- lykopodiaceae
Mineralogija in geognozija (1871): drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le
lykopodiaceaa lynx
| Mineralogija in geognozija (1871): | drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | isto število odštejemo. V obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c : m = k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na pamet. N. pr. 37 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mnogokratnik bk, in prav takó r, razdelna mora biti z m tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko velja 12 m sukna? Na pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko velja a) 28 l po 48 kr.? b) 16 m po 3 gl. 35 kr.? 24.* 1 3/4 kg velja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m 6i del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m bode veljalo torej 12krat 3 gl., t. j. 36 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. – Ali krajše: 12 m je 2krat 6 m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. 36 gl. – Ali krajše: 12 m je 2krat 6 m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od A, drugo od B, katero mesto je za 2 m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto |
| Rudninoslovje (1867): | vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojga shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta dež je bil res po naključbi „voda na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 816 gl. pri K. Končanu v Borovnici 210 gl. pri M. Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega v' imęnu J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho goriufamejo , ali is usmilenja wugejme dado |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tinzo, ali perſtanz is imęnami J. M.J. k' spominu Boſhje prizhe, inu lubeſni pruti S.Joſhefu nositi, ter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c1, c2, c3 oni kapitali, katere treba oziroma čez m1, m2, m3 let (mesecev) brez obrestij plačati. Vzemimo dalje, da se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 147. Ako treba kapitale c1, c2, c3 oziroma čez m1, m2, m3 let (mesecev) plačati, plača pa se kapital k1 čez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je število dnij s številom delavcev obratno, s številom m3 pa premo sorazmerno, vidimo takój, da sta k x dnem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako treba kapitale c1, c2, c3 oziroma čez m1, m2, m3 let (mesecev) plačati, plača pa se kapital k1 čez n1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c2, c3 oni kapitali, katere treba oziroma čez m1, m2, m3 let (mesecev) brez obrestij plačati. Vzemimo dalje, da se plačajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 14 dnem spadajoči števili zidarjev v obratnem, dotični števili m3 pa v istem redu v razmerje postavljeni. Odtod izvajamo izrek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI |
| Kuharske Bukve (1799): | vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma- |
| Fizika (1869): | 22. Lupe, lupa, 141. Luskač orehov, Nussknacker. M Maas, mera Maas, Flächen-, mera ploskev. Maas, Körper-, mera teles. Maas, Längen-, mera |
| Fizika (1869): | Maas, mera Maas, Flächen-, mera ploskev. Maas, Körper-, mera teles. Maas, Längen-, mera dolgosti. Maček, Anker, 156. Magnet, narejen, künstlicher Magnet |
| Fizika (1869): | Luknjičavost, Porosität, 22. Lupe, lupa, 141. Luskač orehov, Nussknacker. M Maas, mera Maas, Flächen-, mera ploskev. Maas, Körper-, mera teles. Maas |
| Fizika (1869): | Luskač orehov, Nussknacker. M Maas, mera Maas, Flächen-, mera ploskev. Maas, Körper-, mera teles. Maas, Längen-, mera dolgosti. Maček, Anker, 156. |
| Tiun - Lin (1891): | pa so gotovo mislili, da pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa |
| Tiun - Lin (1891): | spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe |
| Tiun - Lin (1891): | Krmar krene nato proti Makau. Mračilo se je že, pa vender še ni bilo teko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kar gerčovega ni. Les šesternat čevelj suh teži 33 funtov. Mecesen je dvojin, rudeč in siv. Oboji je dober; pa sivec |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za poslopje, za dile, za tramove, za prodaj nar boljši. Mecesen in bor sta za vodene ceví in skorej za vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | let stara, breza in jelša 40 let, hoja 30 let, mecesen 25 let. Vediti pa je treba a) da tudi od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | manj vsuši, in je za mnogo rabo. Hrast, gaber, bukev, mecesen, oreh zaslužijo zavolj tega pervo mesto. Puhli les je za |
| Zlato pa sir (1860): | in mešanje oblakov. Čuk pa plane v stran pod visok mecesen, izdere nož iz nožnice in moli ga nad glavo kvišku |
| Zlato pa sir (1860): | sem se, da bi zdaj strela ne švignila v visoki mecesen in zgrudila moža na vekomaj. Obotavljal se je Čuk nekoliko |
| Zlato pa sir (1860): | Komaj sta pa deset stopinj od drevesa, strela švigne na mecesen in preklala ga je. Ljudjé in ovce so zdaj rešeni |
| Kupčija in obrtnija (1872): | les sekati, je okoli Božiča. Najtrpežnejši les dado: hrast, brest, mecesen, bor in smreka; — najmanje trpi pa les jasena, bukve, jelše |
| Marjetica (1877): | bukvi manjka vrhovja, grčav borovec je nagnjen v prepad, gospodski mecesen je preklan na dvoje. Le pritlikav gaber ob robu se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | neznatnega premoženja dostavljati, da bi vredno zagovarjal florentinsko deržavo. Ali Macchiavelli je bil izversten poslanec! Če so za novejšo zgodovino poročila |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | prijateljev. Livij mu daje le naslov, kajti v istini se Macchiavelli nič ne ozira nanj in na rimsko zgodovino, tako da |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | mišljenja in neusahljivo mnogoverstnost dogodeb. Gledé na nepristranost, se dá Macchiavelli v »flor. zgodovini« smelo primerjati helenskemu Thukydidu; najbolj pa ga |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | nikakor ni obsežno; obstoji namreč le iz predgovora, v katerem Macchiavelli knjigo posvečuje Lorencu medicejskemu, vojvodi urbinskemu, in iz 26 kratkih |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | več nego za kaka dva uboga kvatrina. »Toda zvečer« — nadaljuje Macchiavelli — »se vernem domov ter se podam v sobo, kjer študiram |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | reši že napol izgubljeno, hirajoče truplo! Lorenca medicejskega je imel Macchiavelli za sposobnega, da kot »principe« združi in vlada narod italijanski |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | plačana druhal umikati narodni vojski. Živo obžaluje Fabricij (to je Macchiavelli sam), da mu je priroda sicer naklonila potrebno znanje, ne |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | bi se ustanovilo »novo« vladarstvo, kakor si ga misli pisatelj? Macchiavelli to poterjava z ognjeno besedo, v prelepi domovinski navdušenosti, z |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | nam razodeva v teh spisih« (l. c. 316.). Kakor se Macchiavelli v »pogovorih« na republike ozira, tako mu je v »knezu |
| Botanika (1875): | pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nema, so se prestrašili, mislili so, da jo je hudobna mačeha spet začarala. Ko so pa videli njene roke, razumeli so |
| Pripovedke za mladino (1887): | svojem življenji nista nikdar bila. Zopet prižge veliko gromado in mačeha pravi: ,,Obsedita, otroka, in če postaneta trudna, lahko malo zaspita |
| Pripovedke za mladino (1887): | reče: „Odkar je mati mrtva, nisva več imela srečne ure; mačeha naju tepe vsak dan, in ako se jej približava, suje |
| Pripovedke za mladino (1887): | ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava |
| Pripovedke za mladino (1887): | teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata |
| Rudninoslovje (1867): | gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Medved na basu gode: ta ſtare Koſl, inu ta mlade Mazhk na goslah godeta: Lisjak na zitre wye: Bik, inu Merjasz |
| Kratkozhasne uganke (1788): | svatji, katiri se v' raja suzhejo, so: Vovk, inu Ovzhiza: Mazhk, inu Mishka: Pès, inu Jajkena: Komar, inu Muha; Pibr, inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | par le chat. (: Je ſizer mogózhe rezhi: miſh je od mazhka jéden, pa ni po na ſhim ino noben naſhih ſlovenzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi |
| Botanika (1875): | red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih |
| Botanika (1875): | 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji, kterih |
| Rudninoslovje (1867): | zlato ali srebro. To dokazujejo tudi imena mačje zlato (Katzengold), mačje srebro, (Katzensilber). Nahaja se posebno po teh mestih : v češkem |
| Rudninoslovje (1867): | da je našel zlato ali srebro. To dokazujejo tudi imena mačje zlato (Katzengold), mačje srebro, (Katzensilber). Nahaja se posebno po teh |
| Botanika (1875): | ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči (Myosotis), ki nas sè svojimi kakor nebo višnjevimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se na njive za klajo tudi mnoge trave: divji oves, mačji rep, pahovka, kostrela i. t. d. od kterih vemo, da |
| Očetov greh (1894): | tam v Trstu ni slabo! Službe niso pod nič,« nadaljuje Mačji boter, ki je tako naglo dobil prehod od krompirja do |
| Očetov greh (1894): | vsak neprijetni položaj onih preziralcev, v katerem jih tisti potrebujejo. Mačji boter je hotel kaj zaslužiti, in sicer, kakor je dejal |
| Očetov greh (1894): | ne bil tako odločno postavil obljubljene svote, pa bi se Mačji boter ne bil lotil mešetarjenja; ali sedaj je znal, v |
| Očetov greh (1894): | moj kurnik? « Lukec požre ta zasmeh. »Da, da, krompir,« povzame Mačji boter razgovor iz nova. »Jaz še pomnim, ko smo ga |
| Očetov greh (1894): | zadovoljen dati — petdeset! « Sedaj je pa Lukec trdovraten, in dasi Mačji boter dvakrat vstane in odide ter se zopet vrne, vztrajajoč |
| Očetov greh (1894): | Lenke? « zasmeje se Lukec trdovratno in zbadljivo. Sedaj spozna tudi Mačji boter, da se je izdal in da treba nastopiti drugo |
| Očetov greh (1894): | mogel ujeti boljšega »moža« za to kočljivo poslanstvo, nego je Mačji boter. Ljudje njegove baze, zaničevani zaradi vkoreninjenih predsodkov in malone |
| Očetov greh (1894): | si kaj pognojil, Lukec? « zazveni doli s steze znan glas. Mačji boter je stal ondu, opravljen kakor vedno, toda brez kurnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo |
| Zlata Vas (1848): | se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dvoriſhe varoval in dom, Ne daj me pak vesati. ” Mijavka mazhka tudi ſhe : „Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De miſh, podgana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simi in po leti is okna na okno prenaſham, ko mazhka mazheta, ter jim ſolnza lovim, de bi mi vſeſkôsi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vſe te shivali zherve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 11 funtov meſá je tukaj, kje pak je le ſedaj mazhka oſtala? — Napoved bukev (knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta slodjeva mazhka mora od hiſhe priti, lih kar mi je vèſ koſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga |
| Zlata Vas (1848): | poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem |
| Botanika (1875): | ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odloga h'kopellu, koker hitru se na temu gvantu en madesh ſamirkal, ter njega ſdajzi ſgrevan operi, de nabosh boſhje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je letó vèndèr ręſs, iliu naſs vęra vuzhy, de je madesh eiiîga ſmèrtniga gręha ena taka oſtudna ręzh, de jo ne |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | strašni oklepniki Napoleonovi, doslej nepremagani, pobegnejo. Naši, da bi si madež izbrisali, preganjajo serditi begajoče konjenike, posebno tisti izmed konjenikov naših |
| Bolna ljubezen (1874): | ti si moja domovina! Prijatelj! prijatelj! Ali ni to zeleni madež, gadji strup, kateri plava na čvrsti vršini? Saj vem, da |
| Bolna ljubezen (1874): | telesa, odlagajo strup v njih valčke, kateri ostane kot zelenoleskeči madež na čisti vodi. Truden popotnik pa pije bolezen in smrt |
