetene je manj od kisle, pa je bolj mastna, če se po neumnem v peči ne sožgè, da je |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | le ob mravljah, smoli in persti. Perst, ktero uživajo, je mastna in volna glina, prava lončarska glina rumenkasto - sive barve. Marljivo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | stebla, kolenca po njih, in ob kolencih osem peres, je mastna, gré nakviško, in gladko zernje naredí tolikšno, da pri narejanji |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ovci pere. Vendar pa ostane kljub spiranji volna še dovolj mastna, gibčna in mehka. Bolje je, če se volna še le |
| Kupčija in obrtnija (1872): | dlake vmes. Volna, kakoršna se raz ovce ostriže, je vsaka mastna. Kakor konopljeno in laneno predivo ima tudi volna ono lastnost |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ogenj pod kôtlom. Zavoljo deževnih debelih kapelj izgine iz kotla mastna juha in ukusna večerja gre po vodi —! V tem prikorači |
| Slučaji usode (1897): | Malvinino poroko z maloznanim človekom. Naslov ženinov, dobra njegova služba, mastna dedščina v ozadju, te tri reči so bile tebi porok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | krog en čevelj na debelo glíne, ilovce ali kakošne druge mastne zemlje terdno zatlači. Umni kmetje nad to in čez to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba še enkrat ponoviti. Na ravno to vižo se tudi mastne ozdravljajo. Lete so sicer bolj terdovratne, vendar se s tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi narprej na herbtu meti pleči in križom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se tudi jez hočem deržati. Vzroki, iz kterih suhe in mastne garje izvirajo, so: Močirnato nesnažno ležiše, nesnažna piča, slaba spridena |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kjer sedijo, izpada. Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč suhe in mastne, kterih imen se tudi jez hočem deržati. Vzroki, iz kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče |
| Stelja in gnoj (1875): | travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega |
| Gozdovnik (1898): | ki zna svojo puško prav rabiti. »Sir Wallerstone! « meni zadnji. »Master Wilson! « odgovori sivi. »Tu ne bodemo sami. " »Ne briga me |
| Gozdovnik (1898): | menil, ne da bi se ozrl na risalca: »Sir Wallerstone! « »Master Wilson! « »Indijanec prihaja! « »Nič me ne briga! « »Utegne biti sovražnik |
| Gozdovnik (1898): | Če ga bodo hteli vzeti, morate jih vi vse postreljati, Master Wilson. « »Tega ne storim, sir Wallerstone, ker o tem ne |
| Kemija (1869): | 427. Margarinsaure, margarinova kislina, 463. Marmor, mramor, 414. Maslo, 496. Mastiks, 489. Masse, tvarina. Méd, (i), Messing, 433, Meersalz, morska sol |
| Kemija (1869): | vsemi póvlaki najstanovitniši, ker se ga vinski cvet ne loti. Mastiks in sandarak sta smoli v belih ali jasnorumenih zrnih; na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | berbali, se je Pavliha grel in se je s pečenko mastil. Kerčmarju je sicer gostove pregnal, pa kerčmar se je mogel |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vse skuhal, jed napravil, na mizo znosil in se dobro mastil. Potem ko se je nasitil, postavi ostanke zopet k ognju |
| Kuharske Bukve (1799): | gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti |
| Ta male katechismus (1768): | inu na pomuzh, ter gratajo uſſeh skup ſasluſhenja, molitva, sveteh mash, inu premornoste teh SS. ſakramen- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dati, de bodo ſagvishani, de se dejleſhni ſtureè uſſeh S. Mash, katire bodo ſa lete Brate, ina Seſtre skus zelu lejta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tvoj rog ostudno se glasí K zvonenju, k petju svetih maš« — Ga desni rahlo posvarí — »V nesrečo dans zadeti znaš; Besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pogled! « — Zakruli jezdec levi v glas — »Kaj žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga slrahujte, Kaj |
| Ta male katechismus (1768): | se kaj sprositi. Koku je en Kriſhne vofer? Ke S. Masha je ſatu narbel noterpostavlena, de be bila enu spo- |
| Ta male katechismus (1768): | proshne. III. Te sprave. IV. Te ſahvalle. Koku je S. Masha en vofer te molitve? Ke mi skus taistega spoſnamo, de |
| Ta male katechismus (1768): | per Bogu prosejo. Koku dushe v' vizah? Ke njeh S. Masha s' Bogam v' gnadi, inu milosti sprave, de bodo ali |
| Ta male katechismus (1768): | minsku ſnamene terplenja, inu britke martre J. Xtusa; ja S. Masha je lih rajmno taiste vofer, katire se je vofruval na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi |
| Jerica (1859): | je oboje tako zanikerno opravil. Drugo jutro je bila obletna maša po rajnkem Jurčku. Po maši gre Jurčkovca po osemletni navadi |
| Na stricovem domu (1860): | besede: Cigani so ga pustili. V cerkvi je bila černa maša in po maši smo jo zagrebli. Iz stotero ginjenih serc |
| Slovenske večernice (1865): | tacih koščic v majhni škrinjici, sicer se ne smé sv. maša opravljati na njem. Oltar je bil štirivoglata miza, na kteri |
| Nemški valpet (1867): | da mi je bil že prav siten in nadležen. Ko maša mine in se pred cerkvijo ustopimo, bil je zopet pri |
| Sosedov sin (1868): | pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketá, orgle zapojó, maša se ima začeti, neveste ni, žen ni! — „Kaj je to |
| Sosedov sin (1868): | iskat daleč okrog in blizu, nekteri to in óno pristavljáje. Maša se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi |
| Svetinova Metka (1868): | V nedeljo po deseti maši Deseta maša v župni cerkvi v Beli vasi je minila. Še buči |
| Antonio Gleđević (1873): | je hitro zapuščalo kraj, kjer jih je bila dolga slovesna maša očitno utrudila. Stari senatorji so hiteli k starim svojim ženam |
| Pomladanski vetrovi (1881): | avgusta delajo se že sedaj velikanske priprave. Gromenje topov, slovesna maša, razdelitev kruha med uboge, obed pri gouverneurji, zvečer pa javne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je ta |
| Ta male katechismus (1768): | ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne |
| Ta male katechismus (1768): | grehov volo gorivofral, inu ke se tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov |
| Ta male katechismus (1768): | gre: pred jedjo, inu po jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher |
| Ta male katechismus (1768): | S. Masho bere, inu gorivofra. Katiri imajo s' vofra S. Mashe en posebne nèz? Uſſi taisti ſhivi, inu mertvi, ſa katire |
| Ta male katechismus (1768): | katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve |
| Ta male katechismus (1768): | bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh Kristianov per Bogu prosejo |
| Ta male katechismus (1768): | Mashe, molitve, poste, inu wugejmedajanje dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno S. Masho najeti, ſna na to manengo dve SS. Mashe shlishati, inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prepovędali. Sdej pak na tihim kmęte podpihuje , inu te Suplike mashe. Ny davnu tęga, kar ſo ga na grad djali. De |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katira od molitve, od spovedi, od ſvetiga Obhayla, od ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin , De je sa grehe naſhé Na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naprei. 4. Pusti ti h'tebi prit' Ta ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'. Ta kry |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam Bog ! tvoi shegen dobiti, Kokar ga je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tebi vekumei. Ta shestnaista Peilem. She vſelei h'Sazhetku S. Maſhe. 1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | No vſe ude h'ofru tei, Skus ta ofer svete Maſhe, Inu s'tvoje gnade dei Nam po ſmerti h'tebi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje obiuno: noi dai sromakam da bojo sanje shebrali al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | postiti. Htrezhiomi jas oblubim tam viernam dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | restaleita mad te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zbeſti tei pra. S. S. S. Trojizi 3. S. S. Meshe brati nati? inu Khualeshnoſti tei Svetei Koroni noi knje zheſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. |