| Ponarejani bankovci (1880): | bil prederznil sumniti, da je na njegovem poštenji kak najmanjši madež? Prej so ga sosedje blagrovali, kakó dobro se mu godi |
| Mačeha (1883): | Vi iznajdljivi! Res, sama bi kmalu dvomila, da je ta madež košček obliža. — Videti je kakor ljubeznjiva bradavica. In kakó mi |
| Mačeha (1883): | v zrcalo in povej mi, ali ti oni majhni črni madež ne stoji lepó? — Elza stori to in zakliče veselo: Ah |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | prerano umrlega oéeta. A zdaj? Oskrunjeno je njegovo ime in madež je tistemu, kdor je mora nositi. « »Vaš mož je bil |
| Slučaji usode (1897): | dvoumnim, na pol svarljivim glasom ter pokaže možu oni izdajalski madež, ki je vsled izpiranja postal še večji. Soprog se dela |
| Stari dolg (1897): | vprašal, kako se pišem, in najinih otrok ne dosega več madež Vaših grehov. To mi je sredi skrbi in dela najlepše |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. k' Materi boshjei. O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vizhnaſti jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi bras madasha spozhetije skues svetiga Duha; jas taba prosim skues tvoje svetu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | „ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 |
| Ta male katechismus (1768): | Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je |
| Oče naš (1854): | skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj |
| Botanika (1875): | tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso |
| Ferdinand (1884): | je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdo jim bo to zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vžgó in upor proti Dunaju še bolj utrdi. Zdivjali so Magjari celó tako, da Košuta, ki zdaj v pregnanstvu živi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | pa samostalno Magjarsko. Al, kakor dandanes stvar stojí, ko so Magjari diktatorji v notranji in vnanji politiki Avstrijski, lahko je mogoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Ogersko spet nazaj. — V nove županije je že več takih Magjarov izvoljenih, ki so mogli leta 1849 deželo zapustiti; v rojstnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | sovražnik Avstrije in Slovanov in zagrizeni protivnik Rusije v sredi Magjarov: kako izvrstno lep prizor ob času, ko gré za obstanek |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar in madžaron. Kaj se le to pravi? ali se mu ne bojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajnc ! Ako pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi, de nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | gré za obstanek Avstrije! ! Pač slabo mora stati s „slavo” Magjarsko, ako treba starega puntarja iz gnjezda privleči, da podpira trohnelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | povdarjala alternativno stališče, namreč: ali dvalistično banko ali pa samostalno Magjarsko. Al, kakor dandanes stvar stojí, ko so Magjari diktatorji v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | zadeve po poročilu „Pester Lloyda” (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarska ministra Tisza in Szell, ki sta na Dunaji bila v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nobenim Dunajskim ministrom govorila o banki. „Hon” pripoveduje, da sta Magjarska ministra v audienciji pri cesarju povdarjala alternativno stališče, namreč: ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | prepovedali, da na njih plešišče ne sme nihče priti v magjarski obleki; naši pa so oklicali, naj pride vsak na njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | In ta je že tako do vrhunca dospel, da glavni Magjarski časniki na prvo mesto tiskajo agitatorska pisma Košutova, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je nek Simon, kterega nekteri Simon Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | da resnica je gola, Ti moč dam prečudno, le skušaj magár, Storiti zdaj znaš tud kar črna ne šola, Pa hitro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | trudnost in zaspanost, toraj je vsakdo gledal, kje bi našel magar koj na tleh parnikovega površja malo prostora za sedež, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl. |
| Biblia (1584): | ſtopil v'en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala. XVI. CAP. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje Magedan. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi |
| Zlatorog (1886): | modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | javni dražbi v najem. Okrožni urad mu je pritegnil, a magistrat je, ne vém iz katerega uzroka, hitro izpremenil misli svoje |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | po mojih mislih v sredo 17. stoletja, da je pobiral magistrat od vsacega centa po 8 kr. stare dežélne veljave za |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | mestnih hiš. O tržnih dneh pa so mérili žito, kajti magistrat se je kàj težko ločil od stare svoje pravice in |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bil mestna last in od svoje lasti je imel magistrat pač pravico do pristojbin. Ravno pesek pa je prinašal pri |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je pridržal cesar sam. Leta 1751. n. pr. je osnoval magistrat novo zádrugo lasníčarjev ("Barockenmacher") ter izdal zánjo po vzgledu drugih |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | poznajo le domači čolnarji. Kot odškodnino za spremljevanje čolna je magistrat določil 5—6 soldov. « A kmetski čolnarji so se zavoljo |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | še sedaj ostal pri svojem prvem ukazu, razbobnati je dal magistrat: Vožnja skozi mesto je dovoljena tudi tujim, toda izkušenim čolnarjem |
| Najmlajši mojster (1896): | registrator sta mi poslala račun in pritožbo, češ da jima magistrat neče plačati pristojbine in navadne odpisnine za zemljišče očetov kapucinov |
| Najmlajši mojster (1896): | in navadne odpisnine za zemljišče očetov kapucinov. Zakaj se brani magistrat? « »Nobilis Domne! kot zastopnik magistratov izjavljam, da v darilni pogodbi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | leto kaj starih ljubljanskih pravic. Nekakov takšen ukaz je došel magistratu dné 30. avgusta leta 1781., a kmalu za njim 4. |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je takoj vsako krivico, ki se je godila mestu, ovadila magistratu. S svojim blagom so se odtezali trgovci skladíšču in vagi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kdo mogel. Ko ljubljanski trgovci to zvedo, naznanijo tujce pri magistratu, zahtevaje od njih, naj prineso svoje blagó v skladíšče, "dasi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ne ujemajo, naj jih ne šteje meni v greh, ampak magistratu, kajti prepisal sem jih z najvestnejšo natančnostjo. V svojih računih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | potrebni denar. Podjetje se je zdelo spočetka Ljubljančanom, da nosi magistratu dober dobiček, kajti jeli so se tudi zasebniki pečati s |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | razlagi deželnega glavarstva dosegli smoter svoj, četudi niso bili uslišani. «" Magistratu ni koristilo njegovo oporekanje nič, medíčarji plačevali so odslej skladiško |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pritožili pri vicedomu, sklicujoči se na oproščenje. Vicedom je ukazal magistratu, dati fužinarjem vse tako blago nazaj ter mu zagrózil s |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | primerno zahtevam tedanjega časa predelali svoja pravila ter jih predložili magistratu, da jih potrdi. A ta jih je odklonil, češ, da |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | ki ga je imel magistrat na Vrhniki v svoji službi. Magistratu se je pripetila namreč kmalu potem, ko je kupil ladije |
| Fizika (1869): | beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje |
| Sacrum promptuarium (1695): | a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku |
| Kemija (1869): | MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se veže |
| Kemija (1869): | ogljenčevokisla, kohlensatire Magnesia, 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad |
| Kemija (1869): | Magnesia phosphorsaure, fosforovokisla magnezija, 417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija |
| Fizika (1869): | Körper-, mera teles. Maas, Längen-, mera dolgosti. Maček, Anker, 156. Magnet, narejen, künstlicher Magnet, 156. priroden, natürlicher Magnet, 156. Magneteisenstein, magnetni |
| Kemija (1869): | se da raztegniti in ugladiti, na zraku se ne spromeni, magnet ga privlači. Nikljeve soli so zelene. Nikelj se potrebuje največ |
| Fizika (1869): | po svojej v §. 190 popisanej lastnosti, le toliko časa magnet, dokler teče električni tok skoz spiraljko. Ako se tok pretrga |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | vleče drugo železo na se. Vendar železo, kdar ga od magneta odtergaš, izgubiva magnetično moč. Druga je z jeklom: šivanka, ktera |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | poldnevno piko dergniti, kaže poldnevno piko; konec, kjer poldnevno piko magneta odtergaš, kaže polnočno piko. Polnočna polovica magnetične igle je navadno |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | magnetično moč. Druga je z jeklom: šivanka, ktera se je magneta deržala, kaže v železnih opilkih, ki jih na se vleče |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | vleče, magnetično moč, ako ravno je bila zdavnaj odtergana od magneta. Navadne šivanke magnetično moč tako le dobivajo: deni jih v |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | njem tudi zbuja magnetično moč. Zakaj tako železo, ktero se magneta tišči, vleče drugo železo na se. Vendar železo, kdar ga |
| Fizika (1869): | Maas, Längen-, mera dolgosti. Maček, Anker, 156. Magnet, narejen, künstlicher Magnet, 156. priroden, natürlicher Magnet, 156. Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch |
| Fizika (1869): | Maček, Anker, 156. Magnet, narejen, künstlicher Magnet, 156. priroden, natürlicher Magnet, 156. Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel |
| Fizika (1869): | 156. Magnet, narejen, künstlicher Magnet, 156. priroden, natürlicher Magnet, 156. Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica |
| Kemija (1869): | magnezija, 417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. Magnezija fosforovokisla |
| Fizika (1869): | Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. |
| Fizika (1869): | Pod. 175. 186 Ako se tanka, na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi |
| Fizika (1869): | 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius |
| Fizika (1869): | daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v |
| Fizika (1869): | ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v |
| Fizika (1869): | skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda |
| Fizika (1869): | to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in |
| Fizika (1869): | električnosti. Električna huda ura je omejena na manji prostor, učinek magnetične hude ure se pa javlja v velike daljave. Kakov pok |
| Fizika (1869): | in ako se skoz drat vodi električni tok, zadobi valjar magnetične lastnosti. Najpripravnije je, da je sè svilo omotan drat 800 |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | vseh straneh enake moči, ampak posebno krog dveh pik, kteri magnetični piki imenujemo. Zatoraj se magnetični kamen z železnima ploščama oblaga |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | da se vsake pike ena plošča tišči. Štirioglasta konca ploščsta magnetični piki. Ako magnet na nit obesiš, da se lahko suče |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | igle, iz ktere se ona navadno le malo odmiknje, imenujemo magnetični poldnevnik. Razvun popisanega derganja je še mnogo drugih načinov, po |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | posebno krog dveh pik, kteri magnetični piki imenujemo. Zatoraj se magnetični kamen z železnima ploščama oblaga tako, da se vsake pike |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | v magnetu vlada, imenujemo pa magnetično moč ali magnetičnost. Vendar magnetični kamen ne kaže na vseh straneh enake moči, ampak posebno |
| Fizika (1869): | ga hočemo magnetovati. Jeklo postane v tem slučaji za vselej magnetično; železo je pa, po svojej v §. 190 popisanej lastnosti |
| Fizika (1869): | silami napravil enako svetlobo. Severni sij si moramo misliti kakor magnetično hudo uro, s ktero se spet nareja poprej podrto ravnotežje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do kvarčeve; večidel. so neprozorni pa barvani. Vpliv imajo na magnetično iglo in z boraksom dajejo v vnanjem pihavnikovem plamenu temno-rdeče |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | 9. Magnetičnost Spisal K. Robida. Neka ruda železu podobna vleče koščeke železa |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | moč, ktera v magnetu vlada, imenujemo pa magnetično moč ali magnetičnost. Vendar magnetični kamen ne kaže na vseh straneh enake moči |
| Fizika (1869): | Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. |
| Rudninoslovje (1867): | magnete i na njih so najpred zapazili moč, ktero zovemo magnetizem. Najlepši kristali se nahajajo v švedskem Fahlunu; v Sibiriji je |
| Fizika (1869): | priroden, natürlicher Magnet, 156. Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. |
| Fizika (1869): | isolatorji). Pod. 179. Na enak način, kakor se je pri magnetizmu godilo, bomo govorili zdaj o celej vrsti poskusov, ki so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih |
| Fizika (1869): | Magnet, 156. Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla |
| Fizika (1869): | Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon |
| Fizika (1869): | igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum, 186. |
| Fizika (1869): | Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. |
| Fizika (1869): | na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi, da se dade vrtéti okrog njene |
| Fizika (1869): | imenuje južni pol (južna konica). Zavolj te lastnosti se igla magnetnica rabi kakor kompas od začetka 14. stoletja, ker se s |
| Fizika (1869): | tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination |
| Fizika (1869): | 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum |
| Fizika (1869): | Pod. 175. postavljene, igle magnetnice približa južnemu polu druge igle magnetnice, odbeží konec gibne igle. Ako se pak njenemu južnemu polu |
| Fizika (1869): | se južni pol ene, kakor v Pod. 175. postavljene, igle magnetnice približa južnemu polu druge igle magnetnice, odbeží konec gibne igle |
| Fizika (1869): | v zvezi se zemeljskim magnetizmom, ker prvič se občutne igle magnetnice začnejo nekako čudno nemirno gugati, če se severni sij pokaže |
| Rudninoslovje (1867): | 3. Magnetit, magnetovec, magnetni železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66 |
| Rudninoslovje (1867): | nahajajo v švedskem Fahlunu; v Sibiriji je gora „Blagodat” sam magnetovec, dobiva se tudi na Češkem, Tirolskem, Ogerskem i dr. Iz |
| Kemija (1869): | magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. Magnezija fosforovokisla, phosphorsaure Magnesia, 417. Magnezija ogljenčevokisla |
| Kemija (1869): | 417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. Magnezija fosforovokisla, phosphorsaure |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki kristalizujejo v tacih podobah. 1. Oktaëder, O, pod. 12. (magnetovec, galun, rdeča kuprena ruda, spinel, fluorit). 2. Kocka ali heksaeder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prišedši v zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad |
| Mineralogija in geognozija (1871): | železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat, epidot, magnetovec. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje |
| Kemija (1869): | in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor srebro svetla kovina, precej trda je in |
| Kemija (1869): | žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor srebro svetla |
| Kemija (1869): | Magnezija ogljenčevokisla, kohlensatire Magnesia, 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz |
| Kemija (1869): | phosphorsaure, fosforovokisla magnezija, 417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi |
| Stelja in gnoj (1875): | živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od |
| Kemija (1869): | in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. |
| Kemija (1869): | ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in |
| Kemija (1869): | okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi |
| Kemija (1869): | v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki |
| Zoologija (1875): | sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali |
| Kemija (1869): | množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno |
| Kemija (1869): | klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt, kobaltov klorovec, 429. Chlormagnesium, magnezijumov klorec, 416. |
| Kemija (1869): | se skoro samo v zdravilstvu. Njegov okis se imenuje magnezija. Magnezijumov klorec, MgCl, se nahaja v morskej vodi, kterej daje neugodni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je še redkeji od prvega. 14. Skupina magnezijuma. Okis (oksid) magnezijumov mineralogi imenujejo magnezija ali pa lojevo prst, Mg. Najde se |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče |
| Fizika (1869): | vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas |
| Fizika (1869): | f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na |
| Botanika (1875): | na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina |
| Ferdinand (1884): | dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri |
| Genovefa (1841): | vunder, kaj je tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa |
| Genovefa (1841): | je majhno , ſuho, lépo, s mehkim, bélim, rumenim in selênim maham poraſheno pálizhizo naſhlà. V dva neenaka déla jo je prelomila |
| Genovefa (1841): | in ko je v nji zherno ſténo in mali s maham poráſhen krish in kamen pred njim, ki je shé od |
| Genovefa (1841): | je s paſaſtimi polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s lépim maham in s ſvitlimi kamnizhi olépſhal, kar ſe je prav podálo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne boſh. — Şadno drevje, zhe mu vrozhina nadlégva, s vashnim maham obloshi, bo vrozhina in ſuſho loshej preterpélo. — V deshevnih dnevih |
| Roza Jelodvorska (1855): | že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in |
| Zoologija (1875): | zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano |
| Zoologija (1875): | šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom |
| Ferdinand (1884): | samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je |
| Ferdinand (1884): | puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je |
| Botanika (1875): | ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter |
| Botanika (1875): | razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne |
| Botanika (1875): | popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla |
| Genovefa (1841): | dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal 2 mizi iz mahagonovine po 60 gl. in 1 predalno omaro za 30 gl. |
| Najdenček (1860): | je poskočil in zalajal; pa prilizovaje se in z repom mahaje je prišel k meni nazaj, kakor če bi mi bil |
| Najdenček (1860): | obhoditi, se je v meni vnélo. Vesél in s klobukom mahaje sim na barki morje pozdravil. Vsi smo bili židane volje |
| Revček Andrejček (1891): | lahko govorim. (Po tihem govori jako živo in z rokami mahaje z Jeklenom. ) Andrejček (ki je boječe poslušal záse). Grešnik, ti |
| Prvi sneg (1886): | obesila se je ob desno Mirkovo roko ter ga pod mahalcem rotila, naj je za Boga ne izdá. Zdaj sta se |
| Prvi sneg (1886): | tem ko so se drobne njene ročice igrale s koščenim mahalcem. Slepec je ravno zaigral mazurko, da je šla kar v |
| Prvi sneg (1886): | mu je visela ob desni roki, in z velikim odprtim mahalcem si je zakrivala obraz, da mu je lože šepetala; on |
| Prvi sneg (1886): | dražil njegovo plesalko v rudečem dominu, krcnila ga je z mahalcem po roki ali pa mu je poraenljivo zažugala s kazalcem |
| Prvi sneg (1886): | delala se je, kakor bi ne čula nobene besede. Z mahalcem se je igrala ter se ozirala po dvorani, kje bi |
| Prvi sneg (1886): | rudeč in rumen ženski domino mimo njega. Rumeni ga z mahalcem udari po rami in pravi: »Poznam te. « Ali tako slabo |
| Prvi sneg (1886): | Ilovskim. Dobro je Elza videla in razumela vsako znamenje z mahalcem; videla je, kako je Ilovski Idi skrivaj stisnil roko; videla |
| Prvi sneg (1886): | ni mogla več iz sebe spraviti. Hitro si je z mahalcem hladila žareči obraz ter le na videz poslušala Mirka, ki |
| Viljem Tell (1862): | pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | oči, zlatorumenih las, ki so v dolgih kodrih po plečah mahali. Vroč je bil v obraz; viditi je bilo, da je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | videz so večkrat ponovili, pšice z meči premenili in nadnj mahali, da je bilo le groza viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in spala. Nad hišo so obstali, zvijali dolge vratove in mahali z perutmi — ali nihče jih ni videl ne čul. Morali |
| Botanika (1875): | Skorej vse se odlikujejo z velikimi listi, s tako imenovanimi mahali, ki so po robu prav mično narezljani, skorej pérnati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt korenák, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák |
| Stric Tomaž (1853): | Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre k mizi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za |
| Gozdovnik (1898): | smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel |
| Gozdovnik (1898): | Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj |
| Mahmud (1870): | pa spoznal je kmalo iz pogovora, da to niso janičarji. Mahmud in Ferhadbeg sta prijezdila do njega in odjezdila počasi dalje |
| Mahmud (1870): | so trume Vihič, na čêlu so jim bile paše in Mahmud. Na mestu, kjer je stala trdnjava, je kup pepela, ktera |
| Mahmud (1870): | bo veselo sprejel, zadosti je, da te jaz pripeljem,« odgovarja Mahmud. »Obljubim ti, da ne ropamo več po tej deželi, ker |
| Mahmud (1870): | samega veselja in padla bi bila, da je ni vjel Mahmud v svoje roke. Nobene besede ne more izreči, ampak odgovarja |
| Mahmud (1870): | pri tem prizoru pričujoči, so se čudili. Oče Teodozij in Mahmud sta morala zbranim še enkrat povedati vsak svoj del prigodkov |
| Mahmud (1870): | okusnih jedil. Posedli so krog nje vsi vojevode, drugi povabljeni, Mahmud, oče Teodozij in Božidar. Dobro so se imeli in veselili |
| Mahmud (1870): | mati dete nektere besede zgovarjati, da pokliče ateja in mamo. Mahmud učenje nadaljuje in ga uči še mnogo drugih besed izgovarjati |
| Mahmud (1870): | odgovora mu ovije Ljudmila svoje bele roke okrog vratu in Mahmud jo poljubi na žarno lice. Mahmud se je razveselil, glasno |
| Mahmud (1870): | zgodilo. Po noči je bojni zbor. Sklenili so, da udari Mahmud na Slovensko in ropa tamo po muzulmanskem običaji. Ferhadbeg si |
| Mahmud (1870): | se, ako ti povem, da imaš pred sabo turškega vezirja Mahmuda. Ko je bil še mladenič, vojeval je pri Vihiču in |
| Mahmud (1870): | Tedaj moram iti jaz s tabo,« šepeče deva in pogleda Mahmuda, kteri se je dvignil in stal pred njo v vsi |
| Mahmud (1870): | bodočnost in ga priporočil svojim prijatlom. Čislali so pa tudi Mahmuda vojaki, videvši, da je hraber vojnik, častili so ga tudi |
| Mahmud (1870): | da se je daleč okoli slišalo in zopet zapre oči. Mahmuda je to osupnilo, kajti namesto, da bi ga bila vesela |
| Mahmud (1870): | se, da mu ne prebije in uskoči k lepi dekli. Mahmuda vže skrbi, da se deva ne prebudi toliko časa iz |
| Mahmud (1870): | tako srečen, kot sta ta dva zdaj. Ferhadbeg je zalotil Mahmuda na Slovenskem. Vzel je sedemletnega dečka sabo; spoznal je, da |
| Mahmud (1870): | turški vezir se ne vidi vsak dan. Vsak je hotel Mahmuda videti in slišati kaj od njega. Zdaj pa vstane Turjaški |
| Mahmud (1870): | Teodozij je povedal opatu vse svoje prigodke in mu predstavil Mahmuda. Opat je bil vesel in poljubil je Mahmuda na čelo |