| Ta male katechismus (1768): | II. Ti imash uſſako nedello, inu ſapovedan praſnek S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te shtire kvatre |
| Ta male katechismus (1768): | koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu S. Masho shlishe; dellati pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu |
| Ta male katechismus (1768): | nèz? Uſſi taisti ſhivi, inu mertvi, ſa katire mashnek S. Masho bere, al per S. Mashi posebej na nje spomine. |
| Ta male katechismus (1768): | teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S. Masho bere, inu gorivofra. Katiri imajo s' vofra S. Mashe en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | manengo eno S. Masho najeti; katire pak napremore eno S. Masho najeti, ſna na to manengo dve SS. Mashe shlishati, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Masho shlishejo. ali per eni drugi sluſhbi boſhji , koker per vezhirenzah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | seſtre te Bratovshne moliti, inu na to manengo eno S. Masho najeti; katire pak napremore eno S. Masho najeti, ſna na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se zajti prebernejo, de nismo vezh v' ſtanu eno S. Masho najeti; ſatorej se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron |
| Oče naš (1854): | Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de sim na kaj druziga mislil, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bodesh oblete te dnar usignov da sakobart ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei troizi je tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kruhi noi vode poſtiti: inu tude is andohtio ano sveto mesho shlishati: noi na boga inu na S. Bernharda savpenje meti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila |
| Ferdinand (1884): | prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo |
| Viljem Tell (1862): | misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno ljubljeno oteti, K moritvi zdajci hoče lok |
| Viljem Tell (1862): | morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej roki, „Ljubezni, milosti se spominjaje, „Ki jo prijemala od stare |
| Robinson mlajši (1849): | je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na |
| Oče naš (1854): | bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Gozdovnik (1898): | razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se |
| Ta male katechismus (1768): | prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi |
| Valenštajn (1866): | pot je lezel tihotapno; lezlo Za njim je tiho — zvito maščevan'je; Stoji nevidno, temno že za njim, Korak še, i dotakne |
| Valenštajn (1866): | let štirdeset, če dobro mi Ohranjeno ime pošteno kupi Popolno maščevan'je v šestdesetem! — Gospoda, ne izpotikujta se Nad mojimi besedami. Enako |
| Viljem Tell (1862): | se maščevanja vročega Iz večnih tmin njegovega očesa. Staufaher. Pustite maščevanje. Ne maščujmo Se zarad tega, kar prebili smo, Uprimo se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prošnjo spoznovavcev prikrajšani pokori zopet zadobil vse pravice. XIV. Dvojno maščevanje. Boštjan je prišel v katakombo k pogrebu perve mučenke, še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odleti mimo Fulvija — ves prestrašen ta bere na dragi tkanini: maščevanje! — Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se malo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sekiro in vendar sem si komaj rešil življenje. — Čakajte psi, maščevanje vam ne odide! “ Trenutki zmešnjave so sledili temu strašnemu poročilu |
| Tine in Jerica (1852): | pred Bogam in ljudmi imel od vojašine prost biti, za maševanje upila. Dober vladar sam narbolj težo vojske občuti; poslušaj, kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti na vrsto. Okinčani so bili ti začasni altarji z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je bilo sešlo toliko gg. duhovnikov, da je bilo za maševanje prav težko priti na vrsto. Premalo je bilo altarjev in |
| Genovefa (1841): | djál po tém ſam pri ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni bilo to že zadosti, nasiti si hudobno dušo z maščevanjem? — O ne, tudi še mojega denarja , mojega premoženja , ktero sem |
| Oče naš (1885): | vesti in svobodi nasprotno postavili, iz Orlovega vrnili in z maščevanjem francozke armade jim je bilo zažugano. Ko so poslanci nazaj |
| Divica Orleanska (1848): | brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer naposhkoduvaj. 3. En krotak zhlovek je sam sebi ushezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu naprejſtojezhimu: ali Vajvodam , koker tem od njega poslanem k' mashtuvanju zhes te, katiri hudu dellajo , inu k'hvalli tem brumnem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej |
| Tine in Jerica (1852): | živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje |
| Zlata Vas (1848): | še več od stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno |
| Gozdovnik (1898): | materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega |
| Stric Tomaž (1853): | tem ustaviti? “ Reče in komej pričakuje, da bi se spet maševati zamogel. Pravijo sicer, da bi že lastni dobiček naselnika opomniti |
| Stric Tomaž (1853): | za večno zveličanje zaslužiti! “ Juri se je hotel nad Legretom maševati. „Nikar, dragi moj! “ pravi spet Tomaž, „on je naš bližnji |
| Stric Tomaž (1853): | dobrega serca, z ozirom na dobiček, marveč neizmerno strast, se maševati, v svojo lastno in bliž- |
| Blagomir puščavnik (1853): | oprosti, ker se boji, da bi se pozneji nad njim maševati vtegnil. Nek vjet vitez medli že deveto leto v enem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Kmalo potém se je hotel Pavliha nad zasmehovanjem pri kopanji maševati. Potegnil je zopet iz druge hiše verv čez vodo in |
| Genovefa (1841): | Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje shivljênje obvarovati. Bal ſim ſe, de me |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje! ” |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa oni tizhé v' jézhi. Práv zhlovek ſe nikoli ne maſhuje nad ſovrashnikam; tudi Joshef ſe ne maſhuje nad ſvojimi hudobnimi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe nikoli ne maſhuje nad ſovrashnikam; tudi Joshef ſe ne maſhuje nad ſvojimi hudobnimi brati. Le poboljſhati jih hozhe. Zhes tri |
| Genovefa (1841): | je potem s milim glaſam dalje govoril: „Bog ſe ſtraſhno maſhuje. On jo je is té jézhe tù réſhil, in mène |
| Valenštajn (1866): | jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne briga. — Svetu sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá |
| Kuharske Bukve (1799): | zhaſ v' ſkledi nad sherjavzo vręti. — Na poſtne dnęve naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | pokri potle s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje pa ſturi tako: sa en jajze velikoſt maſla meſhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj sręsane kukmake, ali druge |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le ta nadęvka ali filla narpręd ven pobere, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | Deni gori namaſhene jaizhne belake, katiri ſo maſheni s' enim maſhenjam kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim |
| Divica Orleanska (1848): | Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Popolo”. Čast. g. Peterlin je s pričetka nameraval ta dan maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se je prevelikega drenja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih |
| Fizika (1869): | premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po 20. do 30. gold. prodajati začéla. Kér je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav |
| Fizika (1869): | metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj prav ne gre. Tako je tudi per hlaponih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marſkim, Poljſkim in Ogerſkim napravljati sazheli, in ako ravno ta maſhina 450 goldinarjev ſrebra veljá, jih je vunder she zhes tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt samore! Kar ſta samogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to ſtori goIa maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s navadno natiſkavnizo zeli dan ſtoriti, tó ſtori ta nova maſhina v dvéh urah. Ona vſe per natiſu potrébne opravila ſama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar ni kaka kar bodi rezh. Tudi poſebniga proſtora imenovana maſhina ne potrebuje, ſe ne pokasí rada, in zhe bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavo glava Se čede zverne tje kervava. (Konec sledi. ) Nova maſhina sa mlatvo. Kér navadna mlatva veliko zhaſa in delavzov potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerjev do 2 goldinerjev ; volno za bolj žlahtne sukna na mašinah predejo, za slabši robo jo pa drugi delavci pripravlajo ; okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potrebuje. — Jož. Kaspermajer iz Adriaha na Štajerskim, je dal na mašinah lepo izdelanih žebljev v razstavo. — Sodniki obertniske razstave so od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vevzhah pod Ljubljano pervo papirnizo napravili, v kteri papir s maſhinami delajo. Kmetijſke opravila v meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grof Lodronovih fužinah iz zgornigaEstrajha je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero se v fužinah raztopleno železo vleče. F. vitez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Ehter, rokodelec umetalniga oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa R. Eger, bukvotiskavka v Ljubljani, za zlat in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jih je v razstavo dal, namreč z podobe neke mašine za mlatit, za rezanco delat, z podobo njivniga valú in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oródje v ptuje dežele, posébno na Dunaj šli. Znajdba te mašine, ki jo A. Urbanc imá, pa ne gré njemu, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | njih v unanjih deželah rojeni sim so vojaščine prosti; živino, mašine in orodje smejo brez cola v svoje naselišča pripeljati itd. |
| Fizika (1869): | je mehka ali kterih deli so premični. S pomočjo odsrednje mašine (Pod. 63.) se dá cela vrsta lepih poskusov narediti, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat orjejo, ſejejo in branajo. Poſebno pa imajo na Ogerſkim maſhine ali take ſejavnize, s kterimi ſemena prav lepo in enakomerno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi. Drushba bo uzhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na oſem voglov. V ſadajnih zhaſih ſo snajdni Ijudjé sazheli maſhine ali take naredbe napravljati, ktere ob enim ali na enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vſe prav lepo, k ar nam od te nove maſhine pripovedujete — bodo nekteri kmetovavzi odgovorili — tode 450 goldinarji tudi niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko potroſhkov oſnuje, ſo ſi she davnej kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali, s kterimi bi ſe samogIo rasno shito s manj |
| Fizika (1869): | ravno táko gibanje primérno namenom obrtnije. Navadno pride pri vsakej mašini gib od valjarja, vodoravno ležečega, ki se vratilo imenuje. Zdaj |
| Fizika (1869): | Zamašnjak se rabi v valjarnah, v kovačnicah, pri stoječej parnej mašini, pri tokarni, pri žepnej uri in brusilec je od pazljivosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vode v kuha. V sapertim kotlu, ki mora per vſaki maſhini biti, ſe puh ali vrozhi hlap od vréle vode naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vezh ſkuſhnjah ſe je ſkasalo , de ſe pri ti maſhini deſeti del sernja vezh dobí, kakor pri navadni mlatvi. Zeſarſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena |
| Fizika (1869): | s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga |
| Ta male katechismus (1768): | tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho |
| Sacrum promptuarium (1695): | in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe Maſhnik tiga perhodniga blaga, ſkus en vezhi, inu bel popolnema ſhotar |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei stury: Skus beſeide tvoiga Synu Spremeni on Kruh, no |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſlednu masilu prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi groso obda, kęr |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudi. Ni je bolj imenitne shivali, kakor ſmo me; zlo maſhnik ſe v naſho obléko podá, preden gré ſ. maſho brati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zhertomir dovóli, S duhóvnim blísha ſlápu ſe Şavízi, Molitve ſvéte máſhnik , on s njim móli, V iméni kèrſti ga ſvéte Trojízse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih umerjejo Nekdájni úpi; med ſvoje rojáke Şlovénze gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku otshesh tvojo sveto viro sposhtuvati. Kaj je pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu |
| Ta male katechismus (1768): | nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt |
| Ta male katechismus (1768): | je S. Mashnekovu ſhegnuvanje? Je en ſakrament, skus katirega se Mashnekam, inu drugem sluſhabnekam Zirkve boſhje oblast da, de be svoje |
| Ta male katechismus (1768): | inu meſſú pod shtavtjo Kruha. O bodi itdr. XII. Vsem mashnekam tudi Buh dal je oblast: * de svoj'mu Gospudu s' tem |
| Ta male katechismus (1768): | uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu postavlenem mashnekam. Kader be enemu en smertne greh per sprashuvanju noternapadl, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka- |
| Sacrum promptuarium (1695): | pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Darovanje. 1. Kaj bi Tebi, Oče, dali? Kaj bi z mašnikam darvali? Vse, kar 'mamo, Tvoje je, Naše djanje in življenje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | angelji zmorem večno hvaliti Te. Amen. Potem se terkaj z mašnikam vred na svoje persi, in reci: |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kar je en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal, on te bó od Boshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike |
| Ta male katechismus (1768): | neli od bogabojezheh Kristianov prejema, temuzh tudi ſa pregrehe od mashnekov k' vezhnemu spominu terplenja, inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu |
| Ta male katechismus (1768): | inu naprejpostavlene oppravlivu govore, ali te pravize, inu frajoste teh mashnekov, iuu Zirkvá se lotejo, inu kar je svetega, iskrunèe. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes uſſe ſashpotuvanje, inu pregajnanje, kader bode uſſe sovraſhneke teh Mashnekov v' vezhno smert iſrozhil. 3. Tu mashtuvanje je rihteg ſadèllu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn! zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. |
| Od pluga do krone (1891): | že kje iskati, ako si pa govoril resnico, dobro ti! » Matej odide in se postavi zopet med poslušalce. Nandeta pa sindik |
| Od pluga do krone (1891): | boji, kajti imel sem na sveti večer čudno prikazen,» pravi Matej. «Béži, béži, takšen malopriden vojak, kakor si bil ti, pa |
| Od pluga do krone (1891): | se pririje z leseno nogo pred sodnike stari naš znanec Matej Kopriva. Mestni gospodje so ga vsi poznali, ker se je |