| Mahmud (1870): | ukazovati in odpravili so se iz vasi. Bogoslavljali so starčki Mahmuda, akoravno Muzulmana, kajti rešnika ne vprašamo po veri. — |
| Mahmud (1870): | tiho Mahmund in se sklonil k devici. Dekle se oklene Mahmudu krog vratu in mu pošepeče na uho: »Zaukaži jim, naj |
| Mahmud (1870): | ne premišljuje dolgo in reče: »Grem! « Razžarilo se je obličje Mahmudu, poljubi jo na lice in hití na konji v vas |
| Mahmud (1870): | in janičarju je odletela glava; dekle je bilo pa zopet Mahmudu na prsih; rešil jo je v drugič sirovim rokam. »Kaj |
| Mahmud (1870): | in poljublja ga, kedar se pa tega naveliča, prinese ga Mahmudu, kaže mu ga, nazadnje se sladko nasmeje rekoč: »Kako ti |
| Mahmud (1870): | je Mahmuda na čelo in mu pošeptal nekaj na uho. Mahmudu se je razvnela duša, vspel se je in zopet je |
| Mahmud (1870): | o njem in skoraj bi menil, da ne živi več. Mahmudu se je pri teh besedah razvnela duša in posvetila se |
| Mahmud (1870): | da jo dobi, zato je z vsemi svojimi šel semkaj. Mahmudu se je ponudila služba bosniške paše, pa Ferhadbeg mu je |
| Mahmud (1870): | pripelje v samostan; vendar jej ne sme ničesar povedati o Mahmudu. Ko je prišla Ljudmila v samostan jo sprejme opat in |
| Mahmud (1870): | svoje otroke, pa Bisurmani imajo ostro orožje. Divje se bliska Mahmudu oko in ustna se mu naberό na smeh, kajti on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti |
| Gozdovnik (1898): | svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja |
| Gozdovnik (1898): | koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega |
| Zeleni listi (1896): | Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni mogozhe , Pak mahnimo tud' na ſtran! Nęshka poje. Le mahnimo ! — al sadęli , De bi slodja v' ſeb' imęli, Nizh ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Poterpimo! kaj ſe ozhe ? — Kader pak vshę ni mogozhe , Pak mahnimo tud' na ſtran! Nęshka poje. Le mahnimo ! — al sadęli , De |
| Blagomir puščavnik (1853): | grad nazaj; in od tod jo mislim prot svojemu domu mahniti. — |
| Najdenček (1860): | toliko zlobneje psa prijéti skušal. Hitel sim Sultanu pomagat in mahniti sim hotel z vso močjo po njem. Pa Sultan je |
| Gozdovnik (1898): | ti ga bodo pa odvedli na Bivoljezero. « »Potem moramo takoj mahniti proti Bivoljezeru«, trdi vročinski Dormiljon. »Moja brata bosta čakala, da |
| Gozdovnik (1898): | biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jim ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa pri dobri volji in nekoliko resnem |
| Gozdovnik (1898): | vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji |
| Gozdovnik (1898): | stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano |
| Stelja in gnoj (1875): | dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi |
| Zoologija (1875): | K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines |
| Zoologija (1875): | pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XXXIII. Poglavje. Mahovnice. Bolezin, ktera izvira iz ojstre, vodene mokrote pod benceljnom, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mahovnice zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice sedijo, večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se čistilo čez 8 dni ponovi. Potem se čisto ostrižene mahovnice s sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | člen osipa in po pišali na kviško gre. Kedar se mahovnice zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v mahovnicah, ako je ktera, se bo razdelila, kedar so mahovnice ozdravljene. Ako je pa oteklina razširjena in tako zastarana, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pod benceljnom, in ktera je s kostno oteklino združena, imenujemo mahovnice. Ako se leta spušaj zanemara, ali z napčnim zdravilom ozdravlja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote cinkovega vitriola v poliču vode. Ako po tem zdravilu mahovnice ne zginejo; ako so že zastarane, po vsem benceljnovem členu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v Ameriki, a leta 1857. je bil že drugi v |
| Fizika (1869): | konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum, 186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. |
| Kemija (1869): | Magnesia, 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweis |
| Kemija (1869): | tekočina izvrela se destiluje. Izvrelo tekočino imenujemo zdrozgalico ali žonto (Maische). |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo dal ene bukve, to je, bo dal tebi. Le maître te regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik |
| Pozhétki gramatike (1811): | Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo dal ene bukve, to je, bo dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 9110 gl. na obresti naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. oktobra? c) 4080 » » 5 1/2 % » » 26. marcija |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r |
| Roza Jelodvorska (1855): | so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje. |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, de nad sharjavzo savrejo; potle versi notri enmalo majerona, potręſi s' moko inu ribanim kruham, ter s' rasbęlenim maſlam |
| Kuharske Bukve (1799): | drugo diſhavo. Ako namęſti vina perlieſh jęſiha, perdeni rosmarína nameſti majerona. |
| Kuharske Bukve (1799): | deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra, vender vſiga lę |
| Kuharske Bukve (1799): | inu govedje shupe, potręſi s' moko, inu ribanim kruham, inu majeronam, ali pa s' drugo diſhavo. Ako namęſti vina perlieſh jęſiha |
| Kuharske Bukve (1799): | 260. Telezhji jesik s' majeronam. Se ravno tako nareja, kakor Nro. 259. 261. Golóbi, piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | 258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji jesik s' majeronam. |
| Kuharske Bukve (1799): | ali nadęvanje, kakor druge vkuhanja ali ſalsni. 259. Telezhje s' majerônam. Skuhaj telęzhje meſô ſkoraj v' mehko; potle narędi en preshganje |
| Kuharske Bukve (1799): | od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji jesik s' majeronam. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumeno prežganko, kteri je goveja župa perlita, in z nekoliko majeronam prekuhaj. Namesto majerona tudi čebulo vzamejo in potimtakim dve žlici |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se malo duši, in z mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno |
| Cyclamen (1883): | na Medenovo pristavo. « »Ste li pozvedeli, od kod sta? « sili Majaron. »To se ve da! « odgovori oni ter si prižiga novo |
| Cyclamen (1883): | kar je bilo najvažneje — je li bogat, ali ne. Sodnik Majaron se je brigal za vse lastnosti vsacega prišleca, adjunkt Megla |
| Cyclamen (1883): | poljsko, ali rusko, morda tudi češko,« modruje z imenitnim obrazom Majaron. Drugi, o slovenščini nič bolj poučeni nego sodnik, prikimovali so |
| Cyclamen (1883): | tako živa, da se je baje pred par leti sodnik Majaron že resno posvetoval s svojim adjunktom, ne bi li bilo |
| Cyclamen (1883): | zdaj ni gotov z onim imenom,« reče čez nekoliko časa Majaron; »to morajo biti prav zanimljivi spomini, ki Vas vežejo na |
| Cyclamen (1883): | stotnik, katerega je dva dni po glavi trgalo. Nocoj je Majaron prvi izprožil pogovor o tujcih. »Ta Lah, ki meni nasproti |
| Cyclamen (1883): | nas bode — in morda tudi doktorja — bolj zanimalo! « smeje se Majaron. Hrast se je skoro zarudel, akoravno je vedel, da sodnik |
| Cyclamen (1883): | sedela Boletova soproga med okrajnim glavarjem in sodnikom, pripovedoval je Majaron zopet o svojih lovskih dogodkih, na spodnjem konci pa je |
| Cyclamen (1883): | reče adjunkt nejevoljno. »To še ni dovolj za lepoto! « omeni Majaron; »toda gospod Megla ima prav; ta žena je res lepa |
| Kuharske Bukve (1799): | v' mehko; potle narędi en preshganje, notri versi enmalo majeronoveh plęviz; deni vſe v' koso, naj ſe v' tim preshgahji |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn majeronoveh pleviz inu enmalo moke, de bo polivka goſtlata; kader |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo |
| Zlata Vas (1848): | gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali in se v nič niso hotli vtikati. In prej, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba |
| Biblia (1584): | viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé? |
| Valenštajn (1866): | praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet |
| Ferdinand (1884): | dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi ter |
| Zlatorog (1886): | In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader ſe Peter ena skala te zirkve maji, koku mormo mi ſlabi, inu naſtanovitni, katire en ſaktiri veter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en ſaktiri veter, koker eno tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami ſebi savupat? na ſturimo tiga, de bi mi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in |
| Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic |
| Ferdinand (1884): | Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še |
| Ferdinand (1884): | senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | silimo, nikogar ne žalimo in vunder zmiraj na bolje gremo. Majer. Od vezh ſtraní, in is vſih krajev, kjer ſe naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ga bode vsaki znal, kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus ſvoje skuſhnave h' grehu vabi, mu napelava. ta greh maihen naprei poſtavi. kader je pa ta greh enkret doperneſhen, mu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen isgovor imeu. Taku pa, kyr je on is laſtne vole |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nar drashiſhi shaz Nebeſs, inu semle, Sa en taku maihen, inu navreiden kup predau. O Bog! koku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nogradih še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje |
| Zoologija (1875): | njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče |
| Tiun - Lin (1891): | se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta stala mož in deček, ki sta |
| Pozhétki gramatike (1811): | kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la |
| Pozhétki gramatike (1811): | saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa |
| Gozdovnik (1898): | moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na |
| Gozdovnik (1898): | dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in |
| Maria Stuart (1861): | je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe en pót 3 — 4 krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves |
| Zoologija (1875): | kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla |
| Zoologija (1875): | stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih |
| Zoologija (1875): | zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ne premokra. Len inu Konople bodo dobre; al Konople mejhene oſtanejo. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | méjhene ſmreke, inu kader shę velke sraſejo, toku jem verhe poręshi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru rata, inu ta druga Sozhiva. Len, inu konople ſo mejhene, pa dobre; veliku Sena inu Otave, pa ne povſot, ravnu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je |
| Zlata Vas (1848): | za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj. |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v |
| Zoologija (1875): | brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben |
| Zoologija (1875): | gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla |
| Zoologija (1875): | oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 39. Peščenec. To tako razširjeno in znano kamenje je sprimek majhenih, obrušenih ali voglatih zrn s prav drobnim lepilom, ki ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z refleksgoniometrom. Kristale so še le konec 18. stoletja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov dvéh, tréh ali več različnih mineralov. Razdelimo jih toraj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mase so dvoje po svoji sestavi: ali obstojé iz samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujemo kristalinski in kristalinski minerali kažejo se nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot najimenitniše kamenje Litorinelni apnenec, ki je zložen iz neštevilnih majhenih polžkov (Paludina lenta, litorinella, pod. 175, povečana); pri Moguncu ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode |
| Zoologija (1875): | nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega |
| Biblia (1584): | letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred tábo |
| Genovefa (1841): | ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča |
| Revček Andrejček (1891): | Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 20 ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili |
| Rudninoslovje (1867): | razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z |
| Zoologija (1875): | zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj |
| Genovefa (1841): | ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo |
| Fizika (1869): | veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih |
| Astronomija (1869): | mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ventuati Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash |
| Trtna uš (1881): | II. pod. 11) podobna je krilatej listnej uši, le precej menjša je od slednje. Ima po 2 para primeroma velikih perutij |
| Trtna uš (1881): | lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Zhe meni vezh prezhuſamesh, vezhe ratam: zhe meni vezh perverſhesh, majnshe poſtanem. Ena jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſa tu. Ena Uganka. Mi imamo 2. vekshe, inu 2. majnshe seſtre, katire so ali use 4. glih per myru, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | te male pred teme velikeme teko, mejn te vekshe te majnshe ujamejo. So 4. Kolesa v' vóſu. V' vashi vasi poſnam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač: ljudstvo se množi |
| Fizika (1869): | na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1, kajti vsako liho število je za 1 večje ali manjše od sodega. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolo hodijo. Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj dvaléten ali k vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri ali v vézhimu ſheſt práv pravnih sob. Shivòta naj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K |
| Fizika (1869): | manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po |
| Fizika (1869): | toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo |
| Fizika (1869): | dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej |
| Kemija (1869): | bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se vé da bi moral tudi kristal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar |
| Zoologija (1875): | po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego njega 5kratnik. Koliko je število? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | petina x/5. Ker je pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 20 kr.? 19.* Katerega števila 8kratnik je za 6 manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna vélike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | na dan plačati; enako je jedilo v njih drago; v manjih gostivnicah se dobi obed s 4 jedmi za 40 kop. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa v historični dobi opazovati vzdigovanje in nižanje večih in manjih krajin. V razvalinah nekega tempeljna pri Puzzuoli na Italijanskem najdemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je bolj obširno, drugod pa je tako podredno, da na manjih geologiških zemljevidih zgine. Serpentin dela čoke, tudi kratke, debele žile |
| Mineralogija in geognozija (1871): | srebro tekočno, vendar se nahaja čisto, navadno v večih ali manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izmed povesti, ktera zdaj neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod |
| Botanika (1875): | jelo. Gobani (Boletus) so na dolnjej strani z večimi ali manjimi luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali vrgánj (jurčki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje |
| Astronomija (1869): | Kedar spozná veče zvezde potem se lehko seznani tudi z manjšimi. C. Razdelitev nebeskih teles. 45 Z naše zemlje vidimo bliščečo |
| Astronomija (1869): | tolarjev in da-si tudi imajo veči globusi neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu objokat de ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi |
| Maria Stuart (1861): | Evropi ne poznam nobenega Kraljevega sinú, ki darovala Bi z manjo zopernostjo mu svobode Nebeški dar. Naj vam bo to dovolj |
| Fizika (1869): | stlači s ktero zunanjo silo, pokazujejo njegovi delki večo ali manjo voljo, da bi prišli spet v prejšnjo lego. Ta lastnost |
| Fizika (1869): | tako da ima sicer ravno tisto prostornino, pa večo ali manjo težkoto kakor ta valj? Takrat je tlak vode na valj |
| Fizika (1869): | mašina z večo silo, ali pa, da da dela z manjo silo. Pod. 134. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je kvarčeva. Sploh je lahko pomniti, da niža številka pomeni manjo, viša večo trdoto. Tudi si hočemo zapomniti, da se mineralov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | sod; poleg te kadí pa še dve manji. Na prvo manjo kad se postavi malen, s katerim se grozdje mečka. (Takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa le z eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se |
| Zoologija (1875): | namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine |
| Genovefa (1841): | premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki |
| Genovefa (1841): | ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama nar mainſhi kapla, je pa stekou en zeli potok. Inu kai |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega spozhetja nobenega madeſha nad sabo imella, nobena tudi ta narmajnshe pregreha ni njo nekol ſadella, ſatorej mene ſdej ſveſde kronajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | koliko ljudi je zraven konec vzelo! Vaš keber, to je nar manjša stvarica. « Meni se pred očmi kar černo stori, nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vstraníše. Kadar se hiša zida, narmanjši reč, en kamenček veliko pomeni. Takó imá tudi rast in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoj vzrok sploh v majhnih rečeh. Per dobrim kmetijstvi se narmanjši reč ne spregleda, nobena stvarca se v nemar ne pustí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi nar manjši vas saj ene Novíce imela, ki bi se z |
| Sveti večer (1866): | edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njegovi (tudi po moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le |
| Ferdinand (1884): | poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot je zlato in srebro. « — |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na poklizhemo, kyr te nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſho mozh savupali, kyr bres gnade, inu pomozhi Boshje te nar mainſhi rezhy ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivish v'zhiſtoſti. Varvej se, de ti v'temu tu narmajnshe k' sebi naperpuſtish, ſakaj v' temu ni nezh toku majhnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſtnishu. Jeſt sem moj jevek varnu derſhalla, de ni tut narmajnshe govoril, kar be blu moglu Boga, ali zhloveka reſſhaliti. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu hvaiü tega Stvarneka ulekla, inu sem tudi ſa tu narmajnshe G. Boga is serza hvallila. Moje serze nisem jeſt nekol |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami |
| Biblia (1584): | je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar |
| Blagomir puščavnik (1853): | strašnej negotovosti in muki, govorite. Vse vse mi pevejte, tudi nar manjše reči. Od moje Bogo- |
| Blagomir puščavnik (1853): | človek mu je kakor muha. Vi ga ne poznate še. Nar manjše bi mu ne odrekel. Vse njegove burke je treba |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | manjši težo kakiga tela, ktera se po kemijsko sprime z nar manjši težo drugiga tela, imenujemo mešanjotežo. Tako pravimo, de v |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | sončnim izhodu in zahodu ravna, in je per nas pozimi nar manjši, poleti nar veči. Pervi den tedna se nedelja imenuje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne laží, ne opravljanja, ne pijanosti, ne pohajkvanja, tudi nobene nar manjši tatvine ne, hodi sadja ali kaj druzega; temuč raji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | oginj, ki peče; velika gorkota je vročina, manjši je toplota, nar manjši pa mraz. Kadar se gorkota poskrije, pravimo, da je |
| Razne dela (1870): | moč sovražniku, Ki kakor divji tok ležiše polni, Postaviti nasprot nar manjši trume. — Sim samo jez jedini trezen, ino V bolezni |
| Razne dela (1870): | bo ti dan; Bi dal mi knez le svojih las Nar manjši čopek redki, Kak bil bi duh mi vžgan! " In |
| Razne dela (1870): | Jovana. Moj gled mu gré. Bi jez na straži bila, Nar manjši bi ne zgrešila stvarí. Leteče race divje jez preštejem |
| Razne dela (1870): | Vidši moritvo, obup, nesramno bežanje Ahajcov; Sercu v njegovimu ni nar manjši namere pravedne, On se prekucni v pogín, zavij ga |
| Razne dela (1870): | čas ji zmir uglajen teče, Ko jasno ura letnih dní, Nar manjši bol de je ne speče; In tak obris cvetečih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako |
| Gozdovnik (1898): | se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda |
| Gozdovnik (1898): | za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok |
| Gozdovnik (1898): | plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo |
| Zoologija (1875): | Svizci so jako plašni in oprezni, kakor pri najmanjšem sumu kake nevarnosti jeden iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo vsi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | skerbno oziral na vse strani. Kaj je torej začeti? Pri najmanjšem gibljeji bi ga logar takoj opazil in na ubeg nij |
| Sveti večer (1866): | otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite, to ste meni storili”, rekel je On, ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar koli ſte naj manjſhimu mojih bratov ſtorili, ſte meni ſtorili. “ „Potlej ſe bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih, kteri v' mé vérujejo, poshírik mersle vode podá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili poſtregli ino pomagali? On pa jim bo odgovoril: Kar naj manjſhimu mojih bratov niſte ſtorili, tega meni niſte ſtorili. Po |
| Astronomija (1869): | daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni je pa tako živ, da |
| Ta male katechismus (1768): | vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre? Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem ta lepe zajt imella, katirega sem narbel obrajtala. Ta narmajnshe tal nisem jeſt puſtila memu jiti, katire be mene v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le en malu napomaſhesh, gledej na uſſe viſhe. Tudi ta narmajnshe greh je koker ena kapla vojla, katira se na beli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Biblia (1584): | bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa |
| Ta male katechismus (1768): | Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén |
| Fizika (1869): | ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v sé ne vzamejo in v sebi ne |
| Kemija (1869): | pokazuje različne lastnosti, ki se ravnajo po notranjem skladu njegovih najmanjših delkov. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu |
| Biblia (1584): | ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno, ne oziraje se na 1; kvocijent razdeli zopet z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelen, ne izvzemši prejšnjega praštevila, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razstaviti sestavljeno število na njega prafaktorje. Dano število razdeli z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelno, ne oziraje se na 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jih; v ta namen pomnoži oba dva jednačbina dela z najmanjšim skupnim mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj |
| Zoologija (1875): | telo z nožem in potem še z mikroskopom sledimo za najmanjšimi deli, odkrijejo se nam oblične prvine, to je drobci, na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno, robelj in notranjo vrednost v prejšnji |