| Od pluga do krone (1891): | ponoči ne zasačimo pri pretepu v gostilni. ,Kakó se pišeš? ' ,Matej Kopriva! ' ,No, jezik imaš res prav koprivast. Če hočeš sam |
| Od pluga do krone (1891): | roko, da so mu jo morali nemudoma odrezati. General odide, Matej pa prelaga iz roke v roko svetle, čisto nove zlatnike |
| Od pluga do krone (1891): | v Trnovem. » «Pisar, zapiši izjavo v zapisnik,» ukaže mestni sodnik. «Matej Kopriva, kaj veš, da bi bilo v zvezi z zatoženko |
| Od pluga do krone (1891): | bodo vse povrnili! » — «Ne bode napačno, če bi,» misli si Matej, «toda ljubše bi mi bilo, da imam rakovo krí namesto |
| Od pluga do krone (1891): | pravi privilegirani berač! » «Oh, ti si pač srečen človek! » vzdihne Matej Kopriva in pristavi polagoma: «Sicer pa tudi meni ne kaže |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | v cerkev sv. Janeza Krstnika in pobrali vse dragocenosti. Kaplan Matej Kos je moral z ormoškim frančiškanom použiti svete hostije, ktere |
| Biblia (1584): | ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi |
| Čas je zlato (1864): | bi se ne bil francoskega in angleškega jezika in višje matematike ali računstva naučil! Gumpec, pridanič bi bil ostal, kakor sim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kolikokrat ima množina jednoto v sebi, število (Zahl). Oni del matematike, kateri se peča s števili, zavemo aritmetiko ali računstvo (Arithmetik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo |
| Sacrum promptuarium (1695): | tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ko je bil tukaj. Nihče si ni upal mimo njegove matere hiše, boječ se, da ne bi ga srečal. Vsak si |
| Milko Vogrin (1883): | v Celovci netil iskro ljubezni do svoje domovine in dragega materinega jezika! “ Po teh besedah pa je govornik dokazoval, koliko zaslug |
| Moja hoja na Triglav (1897): | se, kakor da ne razumem nobene besede slovenski. To zatajevanje materinega jezika se mi je slabo obneslo. Ženi sem se zdel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je |
| Zoologija (1875): | zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj |
| Roza Jelodvorska (1855): | prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se, kakor da bi bil le gost; ne zanemarjaj milih maternih glasov! Pri svečanostih naj se tudi slovenščina ne posadi v |
| Valenštajn (1866): | Naproti mila pride mu devica, Ko pustil je na prsih maternih. O! srečni, komur vrata i roké Odpró se, da objamejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si že kristijana? ” „Že vse svoje življenje, draga Fabiola! Na maternih persih, tako rekoč, sem že prejela to vero. ” „Zakaj si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako srečna je bila in kako vesela! Kakor hčerka v maternih rokah! Ravno se Neža bliža vratom, Fabíola jo spremlja in |
| Oče naš (1885): | Nace z njega in čez nekaj trenutkov je ležal v maternih in očetovih rokah. — Kaj se je zdaj godilo, to obilost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | priti, ko so se umne stvari iz njegovega praha rodile. Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni drugačna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piti dajati. IV. Poglavje. Smerkelj pri konjih. Ako konju vlečljiva materia iz ene nosnice teče; ako se pod čeljustjo te strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | deleč spremile, jima Noema reče: „Zdaj pa se vernite na materin dom! Bog vama poverni, kar ste za-me ino za ranjke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek na sinovo čelo mu je bil odgovor na njegovo |
| Bolna ljubezen (1874): | katere se je ustvaril. Moje prepričanje je, da mora že materina rahla roka vsaditi to nežno seme v mlado srce, ga |
| Milko Vogrin (1883): | ko pridejo Konarski v Belo pri Železnej Kapli. Ta izjava materina bila je sevéda veliko tolažilo Olginemu srcu, vzlasti pa besede |
| Roka in srce (1883): | materini blagoslov te bo spremljal povsod. Kjer pa se vzdiguje materina molitev, tam vlada tudi mir in nebeška pomoč! « Melita vstane |
| Arabela (1885): | nama storiti. « Arabela seže v žep in vzame iz njega materina pisma. »Le malo je v njih jasnega, kar je rajnka |
| Vanda (1888): | velike žalosti in zmešnjave, ki jih je zadnje dni provzročila máterina smrt. Bilo je že pozno, ko sta lêgla k počitku |
| Cigani (1890): | v nekih pesnih kaj lepo izraža ljubezen do matere: smrt materina cigana strašno raztoži. Proti očetu pa ni tak, njega se |
| Gostačeva hči (1891): | pa se ni prav nič pomišljal. Med tem je tudi materina beseda preverila in omečila očeta, in tretji dan je bila |
| Sama svoja (1895): | večinoma pa je bilo vender-le vse res, kar je rekla materina sestra. — In vsaki dan je hodila k njej na posete |
| Slučaji usode (1897): | skrbeh in željah za blagor svojega otroka, zamrmra Malvina ginjena. Materina gorka ljubezen jo je v tem trenotju bolj presunila nego |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in |
| Sveti večer (1866): | rekoč, da sem že trikrat toliko snedel, kar je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in |
| Bolna ljubezen (1874): | duš, katere begajo po svetu, brez miru okrog, ker nimajo materinega ognjišča, na katero bi položile trudno, bolno glavo! « »Res je |
| Cvet in sad (1877): | morda, (kakor so kazala različna znamenja, deklici stoprav zdaj jasno) materinega privoljenja v to intrigo, — bila sta že pojasnila si, odskočila |
| Pomladanski vetrovi (1881): | krohotaje poslušale zamolklo ihtenje od bolesti, strahu, obupa onemoglih, iz materinega naročja iztrganih otročičev. Planoli so na nje ljuti zločinci, kakor |
| Milko Vogrin (1883): | Govori Olga! " Nedolžna deklica je začela ihteti, oklenola se je materinega vratú in jo držala kakor jeklene verige. Ko pa materi |
| Prvi sneg (1886): | vstala je Elza, poljubila svojega ženina in se poslovila od materinega groba. Drugo jutro je bila Elza na vse zgodaj na |
| Luka Vrbec (1890): | bival dve leti. Tu mu pa umrje oče in zaradi materinega ukaza se vrne Luka iz Nemčije v domovino. Pa morebiti |
| Kotanjska elita (1898): | je nje mladostni, šibki idealizem razkadil v nič pod pritiskom materinega utrjenega realizma, in pripravljena je bila, da se vda Travnu |
| Vzgoja (1899): | sorodnikov je stal blizu župnišča. Angela je rekla na pragu materinega doma: »Mama, gotovo ni nikogar doma, ker je vse tiho |
| Oče naš (1885): | narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu |
| Robinson mlajši (1849): | ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu. |
| Mahmud (1870): | in sedaj prav nič druzega ne manjka k moji in materini sreči, kot mojega očeta, kterega vže oba željno pričakujeva. Nobenega |
| Roka in srce (1883): | Z živim čutom bodem spremljevala tvoja pota v življenji. Tudi materini blagoslov te bo spremljal povsod. Kjer pa se vzdiguje materina |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | zazdelo, da ona podpira njegove namere le iz sebičnih, po materini ljubezni narekovanih ozirov, ali bolje za to, da preskrbí svoji |
| Luka Vrbec (1890): | brata Blaža v Ljubljani, ki se je bil poluteranil po materini smrti. Ta ga je seznanil z Marjeto Vodopivčevo, hčerjo imovitega |
| Od pluga do krone (1891): | pri hiši, Lenka? » vpraša kmalu potem Mihevec, ki je po materini želji začasno gospodaril pri hiši. «Na odru jih dobiš, le |
| Vaška pravda (1892): | je bil pogreb matere prvega vaščana lep in dostojen. Po materini smrti še-le je Matevž vedel, kaj je pri hiši mati |
| Zmota in povrat (1892): | ji je odpisal, da je zvedel iz njenega pisma o materini smrti. »Hudo je tudi meni,« tako je govorilo pismo nadalje |
| Stari dolg (1897): | se imeli, dobro, dokler jih je Marijanica kaj dobivala v materini nogavici — —. Komis je pust brez pijače. Morda ni res? « Ženin |
| Kotanjska elita (1898): | vso žarovitostjo in iskrenostjo prve ljubezni, toda nepretrgani in nujni materini praktični opomini in migljaji so kolikor toliko vendarle vplivali na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel. |
| Sosedov sin (1868): | pod pázuho in dejala: „saj bo, saj pojde! " Po mnogih materinih prošnjah se je Fránica naposled oblekla ter k očetu in |
| Žalost in veselje (1870): | v očetovem in materinem naročji. Solzé veselja se vdirajo po materinih licih, zdaj poljubuje svojega mlajšega sina, o kterem je imela |
| Mešana gospôda (1881): | ročno izbrati Smolarja dostajajoča se pisma, in razložila je položaj materinih terjav in težav menj zgovorno pa bolj jasno nego mati |
| Mešana gospôda (1881): | in svojega ranjkega očeta. Po očetovej navadi je posojevala; po materinih skrivnostnih vedah je pa zdravila ljudi, ki jih videla ni |
| Milko Vogrin (1883): | Videl pa je tudi, da se je Olga pri slednjih materinih besedah stresla, kakor da bi bila na gada stopila. Čuden |
| Milko Vogrin (1883): | trenutku močile dvoje lic. A med tem ko si na materinih prsih hči s solzami tolaži ubogo srce, gladi jej mati |
| Arabela (1885): | žalnih občutkih. »Kaj pa stoji prav za prav zapisano v materinih spominkih, o kterih ste mi pripovedovali? « oglasi se zopet žrez |
| Iz arhiva (1890): | Takrat ste bili otròk in slepó ste se ravnali po máterinih naukih. Zdaj se vzgojujete sami, in ste, kar hočete, najbolje |
| Prve hiše (1896): | je tako divje korakal po sobi. A da bi zaradi materinih opominov kaj predrugačil pri hiši, to mu še na misel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči |
| Oče naš (1885): | težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je naše dete |
| Divica Orleanska (1848): | Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz |
| Genovefa (1841): | neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa |
| Na Žerinjah (1876): | sije ona, kot več let starejša, pripisovala Ani nasproti nekako materinsko ulogo. Pravo mater pak je imela baronica Ana v teti |
| Pomladanski vetrovi (1881): | v njegovi mladosti navdihovala čista, nesebična, najblažja in najmočnejša čutila — materinsko ljubezen, da oni glasovi še vedno ostajajo nečislani od našincev |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | zopet zanosila, prosila je sv. Feliksa, da bi jej olajšal materinsko brigo. Želja se jej izpolni. Nosila je brez neprilike cela |
| Zmota in povrat (1892): | muk, pozneje pa so me pokorile s podvojeno silo. Svojo materinsko dolžnost pa sem pri tem zanemarjala. Odpusti mi, Cilika, ker |
| Gospa s pristave (1894): | na slavni milanski dvor. Vojvoda Leopolda je sprejela kneginja z materinsko ljubeznivostjo in ga nagovarjala, naj bode kakor doma. Nato pa |
| Roman starega samca (1895): | čakajo. Ali nisi vedno žalovala, da so ti nebesa odrekla materinsko srečo? In sedaj, ko se ti gorka želja skoro spolni |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bil našel glasen odpor, češ da tukaj ne gre za materinsko ljubezen, ampak za samo gospodarsko vprašanje, ali naj ima otrok |
| Slučaji usode (1897): | milo. Saj se je pa tudi Malvina oklenila s pravo materinsko naklonjenostjo tega čudovitega moža, kateri, dasi že na potu pogube |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iztrebi. V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti 4 shtirji Arhangeli S. Mihael |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brat Andrej; Jakop ino nijegov brat Janes; Filip ino Jernej; Matevsh ino Tomash; Jakop, mlajſhi tega imena, ino Juda Tadej; ˛Simon |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpiſane srozhili, sa kar Boga ne moremo doſti sahvaliti. ˛Sveti Matevsh apoſtelj je ſpiſal pervi evangeli, poveſt namrezh od shivljenja, terpljenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetalnoſti sdela. Po tem povelji ſe je tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus je sa vélki oltar, loſhke nunſke zerkve isobrasil v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhoſhtanja na Şhtajerſkim. Pinjo, ki ſo jo zhaſti vredni goſp. Matévsh Ferlan snajdli, ne bodem po vſih uſtah hvalil. Berite kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v lepi vélki oltar naſh rojak in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sedaj inspektor pri Krajnskih stanovih, — s sedežem v Ribnici, g. Matevž Logar, bivši okrajni sodnik. — Perve Ipavske češnje smo vidili 20. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Janez, S. Tomaž, S. Jakop, S. Filip, S. Jernej, S. Matevž, S. Simon, za nas Boga prosi! |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | znal nekatere besede prav razločno izgovarjati. Č je na priliko Matevž rekel: „Škvorec, kje si? “ vselej je prav gladko in glasno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ga večja nesreča prav kmalu dobí. 38. Škvorec. Stari ptičar Matevž je imel škvorca, ki je znal nekatere besede prav razločno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ony, koker ima sapiſanu ſveti Lucas cap. 23. inu ſveti Matthæus cap. 27. Percutientes pectora ſua revertebantur dicentes: vere Filius Dei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh govory od Chriſtuſoviga prihoda v' ta vert Gethsemani S. Matthæus 26. Cœpit contriſtari, & mæſtus eſſe. On je sazheu ſplakan, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu 25. poſtavi. O |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | zapazil, da zame pri Mici ne bo sreče. Le z Matevžem je govorila in plesala, mene se je pa kar ogibala |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | posodila, in živela je od obresti brez skerbi s pohiševavcom Matevžem, sinom stareje sestre, kterega je na novi dom vzela, in |
| Žalost in veselje (1870): | kaj se je nekdaj godilo ž njim in njegovim stričnikom Matevžem. "Treba je hiteti," pravi Alfonzo, "da spravimo tega ranjenca pod |
| Pomladanski vetrovi (1881): | nekam izginol, in nihče ne ve, kje da je. Z Matevžem sta se bila v Ljubljano odpeljala ženit se. Matevž je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | igral. Hitro torej popraša, kje stanuje imenovana gospa ter z Matevžem po ulici odide, drobno stopajoč v svojej novej gizdavej obleki |
| Pomladanski vetrovi (1881): | noči po grmovji tri moške postave. Bil je Binče z Matevžem in pa njun vodja. Srečno so se bili priplazili že |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ni obupal; sklenol je voz v mestu pustiti ter z Matevžem sam peš skrivši po ovinkih in zatišnih stezah iz te |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bile razmere v višnjegorskej okolici, ko se je Binče z Matevžem tja pripeljal. Umevno je bilo, da Francozi čez svoje prednje |
| Od pluga do krone (1891): | dolenjca od Gadove Pečí se je utrinjal sredi mize, pred Matevžem pa poln kozarec, katerega je izpraznil v dušku in Meti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18 gl. Dne 23. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tudi vi njim ſturite, sakej tu ſo poſtave, inu Preroki. Math. 7. 12. Pęt Zirkovne Sapovd. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tudi vi njim ſturite; sakai tu ſo poſtava, inu Preroki. Math. 7. 12. Pęt Zirkovneh Sapovd. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam |
| Divica Orleanska (1848): | sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | storil, kar so mu mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem |
| Gozdovnik (1898): | se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Zoologija (1875): | stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take |
| Genovefa (1841): | prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje |
| Biblia (1584): | bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni |
| Blagomir puščavnik (1853): | Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj |
| Gozdovnik (1898): | se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stega svetiga Krisha: jas tabe prosim skues bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 12 rodove Israel jas prosim tabe skves perporozhenje tvoje svete Mathare svetomi Johanasv pod tiem Krisham N. N. tu jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shenje Marije devize mathare boshje! jas prosim tabe: skues use 4 Efangeliſte S. Matheusha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu nasakohart ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she |
| Biblia (1584): | Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta |
| Biblia (1584): | muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo |
| Divica Orleanska (1848): | ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | urno k svoji materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in jim pokaže dar, ki |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal, ampak otroka naj bi |
| Revček Andrejček (1891): | naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vina inu Shebraita usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari |
| Genovefa (1841): | kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala |
| Roza Jelodvorska (1855): | vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje |
| Ta male katechismus (1768): | Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu |
| Ta male katechismus (1768): | serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | silen pas? an svit mezh urokali dershi? pershua je kniemu Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi ona |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od |
| Stric Tomaž (1853): | naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtokaje mi rezhe : „Ne bodo mi sahudo vseli, nemorem mátize umoriti puſtiti, prevezh ſe mi ſmili! “ Şila ni nikdar dobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gibljejo, sakaj uzheni zhbelarji prizhujejo, de zhbele is ljubesni do matize bolj sa njeno, kakor sa ſvoje shivljenje ſkerbijo. Is kamna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | 894 kmetijskih založnic, katere imajo pod seboj 9727 vasi; njih matica (Stammkapital) znaša 8 milijonov in 976.302 gold.; od tega denarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | trenutek, da se Matica poprime svoje pravice; b) ali se Matica z Blaznikom spustí v dogovor, in c) ali si napravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | a) ali je ali ne sedaj ugodni trenutek, da se Matica poprime svoje pravice; b) ali se Matica z Blaznikom spustí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ki je v Matičnem odboru glasoval za to, da si Matica skrbí za privoljenje lastne tiskarnice, kmalu po dobljenem privoljenji najde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih pa bi ga zavirala? — Matica pa spekulacija? — to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matici že dano bilo privoljenje? Če je misel, da si Matica osnuje lastno tiskarnico, nepraktična, potem moramo res pritrditi, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ali 6 dobivala po več odstotkov od svojega kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zbrani? „Pri letošnjem občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico”. — Kako na tanko dopisnik preiskuje srca in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dobiček od kapitala, ali akcijskemu društvu, ki bi imelo konkurencijo? „Matica ima že v hiši svoji precej mrtvega kapitala”. — Gosp. dopisnik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ravno je 2. del arhiva za povestnico jugoslavensko natisnjen. * Vodstvo matice ilirske je razglasilo pregled računov od 1. marca do 31. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pregled računov od 1. marca do 31. decembra 1851. Premoženje matice znese, kakor se iz tega pregleda vidi, 15.668 gold. 57 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kateri bode nova zapreka literarnemu delovanju Matičinemu. Zato zunanje ude Matice že sedaj opomnimo, naj se udeležé občnega letošnjega zbora, posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | motimo, nek štajarsk odbornik prvi že pred nekimi leti priporočal Matici. Vse, kar se je obravnavalo o tiskarnici, bilo je očitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je z odpisom od 26. marcija 1871., 1. št. 2071, Matici dala prošeno privoljenje lastne tiskarnice (glej „Novice” 1. 1. str. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | to bilo zoper sedanja pravila Matična, vsaj se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | prosim”. Národno-obrtnijske razprave. Dopisniku „od Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje? Če je misel, da si Matica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali Matici, ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala, ali akcijskemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za Matico toraj bilo nepraktično in morda celó nečastno, da bi namesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | imenovane „narodne tiskarnice”, si je v 150. listu „Slov. Nar.” Matico, njeno delovanje in pa dr. Costo, predsednika njenega, izbral, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | dalo kaj povedati? Vsaj imate vendar marljive „národne čitalnice”, imate „Matico”, ki je že veliko lepih knjig na svitlo dala, imate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | je že veliko lepih knjig na svitlo dala, imate „Glasbeno Matico”, „Sokola”, „dramatično društvo”, „Mohorovo društvo”, imate mnogo časopisov, ki marsikaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to sa en ſhpaſs. Nęshka. V' moj gvant ? koga nęki ? Matizh. Tonzheka. Goſpá. Se je vshę prozh. Matizh.' Sa me je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je perpovdvala , de ozhe dones s'mano nar pervizh govorit. Matizh. To pak vshę kej pomeni. Nęshka, Jeſt morem jiti; Moj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tudi po krajnſku doli bral. Baron. Vshę dobru, vshę dobru! Matizh. Tok moj revers po tih novih poſtavah morebiti ne velá |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. To ſe vęj ! Kaj me neki spraſhujejo, kader toku vedó |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dęſno roko ſlezhi. ) Shush. (hitru. ) En kriſhzhek na dęſni roki ? Matizh. Koku pak oni vedó? Shush. Bog s' nami! on je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eno moſhno dnarjov inu en perſtan Nęshki. ) Nęshka. Matizhek, poglej! Matizh. Bravo! na męjſt ene dote imam sdej tri. Tonzhek. (doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de bo on meni doto dal sa volo tvoje ſlushbe ? Matizh. Sakaj ne ? Meni ſe sdy, de ſim vunder — Nęshka. Uh |
| Tihotapec (1855): | godel ženinom, zdaj tihotapcom. Ivan ga je prav rad imel. Matiče se je vedil tega prijatelstva poslužiti in je jel po |
| Tihotapec (1855): | zavolj starosti ga le skrival in prodajal. Drugi bil je Matiče. On ni imel lastne hiše, torej ni mogel pomagati skrivati |
| Tihotapec (1855): | zopet pride. To se Ivanu čudno zdi. Kaj pa je, Matiče, da si tako plah? ga vpraša. Zdajle, Ivan, reče uni |
| Tihotapec (1855): | ga vpraša? Imate kaj prostora za tega gospoda, oče? vpraša Matiče. Kaj to pomeni, Matiče, saj je — — ? Kaj pomeniti! reče nejevoljno |
| Tihotapec (1855): | pri njih ni. Hajdi, brate, zdaj bomo rajali. Šimon, reče Matiče, zdaj tiho od godcov. Vidiš tu je gospod, ki potrebuje |
| Tihotapec (1855): | Ano, ki je straha vsa terda. Blisk in strela zareži Matiče in vzdigne Ano. Ivan zamano! Puške ne šparaj! I kot |
| Tihotapec (1855): | more zderžati in ga hoče enmalo osmukati. Povej mi vender, Matiče, mu reče, zakaj si me pripeljal v to roparsko bajto |