| Kemija (1869): | prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navadno orožje, ž njim so kaznovale sužnje in tudi za najmanjšo stvar svojo jezo raznašale nad njimi. Tri sužnje raznih ljudstev |
| Rudninoslovje (1867): | raztezno-tekočni ali zrákavi, niso kisli ter imajo med vsemi rudninami najmanjšo posebno težo. 1. Najvažnejši plin je zrak ali hlip (athmosphärische |
| Zlata Vas (1848): | denarjev, je pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel, si je skorej mislil, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volen od tiga nahvaleshniga hlapza Malhus, katirimu je blu en maihinu poprei tu od Petra odſekanu vuhu h' glavi pertiſnou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe h' isdavainu ponudiu, inu shi po tem, kader je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo, koker debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skorej prav nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus |
| Sacrum promptuarium (1695): | Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat |
| Sacrum promptuarium (1695): | pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh |
| Pomladanski vetrovi (1881): | svetom. Ali kaj! Moje besede je niso mogle utešiti, le major sam zamore pomiriti njeno „obupno srce". — O, kam ste prošli |
| Pomladanski vetrovi (1881): | psovkami obiral to priskutno francosko sodrgo. — Po Ljudmilinem odhodu je major drugi dan ves besen divjal na Lipnici. Gospa je čez |
| Pomladanski vetrovi (1881): | oni osodepolni list, kterega je bila na Lipnici majorju poslala. Major se jej je smilil, a rada bi se ga bila |
| Pomladanski vetrovi (1881): | spal. Ljudmila je pri mizi pri vratih obsedela, kjer je major ni mogel videti. Iznenadno svidenje bi njemu bilo škodljivo, njej |
| Pomladanski vetrovi (1881): | polkovnik Milutinović se je že od Karlovca proti Kolpi pomikal, major Besson se je pa moral, kakor se mu je bilo |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kàj več pozvedel, kako naj delim živež. Lakonično odgovori gospod major: »Taki nedostatki se kaznujejo ónikraj Save s temi-le sredstvi! « ter |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | bil Grič, lastnina Podgorskih, kakor je bil to gôri omenil major v svojem pogovoru s sinom. Da je govoril o množini |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | kakor je to pač navada pri takih pohodih na deželi. Major pl. Lukič je ves zavzet gledal, da se Pavel in |
| Slučaji usode (1897): | odslej samó skrivaj občudoval in obožaval. — O, motite se, gospod major! Prav ljubke so take ženske, dopolni komisar svoj prejšnji pretrgani |
| Pomladanski vetrovi (1881): | dnij. Njena gospodinja je bila pa bolj radovedna. Želela je majorja videti, o kterem je že marsikaj po Ljudmili slišala. Obe |
| Pomladanski vetrovi (1881): | zapor odpeljali. Ujetnik se je se vé da skliceval na majorja, a sedaj ga ni nihče poslušal. Velika truma zijalcev ga |
| Pomladanski vetrovi (1881): | opazki so navzoči častniki pozorni postali; takoj ukaže general poklicati majorja, ki je v obližji imel svoje stanišče. Čmeren in zamišljen |
| Pomladanski vetrovi (1881): | torej vojake, ki so Vinka z Lipnice odvedli in od majorja pismeno zatožbo prinesli. Hotel je vse razmere še bolj na |
| Vanda (1888): | pa mu je namenil posebno odlikovanje; povišal ga je v majorja ter mu podelil Leopoldov réd. Vanda je s ponosom čitala |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | tekli dôli, najsprednji Pavel. »Oče, oče! « zajecal je, dospevši do majorja, in pádel poleg njega na kolena. Vid je bil drugi |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | prestrašen in ném in upirajoč okó v krvavo lice nesrečnega majorja; v tem pa mu je vzhitel pogled nehoté, nevedé v |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Kadar sta pozno dospela domov, bilo ni nič videti ni majorja, ni gospé. Oba sta že spala. Pavel pa je jel |
| Trojka (1897): | miznico, potegnil ven samokres, napel petelina in pomeril na gospoda Majorja, ki je skočil urno za peč; »nobene besede, sicer izprožim |
| Ljubljanske slike (1879): | vrste od zgoraj na vzdol. 1. Viši uradnik (Homo sacrosanctus major). Navadno se tako imenuje načelnik kakega oddelka, pa tudi tak |
| Zoologija (1875): | 127. Oreh 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143. Orlica 147. Ornithogalum 125. Orobus 160. |
| Botanika (1875): | rožmarinu (Rosmarinus), v maternej dušici (Thymus), nadalje o majaronu (Origanum Majorana), o dobrej misli (Origanum vulgare), o velenduhu (Hyssopus), o kadulji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo |
| Botanika (1875): | ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | kraljevine svoje Kolomanu, kralju ogerskemu. Andrija je rojen v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do dôbe, ko mu je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | slavnim uspehom, da je, vernivši se na dom, v samostanu makarskem postal učitelj modroznanstva. Tù je v naukih področja svojega spisal |
| Valenštajn (1866): | kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se |
| Valenštajn (1866): | od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' |
| Valenštajn (1866): | Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od Dalmacije do Keravnskih gor. Jezero Lychnites jo je od Makedonije delilo. Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dolgost te cele dežele; nje širjava je bila pa od Makedonije do Traških gór, do Panonije, do Jaciga morja, in do |
| Zoologija (1875): | lisičji podobna. Znamenite so: Maki ali mokoko (Lemur catta); leteči maki (Galeopithecus volans) imajoč ob sebi kožo, ki začenja ob vratu |
| Zoologija (1875): | Lice je kosmato in glava zašpičena, lisičji podobna. Znamenite so: Maki ali mokoko (Lemur catta); leteči maki (Galeopithecus volans) imajoč ob |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več boječe |
| Valenštajn (1866): | polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem |
| Valenštajn (1866): | Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki |
| Valenštajn (1866): | Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš |
| Valenštajn (1866): | boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče |
| Valenštajn (1866): | i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem |
| Valenštajn (1866): | te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba |
| Valenštajn (1866): | Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | opisuje naglega in strastnega Julija II., kako izverstno zaznamlja cesarja Maksa, kljubu vsemu ropotanju in vsej nemirnosti vendar za prav malostnega |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | florentinska signoria trikrat odposlala na francoski dvor, dvakrat do cesarja Maksa I. in do papeža Aleksandra VI., in ravno tolikrat je |
| Valenštajn (1866): | pristopi in izroči vojvodi nekaj pisem, ktera naglo odpre. ) Grofinja (Maksu). Da vam je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije |
| Valenštajn (1866): | dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne. ) Kako je? Hočeš skusiti se z manoj? Svobodo |
| Valenštajn (1866): | Maks Pikolomini dá vojvodici roko, grofinja odpelje vojvodičino. ) Trčka (zakliče Maksu). Ne pozabite, da je denes zbor. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in tako toliko bolj preplašil kristijane. Meseca novembra je sklical Maksimijan velik zbor, da se zadnjič o tej zadevi pogovore. Prišli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesar in spravil se je po koncu, da ga pozdravi. „Maksimijan! ” je zaklical zamolklo pa razločno. „Kdo si, prederznež, da tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skazal, da ga je Dioklecijan, cesar vzhodnih dežel, kakor tudi Maksimijan v Rimu, visoko visoko čislal. Bil je kaj lepe postave |
| Kotanjska elita (1898): | glavo in res — prišla do pravega zaključka. »Ljubosumnega hoče storiti Maksa in mu s tem vrniti razžalitev! « je mislila sama pri |
| Kotanjska elita (1898): | je strašno! « Traven naglo pograbi klobuk in palico, prime krčevito Maksa za roko, in šla sta v največji naglici proti vili |
| Kotanjska elita (1898): | snu, od daleč, ji je še včasih zasvetil spomin na Maksa — liki zvezda — rešilnica mornarju ... In zlobnih jezikov ni bilo treba |
| Kotanjska elita (1898): | je reklo: »Kar si pisala, je laž! Tvoja ljubezen do Maksa ni taka, sicer bi se bila Travnu odpovedala! « In že |
| Kotanjska elita (1898): | šinila po obrazu neka senca, ko je zagledala v družbi Maksa. Hladno in le, kolikor zahteva etiketa, ga je pozdravila. »Ali |
| Kotanjska elita (1898): | nji na razpolaganje. Sprva je hotela Matilda s tem dražiti Maksa; hotela mu je pokazati, da so na svetu vendar še |
| Kotanjska elita (1898): | ta Pavlovič? « je vprašala zlobno Severica in se ozrla v Maksa. Makso je čutil, kam merijo te besede. Nasmehnil se je |
| Kotanjska elita (1898): | njegovih ust. In vsaki hipec se je veselo zasmejala. Za Maksa se niti ni zmenila, kakor da ga ne bi bilo |
| Kotanjska elita (1898): | razmišljala in vobče je morala materi pritegniti. Ljubila je sicer Maksa Lovrina, ki je bil tedaj medicinec na Dunaju, z vso |
| Kotanjska elita (1898): | v tem postaraš, in zate ne bode maral več niti Makso, niti kdo drugi! Iskal bode premožne neveste. Lepota, ha katero |
| Kotanjska elita (1898): | potreboval bodem cesto vašega izkušenega sveta. « »Kdaj pa odide? « vpraša Makso skoro nehote in razmišljen. »Pojutranjem! « »Hvala Bogu! « je šepnil Makso |
| Kotanjska elita (1898): | da se je prepričal na lastne oči, da je imel Makso prav s svojim svarilom. In kako je bil že nocoj |
| Kotanjska elita (1898): | Pavlovič? « je vprašala zlobno Severica in se ozrla v Maksa. Makso je čutil, kam merijo te besede. Nasmehnil se je porogljivo |
| Kotanjska elita (1898): | je dejal hripavo Traven. »Tukaj naju ne sme nihče najti! « Makso se je ozrl tja doli in molče za Travnom izginil |
| Kotanjska elita (1898): | hipu na vrtni stezi. In prisedel je k družbi še Makso. Kmalu potem so dospele v lopo še gospe: Travnovka, sodnica |
| Kotanjska elita (1898): | sodnica in Severica z gospodom Stipkom, a nazadnje Traven in Makso. Makso je bil nocoj kaj redkobeseden; nekam zamišljeno je stopal |
| Kotanjska elita (1898): | VII. Traven in Makso sta hitela v vilo, vsa zasopla in vroča, da jima |
| Kotanjska elita (1898): | Makso skoro nehote in razmišljen. »Pojutranjem! « »Hvala Bogu! « je šepnil Makso sam pri sebi in komaj slišno. A Traven ga je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sakaj ony ſo mogli vſe ludy previshati, de do tęhiſtih malov niſo prave vęre imęli, ony ſo mogli modriane tih nevęrnikov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | paſti, de ſe je zhes Bogá ſpuntal, inu od tihiſtih malov ny bil vezh ſam zhes ſę goſpodar. Njegovu meſsú od |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali |
| Rudninoslovje (1867): | zrnastega zloga. sl. 16. Nektere zvrstí se časoma spremínjajo v malahit, ali samo na površji ali tudi skozi i skozi, toda |
| Rudninoslovje (1867): | Najimenitnejše vrste so: 1. Malahit¹) se nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu, katiri ſa tu navedô, bo. do menili, de ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom, dičijo lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | preteku, de bi on na biu ſvojo roko h' ſvoji malariji perſtaviu, inu per tiſti kulker tulku ſkerbnu smalou, inu skus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ony bi ſe v'shivu popiſsani neſhli v'tęj malariji, katęro ſim vam pred ozhy poſtavil. Kar jim shaloſt dęla |
| Zoologija (1875): | debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar lepši tó! Zdaj kopljejo in délajo, Zaklade lepe najdejo! Malavašič. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitne ſkáse. Shito in raſtjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stvarnik, Ti si poln modrósti, V majhnim, kakor v velikósti! Malavašič. Rasdelite obzhinſke paſhe! (Konez. ) Luka. Povejte mi, kaj taziga vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker |
| Na krivih potih (1893): | proti domu. Grajščak pa si je bil takoj, ko je Malčka stekla v grajsko vežo, dal prinesti puško in se je |