| Tihotapec (1855): | pa ne malo začudil, vidši gospoda pri njem, kterega je Matiče bolj nesel, kakor pelal. Kaj pa to pomeni, ga vpraša |
| Tihotapec (1855): | bilo njih obnašanje, posebno pa stanovanje od roparskega dosti razločno. Matiče bil je zdaj v doli, zdaj v gori, zdaj je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti je ſhe moj Goſpod na sadne rekel? Nęshka. De Matizheka ne bom dobila, zhe ſe jim po njih voli ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtran. ) Nęshka jé , ſe mi sdi. Tonzhek. (k' Goſpę. ) Oh! Matizheka ſe jeſt ne bojim; ſej vęjm, de njęga ne zhakaſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gleda — Kaj vela, de jo saſtopim. Tukej ga imaſh. (ji Matizheka kje porine. ) Is mojih rok ſe ga niſi troſhtala. Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe tukej; de bi le mene puſtili rovnati! Nęshka. Na Matizheka ſe snajo saneſti , vaſha Gnada. Ti praviſh tedej — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gaſhper. Zhe je kej faleniga, naj Matizheka primejo. Jeſt ſim nedolshen. Matizh. Gaſhper ! Budalo. G — Gaſhper ! Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je Jęrza, Gaſhper, inu Tonzhek. ) DEVĘJTI NASTOP. Baron , Matizhek. Baron. (Matizheka prime. ) Matizh. (ſtury, koker de bi ſe bil grosnu vſtraſhil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kakorſhno sdrashbo narędil. — Nizh ne dę , jeſt ſe na mojga Matizheka sanéſsem. On imá pamet , inu dober jęsik. (vèrshé gvant, katęriga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kdu ? Shush. Moj Jurzhek ! Matizh. Sna biti; zigani ſo mesa Matizheka imenuvali. Shush. Si bil od ziganov vkraden? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po ti drugi plati ; vſi ti drugi sa njimi, sunej Matizheka, inu Shu. sheka. ) EDENAJSTI NASTOP. Matizhek , Shushek. Matizhek ozhe sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo prevdarim. Shpaſs bo ta vęlki , inu na sadne jeſt Matizhka dobim. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtopit. Potler, je rękel, mi bo ſhe tri pomoranzhe dal. (Matizhka , katęrga neposna, saględa, inu savriſka. ) Ha ! (ſkozhi noter v' vtizo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Je róſsa! (Nęshka na ſtran ſtopi, od Matizhka zhęs. ) PĘTI NASTOP. Matizhek, Tonzhek, Baron, Goſpá , Nęshka. (Matizhek inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron, Budalo. Baron. Budalo! Budalo. (kekla. ) Vaſha G-Gnada! Baron. Poklizhte Matizhka. Naj k'malu ſèm pride. Budalo. Kanzlir tudi, inu Sme |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Narodu”), so menda vreli iz same sebičnosti, češ, da bi Matična tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | delovanje”. — Pri luči ogledano in po domače rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski tiskarnici na poti. Hinc illae lacrimae! Dopisnik „od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se vjemate v svoje lastne zanjke! „Ich kenne Dir Spiegelberg”! Matična tiskarnica je zoper njena pravila, se trdi dalje. — To še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tudi res dokaže, da bi to bilo zoper sedanja pravila Matična, vsaj se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 70 kr., ne pa 1 fl. 40 kr. Dnarni zapisnik Matičini. (Dalje. ) Skupaj 8169 gold. 84 kr. (Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | omenjenih načelih izdela popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tako z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Dalj časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zadušuje vspešno delavnost Matičino”. Tako piše dopisnik, ki ga vredništvo imenuje „odličnega” narodnjaka! ! Pač |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | povęm, on nabo ſvojiga Iona sgubuv. Na dan S. Mathia Apoſtelna. Branje is Jogrovskiga dijanja na 1. Poſtavi. V'tehiſtih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomoriſh. Perzaitno vertovino s' ſlamo na vezher pokriti. Okuli S. Mathia ſlanzhnu ſeme ſejati, na tako semlo, katęra je v' Jeſsen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gold. in pol. — 26. kozoperska 1. 1. je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stroški. In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji. Matija. Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja. To je gotovo Novakov Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji. Matija |
| Revček Andrejček (1891): | zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše |
| Revček Andrejček (1891): | Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča |
| Na krivih potih (1893): | izgubljen je. In gotovo ga bodo najpoprej iskali na domu. Matijo in Malko bi spravil le v zadrego, ako se jima |
| Na krivih potih (1893): | drugega ni želel, nego še enkrat videti Malko in strica Matijo. Trdno je sklonil, da se oblastnijam nadalje ne bode skrival |
| Na krivih potih (1893): | svoje žive dni. Pa tudi nekaj drugega je še skrbelo Matijo. Čutil je namreč, kako mu moči od dne do dne |
| Na krivih potih (1893): | le en trenutek še bi bil rad z Malko in Matijo pod jedno streho, samo toliko, da bi se poslovil, potem |
| Svatba na Selih (1894): | pa se ne méni z radovednimi ljudmi, ampak gré za Matijo, ki mu je odnesel puško. Dragar plane v hišo, ker |
| Svatba na Selih (1894): | kakor da so samí prestregli kroglo. Lovec se ruje z Matijo, ki mu ne pustí puške, ampak mu jo hoče iztrgati |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | največja pa je bila pri stubeniških toplicah popolnoma pobita. Glasovitega Matijo Gubca, takozvanega kmetskega kralja, ujeli so in odpeljali v Zagreb |
| Najmlajši mojster (1896): | Košica je dobro premislil, zakaj je treba danes hvaliti mojstra Matijo. »Sinoči je zopet mladi Grabnar lazil tam doli pod stolpom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gregorju Salokarju is gornjih Járſh, Matevshu Şharzu is Preſérja in Matiju Pobovſharju is Rúdnika. Potlej je bila sboru letna rajtinga kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah |
| Grogov Matijče (1881): | pretepaval gospodovo živino. Vse je kazalo, da se bode moral Matijče seznaniti s koristnim tem orodjem. »To me bo! to me |
| Grogov Matijče (1881): | 4. Napočili so zopet binkoštni prazniki. Matijče in jaz sva bila na poti proti domu. Skoro sva |
| Grogov Matijče (1881): | ude na gorkem soncu. »Jaz ti bom nekaj povedal! « In Matijče si je naslonil glavo na roko in s srcem kipečim |
| Grogov Matijče (1881): | stopil tudi nanj, če bi prilika ravno tako nanesla. Grogov Matijče pa je bil pri ogradi, pri tleh, izvohal trhleno desko |
| Najmlajši mojster (1896): | takega meščana še nisem varoval, kakor ste vi, srčkani moj Matijče! « In zopet pogladi vratar z razkavo roko Žlebnika po rami |
| Najmlajši mojster (1896): | umem. To mora tičati kak drug zajec za tem grmom. Matijče, tebe bo Suzana do cela zmešala. Saj si vendar mož |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | meni. Toda ker niste nič ukazali, premagal sem se. « »Veš, Matijče, z norcem je najbolje ravnati z lepa. Drugače veš da |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in vihtel svojo debelo gorjačo, da se je kar slišalo. Matijče je poklical psa, ki sta se kmalu pomirila. Grajščak pa |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | semkaj in pokažem ti knjige, ki obsegajo globoke skrivnosti. Veš, Matijče, v naravi je tinktura, ki dela zlato iz kovin. Videl |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | samo tujimi ljudmi ukvarjati se, in kaj počnem sedaj brez Matijca? « »Torej jaz privolim, dokler ne okrevate. Naj ostane Rotijica za |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Jakopa pri procesiji k cerkvici sv. Radegunde. Ker je zavidal Matijca, ko je ta prišel v grad, odslovil ga je grajščak |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | To ga je tem bolj razljutilo in misel na ljubega Matijca mu je vnemala srčnost. Alam-beg, ki je bil večji del |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je obudilo v njem. Alam-beg je najrajši imel svojega sužnja Matijca, ker je bil pripraven, priden in tudi nekaj učen. Ravnal |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | na lov; naposled pa že ni mogel biti brez pesarja Matijca. Matijec je zrastel čvrst mladenič. Visoke in krepke postave je |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | to: Hrib zapustite takoj, ako Tabra ujamete. Tudi sina njegovega Matijca izpustite. Samo za poveljnika jaz dam svojo besedo. « »Zgodi se |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | v Hribu in poslal mu je celo na pomoč sina Matijca, ker je vedel, da je Hrib poglavitna trdnjava, in če |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je imel dovolj posla z oskrbništvom. Zato je poslal sina Matijca po dogovoru v kamenski grad, hčer Rotijo pa s posredovanjem |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | vedel tudi Jakop in zato se je delal, kakor bi Matijca niti ne poznal. »V tem pismu se bere, da dobode |
| Cvet in sad (1877): | česar Barba tudi na stara leta ni nehvaležno pozabila, bodi Matijec gluh ali ne bodi. Tiho sta si tedaj na zadnje |
| Cvet in sad (1877): | se borila za vrhovno oblast; ta nij bil onemu pokoren: Matijec, ker je bil gluh in dostikrat nij slišal, kaj se |
| Cvet in sad (1877): | pravico za svojo stran. Ni dvomiti, da bi bil gotovo Matijec padel v tem boji, ko bi bila Barba vse svoje |
| Zvezdana (1883): | prav lep gospod. « Tako ongavi od samega veselja in pripoveduje Matijec ter gobo kreše, da bi dišečo gosposko smodko zažgal. »Kaj |
| Najmlajši mojster (1896): | ohladil, dasi si navadno tako polna ognja? « »Tolmajnar, dragi moj Matijec! Tolmajnar je bil danes tukaj in ta mi je naložil |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | gibčnosti in srčnosti mladega Šorna. Grajščak namigne lahno z roko, Matijec poskoči hipoma raz konja in poda brzde bližnjemu hlapcu. Gospod |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | dobodeš pomen: tih a sam. Ali umeš, kaj to pomenja? « Matijec ni odgovoril, ampak samo prikimal. Mrak se je vlegel tudi |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | se zglasi pri begu suženj, ki ga mi že poznamo. Matijec je. Pokliče bega na stran in pove mu skrivnostno: »Tisti |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | lov; naposled pa že ni mogel biti brez pesarja Matijca. Matijec je zrastel čvrst mladenič. Visoke in krepke postave je bil |
| Cvet in sad (1877): | iz rok vzeti, ker nij mu bilo prav, da je Matilda jezna nanj proč šla. V tem hipu pride Gorec. Njemu |
| Kotanjska elita (1898): | videla s Travnom. Znal je pripovedovati izborno in šegavo, in Matilda ni obrnila oči od njegovih ust. In vsaki hipec se |
| Kotanjska elita (1898): | najmanjši sum ni bil vstal v srcu njegovem proti nadporočniku. Matilda je bila celo soprogu potožila, kako dolgočasno bode zdaj, ko |
| Kotanjska elita (1898): | kočijo in vpreže belca. Tisti čas sta sedeli Severica in Matilda pri zajutrku. Sinočna veselica ju je bila utrudila, in vstali |
| Kotanjska elita (1898): | je posedal pri nji po cele dni. Tedaj je tudi Matilda izprevidela, da ne bi bilo prav, ako starka ne bi |
| Kotanjska elita (1898): | preselila k njemu že črez dva dni. Zdaj je bila Matilda zadovoljna. Pustila je svojega moža, da je delal, kar se |
| Kotanjska elita (1898): | Videti je bilo, da ne ostanejo besede materine docela brezuspešne. Matilda je razmišljala in vobče je morala materi pritegniti. Ljubila je |
| Kotanjska elita (1898): | jaz do nje! « Tedaj je Severica odprla vrata in zaklicala: »Matilda! « Takoj pa je pristopila zopet k Travnu in dejala patetiški |
| Kotanjska elita (1898): | vili pa se je tačas odmaknila od okna Travnova soproga Matilda. Videla je, da se soprog pogovarja s tujim častnikom, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | Matilda smertni plén. Na grobu pa, v katerim so košice Matilde počivále, je bil postavljen lep križ popotnika svareč: »Moli za |
| Roza Jelodvorska (1855): | bil postavljen lep križ popotnika svareč: »Moli za dušo milosrčne Matilde! « Tudi Častimir in Roza sta mnogikrat obiskala grob ranjce. Solzice |
| Roza Jelodvorska (1855): | Tako že na tim svetu kinča božja previdnost grob pobožne Matilde, na unim pak jo krije zlata gomila večniga srebrila! — |
| Cvet in sad (1877): | se še nekaj tolažljivega. Morda pa nij sebe mislila, temveč Matildo. Tudi ona je bila »ne daleč« od njega. O da |
| Kotanjska elita (1898): | obraz otopel. »Še enkrat ti moram povedati,« je karala mati Matildo, »da si pozabila vse moje opomine, da se nisi sinoči |
| Kotanjska elita (1898): | del zraven njega, ali pa pri materi njegovi, katera je Matildo rada videvala okoli sebe. Zvečer pa sta se vozila skupno |
| Kotanjska elita (1898): | sam ni bil opazil ničesar, kvečjemu kak žareč pogled med Matildo in nadporočnikom, kak slučajen dotikljaj njiju rok in take malenkosti |
| Kotanjska elita (1898): | da mi oprostiš, da se ne bodeš hudoval na svojo Matildo. Saj je še mnogo deklet na svetu, in Ti jih |
| Kotanjska elita (1898): | bojev ... * * * V soboto potem se je vršila Travnova poroka z Matildo. Med raznimi čestitkami, katere sta prejela nova poročenca, je bila |
| Kotanjska elita (1898): | stanu«. Prihodnjo soboto se je imela vršiti njegova poroka z Matildo Severjevo. Ker je želela njegova mati, da se vrši ženitovanje |
| Vinjete (1899): | da se pogovarja z dušami davno umrlih oseb. Midva z Matildo pa sva slonela ob oknu in najina lica so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa |
| Postillion d'amour (1887): | po dnevi mnogo umetnikov, spretno narisana, velika karikatura gospoda »il mato« v polni burševski opravi. Smeh in radost vseh došlecev pričuje |
| Postillion d'amour (1887): | misli toliko spremiti, kolikor zahteva uljudnost. »Evo,« reče Marietta, »il mato je še tù, tam-le prihaja in grdo gleda. « Res jim |
| Postillion d'amour (1887): | mu jedno pest v zóbe, drugo v prsi in »il mato« je na tleh, kakor je dolg in širok; tudi paličica |
| Postillion d'amour (1887): | se ta dogodek nerazumen. Dozdaj se jim je zdel »il mato« le burkast in norčav, odslej ga zmatrajo nevarnim in še |
| Postillion d'amour (1887): | bil povšeči in hitro se ga je prijelo ime »il mato«, t. j. norec. In to ime mu je ostalo, ko |
| Očetov greh (1894): | Lahko noč! « — Potem ves teden nista govorila o prihodnji nedelji. Mato je bil preudan svojemu prijatelju, da bi se poskušal šaliti |
| Očetov greh (1894): | odideta za njim; Janez in njega sosed pa ostaneta. »Slušaj, Mato! Zvedeti moram še nocoj, kdo in odkod je ta deklica |
| Očetov greh (1894): | vas zanimlje prav ona? « Janez se malone izda, toda oprezni Mato ga reši. »Oh, omenili ste prej, da je guvernanta v |
| Očetov greh (1894): | tako sanjavo, da je oni osupnil. Nekaj časa molčita, in Mato se zopet nekolikokrat ozre na sosede. »Čuj! « izpregovori hipoma, »pa |
| Očetov greh (1894): | treh mladih mož tako, kakor je bila načrtana. Janez in Mato sta dobila Majerjevo družino in njih domačega učitelja pri napovedanem |
| Očetov greh (1894): | se opravičit — morda je starec tudi naš rojak? « nasmeje se Mato. »Ne, ne, nikakor ne! Nemec je ali kaj takega! Pa |
| Očetov greh (1894): | v košaro, katero prenaša Kočevar po Pratru in po krčmah. Mato je bil najzgovornejši, Janez je pazil največ na Helenine besede |
| Očetov greh (1894): | njim vred je takisto sklenil v njega prijatelj in sošolec Mato. Čudno je le bilo, da se Kačon ni dolgo ustavljal |
| Očetov greh (1894): | nocoj njiju prijatelj, že omenjeni češki jurist, nikakor ni čudil. Mato je zopet kazal svoj diplomatiški in policijski talent, in skoro |