| Na krivih potih (1893): | in vse potrebno oskrbuje? « »To te naj nikar ne skrbi, Malčka! « odgovori oče. Sosedova Polona, ki nam je o bolezni tvoje |
| Na krivih potih (1893): | deklico v službo v grad. Grajščakinja je vstala, in tudi Malčka se je dvignila s stola. Nastal je za nekaj časa |
| Na krivih potih (1893): | že poklical k sebi! « Tako in jednako je tarnal Matija. Malčka pa je začela glasno ihteti in ni mogla slišati svojega |
| Na krivih potih (1893): | pri mali mizici in ji stisne nekaj denarja v roke. Malčka se je hotela obotavljati, a grajščakinja jo prisili, da spravi |
| Na krivih potih (1893): | si delala gori? « »Saj vam bo morda znano, kaj,« odgovori Malčka s takim glasom, kakor bi hotela reči: »Kaj bi se |
| Na krivih potih (1893): | nevesto — Malčko! Srce mu zastane. Stopi pred njo in vzklikne: »Malčka, ali si ti? Je li mogoče, da si mi to |
| Na krivih potih (1893): | za prvo silo, da ne bo treba toliko delati očetu. « Malčka se nato presrčno zahvali, in poslovivši se primerno od grajščakinje |
| Na krivih potih (1893): | in sedaj ni nič več dvomil o tem, da je Malčka zanj izgubljena. Te sanje imajo pomen. Orožnik je govoril resnico |
| Na krivih potih (1893): | je, kako se je tedaj njen mož nespodobno obračal za Malčko, in razumela je zdaj tudi, zakaj si je njen soprog |
| Na krivih potih (1893): | hodila po sobi gor in dol, končno pa obstane pred Malčko, poljubi jo na čelo in reče: »Ti si dobro, pošteno |
| Na krivih potih (1893): | je rekel, da se mu dozdeva, da bi rada vzela Malčko v službo, ker že dalje časa nima hišine, a ravno |
| Na krivih potih (1893): | tako malo, da bi nikakor ne bila mogla izhajati z Malčko, ako bi si ne bil v prejšnjih letih dejal nekoliko |
| Na krivih potih (1893): | počasi bliže in na sredi obmizja zagleda ženina in nevesto — Malčko! Srce mu zastane. Stopi pred njo in vzklikne: »Malčka, ali |
| Na krivih potih (1893): | je vedel o grajščakovem razmerju do Malčke. Kajti da grajščak Malčko zalezuje, o tem Mihec od tistega dne ni več dvomil |
| Na krivih potih (1893): | stran. Prišla mu je tedaj kaj prav ta ponudba za Malčko. Ne pa tako Malčki sami. Kar prestrašila se je, ko |
| Na krivih potih (1893): | in mu pové, da bi grajščakova soproga rada govorila z Malčko. Čemu grajščakinja to želi, lovec ni mogel za gotovo povedali |
| Sacrum promptuarium (1695): | opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe |
| Roza Jelodvorska (1855): | ki se ne dá z zlatom preplačati. Tisuč in tisuč malenkost nas na tem svetu obdaja, za ktere še ne maramo |
| Sveti večer (1866): | za veselje, ktero je otrokom in vnukom pripravil. „To je malenkost”, reče Anton, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | drugih melodij in se je tudi vrlo izvrševala; dalje mična malenkost „Trije nosovi” in g. Jeločnika „Novoletnica”, ki se je po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | so zdajci obdani, pa tudi občudovani od radovednih Poljakov. Moja malenkost se petja ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bilo altarjev in tudi ministrantov; toraj je morala zopet moja malenkost stopiti v službo. Kmalu po 7. uri odrinili smo proti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji |
| Sveti večer (1866): | zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pred nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi |
| Roza Jelodvorska (1855): | vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih |
| Zlata Vas (1848): | Vas ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan |
| Roza Jelodvorska (1855): | posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da |
| Botanika (1875): | se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih |
| Ferdinand (1884): | visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Le malo poterpi! Denar je ves pošteno pridobljen, samo nekaj malega ti je treba še prej storiti. Rekla sem ti prej |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ajda se je letos, ker se je povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani |
| Genovefa (1841): | imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela |
| Slovenske večernice (1865): | so prodali. Kar je ostalo, nekaj malega, dali so zapisati malemu Štefanovemu sinu za kedanjo pičlo doto. Kozma Butek tega ni |
| Ljubljanske slike (1879): | povabi h kosilu, da se prepriča, kako dobro se mali, malemu ali „gospodični“ godi. Zelena barva in drobnost telesa se izgovarja |
| Pomladanski vetrovi (1881): | prapori. V vasici poleg stranske ceste, ki se vije proti malemu mesticu na jugozahodu uskoškega gorovja, je nenavadno živo gibanje. Popoldansko |
| Izza mladih let (1882): | morda nikdar, ne bi bil verjel, da je temu bolj malemu starčku mogoče tako zavpiti. S hriba v hrib je donelo |
| Prvi sneg (1886): | bo na srečo. Da bi bogati Strnad hčer svojo dal malemu zavarovalnemu uradniku, to ni misliti; in tudi sama Ida, ne |
| Pogreb na morju (1894): | iz njegovega najboljšega in najmehkejšega perila po kuharjevem navodu prikrojiti malemu poniglavčku potrebno obleko. Vsakdo od nas mu je daroval nekaj |
| Pogreb na morju (1894): | je vzel k sebi v nebesa. »Znate li streči takemu malemu otroku? « »Sicer imam sam dvoje otrok doma,« odgovorim mu »toda |
| Moja hoja na Triglav (1897): | od domačega človeka ni hotela vzeti plačila, potisnem svetle novce malemu junaku v dlan. Deček še enkrat v mene upre svoje |
| Gojko Knafeljc (1899): | ozkem jarku je žuborel čist, srebrn potok, vijoč se proti malemu malinu. Onkraj potoka se je vila pot zopet navkreber ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize |
| Genovefa (1841): | in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je |
| Robinson mlajši (1849): | pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih |
| Rudninoslovje (1867): | rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci |
| Zoologija (1875): | pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oko na nje ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali |
| Zlata Vas (1850): | mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko je poprej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno |
| Zoologija (1875): | iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. — |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša |
| Zoologija (1875): | ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske |
| Fizika (1869): | tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke |
| Genovefa (1841): | v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé |
| Divica Orleanska (1848): | Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že nekteri prodali |
| Robinson mlajši (1849): | bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po vsem, na kar se je nameril, segal |
| Tine in Jerica (1852): | je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje |
| Rudninoslovje (1867): | težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali |
| Zeleni listi (1896): | Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo, da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prehuda vtegnila biti. “ To ſo beſede v kmetiſhtvu svédeniga goſp. Malizha, ktére naſhim bravzam tukaj osnanim, in ktére poterdijo, kar ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she davnaj takó dopadil, de ſim uni dan ſtariga goſp. Malizha, ki je vlaſtnik tega travnika, popraſhal: kako dolgo ta lepa |
| Robinson mlajši (1849): | lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo. |
| Robinson mlajši (1849): | vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden |
| Divica Orleanska (1848): | loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učíjo ljudje cele bukve od rimskih in gerških krivih bogov (malikov)? To ne storijo, da bi na njih verovali, temuč samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' mórem ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro krívo, De je beshála tá, k' ob ſolnzi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje |
| Ta male katechismus (1768): | so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe |
| Zlata Vas (1850): | vidila de je moje plačilo v létu veči, kakor mlinarjev malin v tréh létih zaslužiti zamore, sta druge misli dobila. Tode |
| Tine in Jerica (1852): | huda ura. Zadnjič jezno vpraša: Kje so oče? Tine. V malin so šli. Mati, kaj je vam? Liza. Tako še vprašaš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še |
| Kuharske Bukve (1799): | 225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga ſoka |
| Kuharske Bukve (1799): | olja nalíti, inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali malinzovi ſok. Smezhkaj moline ali málinze s' eno shlizo, na en polizh molín slì |
| Kuharske Bukve (1799): | inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali malinzovi ſok. Smezhkaj moline ali málinze s' eno shlizo, na en polizh molín slì en maſelz |
| Kuharske Bukve (1799): | 225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga ſoka vsami ſhęſt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obroč s putram pomaži, kuhanje vanj deni in počasi peni. Malinčno kuhanje. Se ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s |
| Kuharske Bukve (1799): | 223. Pinzha nameſti kafe. 224. Vino od ternúl. Schleenwein. 225. Molínovô vino. Brombeerwein. 226. Limonovo vino. 227, Diſhavno vino. Gewerzwein. 228. |
| Kuharske Bukve (1799): | 225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15. dan Velkitravna, in jenjal se bo pa 15. dan Maliserpana imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v pretezhene zhaſe. Pred 14 letmi je v Parisu punt Maliſerpana vſtal, in na Poljſkim pa ſhteri meſze posneji. „ 14 „ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 27. V ſrédo 3. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ne bo nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to je, od perviga Maliſerpana do sadnjiga Grudna — naprej plazhati in ſizer popred ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 31. V ſrédo 31. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vojaku, grajſhaku in vlaſtniku mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 29. V ſrédo 17. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ne bo nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | otrokam in odraſhenim v Ljubljani poſtavili. Kmetijske opravila v méſezu Maliſerpanu. V temu meſzu pride delo na enkrat s kupam: koſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pogovor kmetiſhkiga ozheta s ſvojim naravoſlovja suzhenim ſinam, v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet |
| Sacrum promptuarium (1695): | Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | začelo imenovano vodstvo v razstavo poslano blagó prejemati ; do konca Malitravna pa mora že vse na Dunaju biti. — Vse blagó mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ſoſébno plemeniva ali po plemenu sadobljiva. V Ljubljani 29. Malitravna 1844. Joshef baron Weingarten, deshélin poglavar. Karl groſ v Welſpergu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grof Orsat Počić r./s.” Dobrovnican. Kmetovski pregovori za mesec Malitraven. (Ta mesec ima 30. dni. Solnce stopi v znamnje bika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zemljo rahlja, bo žetva bogata in jesen volná, — Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven okrene navpak. — Malitraven z navade rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | volná, — Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven okrene navpak. — Malitraven z navade rad pobira jagneta mlade. — Malitravnov sneg gnoji; Şušcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stopi v znamnje bika. ) Celo leto nema toliko dni, kolikorkrat Malitraven vreme spremeni. — Če zdaj germi, se kmet slane več ne |
| Na krivih potih (1893): | že slišali, morda slabo sodijo o njem. Ali ne bosta Malka in Matija sklepala iz tega, ker je pobegnil, da se |
| Na krivih potih (1893): | in se tako izogneta preganjanju grajščakovemu. »Dragi oče,« rekla je Malka, ko mu je bila povedala, da se grajščak ni dal |
| Na krivih potih (1893): | Hudobija se maščuje. Ko je bila Malka prišla z grada domú, ni si zopet upala očetu povedati |
| Na krivih potih (1893): | prijazno. »Vi ste me veleli poklicati, milostljiva gospa,« odgovori boječe Malka. »A da — ti si? No pojdi malo z menoj! « In |
| Na krivih potih (1893): | kakor bi se hotela česa domisliti. Zdela se ji je Malka znana, vendar se nikakor ni mogla spomniti, kje bi jo |
| Na krivih potih (1893): | neodkritosrčnost se mu je brala v očesu in grde strasti. Malka je bila rešena. Spomnila se je na vse, kar je |
| Na krivih potih (1893): | slovesa mora iti! »Z Bogom, sladki domači kraj, z Bogom, Malka, z Bogom, dobri stric Matija! « tako je vzkliknil in ihtel |
| Na krivih potih (1893): | ne bom! Jaz ne pijem nikdar drugega, kakor vodo,« odvrne Malka uljudno, toda odločno. Grajščaku se je stemnilo čelo. Bil je |
| Na krivih potih (1893): | svojega smotra, ko mu je izpodletela prva nakana. Da je Malka posebno dekle, to je izprevidel, a to ga je mikalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | L. Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 28. Gosp. V. Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 29. Gosp. J. Megušar, ževljar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lichtensteinski, lastnik jeklarije na Koróškim, za jeklo. 27. Gosp. L. Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 28. Gosp. V. Mally, usnjar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu |
| Biblia (1584): | nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste |
| Blagomir puščavnik (1853): | oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil |
| Fizika (1869): | Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se |
| Fizika (1869): | véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi |
| Gozdovnik (1898): | svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo moli kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se, v teh rečeh le nič več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pšeniče 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot na Angleškim. Iz tega se vidi, da je kruh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi brez deteljš izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač |
| Kemija (1869): | Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro |
| Kemija (1869): | skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in |
| Zoologija (1875): | morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih |
| Zoologija (1875): | so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sheliam odpovedali, dalei bomo od navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo sa naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe narvezhkrat vidi, ta Planęt je moker, inu gorak, vender mein gorak, koker Jupiter. Je shenski inu dober, bode Fortuna minor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili bote, de se vam bo delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en |
| Pastirski list (1852): | biti, brez da svojemu zdravju škodijo, dopustijo zajtrkuvati. Samo naj menje uzamejo, kak navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost |
| Trtna uš (1881): | in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | jo nar manj odrazujejo; tela, ktere nar bolj odrazujejo, tudi nar manj gorkote serkajo. Torej vzemi gladko, rudno posodo, ako hočeš |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Če mislimo take mlade živali rediti, se morajo (postavim teleta), nar manj 6 do 8 tednov pri sescu pustiti, tako dolgo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se da izpustiti in vsaki drugi dan nova dati, se nar manj v petih, šestih dneh zrosí, kar je treba že |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Od meſen'ga sdershan. 4. Ta shterta je sapoved: v'Leti nar mein enkrat Opravit Zhiſto spoved, Tu greſhnik stori rad. No |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s'ſilo preſiliti, kir vrozhina posnu pride. Jezhmen inu Ovſs nar tu męn ſrednu rata, koker tudi Shozhiva; Proſsu, kateru bode |
| Nemški valpet (1867): | bilo več dosti mar. Čeravno je bil moj stari trd, malobeseden in največkrat slabe volje, sprevidel sem vendar, da me ima |
| Mlada leta (1875): | popoldne. Oče je pušil tobak, ali pa računil; bil je malobeseden, in kmalu sem se pričel dolgočasiti v samotni graščinici. Zapustil |
| Cvet in sad (1877): | prijaznem pozdravu mimo iti. Sploh je bil Komplez še bolj malobeseden in nezadovoljen tu na pošti in je svojemu prijatelju lovcu |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ni lipniški gospod. Mrzel proti vsem, ki mu niso všeč, malobeseden proti onim, kterih še ne pozna; a preverjen sem, da |
| Roka in srce (1883): | in Serafina ste obžalovali Melitino osodo; Alfonz pa je bil malobeseden, vedno v upu in strahu živéč zavoljo svojega obljubljenega konjička |
| Roka in srce (1883): | do zdaj o njem slišala, je mož mirnega značaja in malobeseden. Ljudje takega značaja pa v eni besedi povedó več, kakor |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | izpremenjen. Kakšne bolečine te pa tarejo, da si vedno tako malobeseden, tih in zamišljen? Od dne do dne pojema vidno tvoja |
| Dva adjunkta (1888): | Kveder. Adjunkt Zgaga je bil pozvedevši to, neznano zamišljen in malobeseden. Tri dni, ko Kvedru nikakor ni hotelo odleči, ni zinil |
| Kvišku (1899): | pa so splavale po vodi. Čimbolj je bil zadirčen in malobeseden, temveč je govorila Margita, tem mehkejša je bila, kakor da |
| Gozdovnik (1898): | namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in nenadno je našel |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali tam vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna dopovedati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so od mere lasú do eniga, tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor 4 od sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo |
| Astronomija (1869): | se prav postavi, zeló drago, — zato je opazovalno zvezdoznanstvo le malokomu mogoče. |
| Oče naš (1885): | krivoverni Hugenoti popolno razdjali. Ta kraj pod zemljo je le malokomu znan, in še teh, kteri za-nj vejo je groza, va-nj |
| Genovefa (1841): | marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi je, de malo kje tako trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki kraji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali |
| Milko Vogrin (1883): | ne čutila in bi jej bilo vse to neznatno in malomarno. Ko tedaj mati nobenega odgovora ne dobí, nadaljuje zopet: „Tvoje |
| Kvišku (1899): | bil Lacinger. Na klopici nasproti pršečega vodometa je sedel, pušil malomarno cigareto, študiral mimo njega hiteče obraze, vesele in otožne, mlade |
| Žalost in veselje (1870): | uterdita tudi človeka zoper največe težave, da je prenaša nekako malomarno, da celó smertnim nevarnostim kljubuje. Tudi Aleš se je uterdil |
| Mlada leta (1875): | Ali me ne poznate, oče? « »Oj ti si, Ivan? « pravi malomarno. »Prav neugodno dohajaš! Na poti si mi zdaj, ko je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | dnevnik, ter je jela iz nje čitati. Nektere liste je malomarno prevrnola, drugod jo površno brala, marsikje se je pa globlje |
| Cyclamen (1883): | ni posebno zanimalo; pil je mirno svoje pivo ter prebiral malomarno liste starih novin. »No, tukaj le je ime; nemško ni |
| Cyclamen (1883): | ni nedelje brez oficirja — v Zalogu namreč. « »Mogoče! « pristavi guvernanta malomarno; »toda denes ni bilo nobenega. Tudi govorili niso o tacih |
| Arabela (1885): | zdaj Walter z negotovim glasom. On je ves čas navidezno malomarno poslušal to besedovanje, v resnici pa je z utripajočim srcem |
| Arabela (1885): | odide, ki je pokrival mizo za obed. Potem pa reče malomarno: »Arabela ga je skregala, ker se je baje grdo zlagal |
| Na krivih potih (1893): | je soproga ležala mrtva na postelji, ozre se le enkrat malomarno v njeno bledo lice, pokliče na to sluge, naroči jim |
| Očetov greh (1894): | kaj namerja ta mešetar. »Bode li Kačon vzel otroka? « vpraša malomarno. »Boži, beži! Tega mu vender ne ponudiš! Ampak — recimo: Lenka |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se malo bolj hitro pomikal, razvnela je ta počasnost in malomarnost tako hudo njegovega gospoda, da se je ves razsrjen zapoletel |
| Pomladanski vetrovi (1881): | gladki stezici mimo cvetličnih gredic — „ali mi boš očitala mojo malomarnost? " „Dolgo sem te že tu na vrtu pričakovala; cvetice so |
| Milko Vogrin (1883): | pri njej opraviti. A ker je Olga še vedno isto malomarnost in zamišljenost kazala, poslovil se je Robert prej, nego je |
| Gospod Janez (1884): | njena pisma vedno redkeje in, ko ji je Peter to malomarnost očital, izgovarjala se je, da ima preobilo posla. Vran je |
| Od pluga do krone (1891): | sama verjela, da je bila Polona čarodejka, ujezila je ta malomarnost silno, ker se nikakor ni mogla iznebiti strahú, kaj bi |
| Senanus (1892): | življenje malone brez sléharnega pomena? Mladi mož krepko prikima: denašnja malomarnost je pregreha, učinjena njega zorni ljubezni! Odločno potisne stol k |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Ogerskem več, ni ugajal ta mir. To, pa tudi Leopoldova malomarnost za hrvatsko-ogerske zadeve ter grdo in svojevoljno; ravnanje njegovih nemških |
| Očetov greh (1894): | se ne meni, kakor bi bila tudi njega obšla tista malomarnost, ki zija iz vsakega razpokanega trama, raz vsak kamen na |
| Slučaji usode (1897): | naposled ni več ne za eno ne za drugo. Ta malomarnost je kriva, da tak človek ne veruje potem v nič |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si smem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina |
| Revček Andrejček (1891): | ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu doſti njeh je, katiri svoje blagu, inu rezhy po malupridnemu ſafrezhkajo, inu bodo v'peklu ſakopani. Uſſe, kar imash od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega ſhivota, inu lepe lestnuſte te dushe, aku taiſte v' malupridnemu fadè gásh? 2. Kolkajn njeh jè, katiri be se taiſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo |
| Divica Orleanska (1848): | beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem |
| Revček Andrejček (1891): | tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je |
| Revček Andrejček (1891): | le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor te je! |
| Revček Andrejček (1891): | Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in v koži. Ali nisem |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | itd., to vse so stvari, katere se nam zdé sicer malovažne, ki pa vender krepko in vstrajno vplivajo na otroško srce |
| Genovefa (1841): | ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj ne |
| Biblia (1584): | je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli |
| Biblia (1584): | ga je popadèl, inu je djal k'njemu: ò ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ga je prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila |
| Genovefa (1841): | tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastniga, zato se reče národnost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malovredniga, Ungeschicklichkeit. Gerdo bi bilo, ako bi mi te dve clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiſti, kteri pregoſto ſeje, malo perdela in pa le drobniga, malovredniga shita, sato, kér pregoſto shito je eden drugimu na poti |
| Sacrum promptuarium (1695): | od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De |
| Mineralogija in geognozija (1871): | seboj zvezani, ali jih pa nekristalinska masa veže, enako kakor malta (klak) kamne poslopja. Pri mnogih je ta skupnost jako trdna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | predpotopnih živali. Tlá tacih jam so iz kapnika, ki kakor malta veže tako imenovano koščeno breccijo (§. 110), pod ktero so |
| Najdenček (1860): | bi nam bilo gotovo drugače pri sercu bilo! — Pri otoku Malta smo še le zvedli, da je naš namen v Egipt |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem odcedi |
| Slučaji usode (1897): | ni hotela žaliti, jej tam nihče ni kazal prijaznega obraza. Malvina je bila proti njej, kakor vedno, odkar jo je poznala |
| Slučaji usode (1897): | najprej tihe, ki pa se kmalu spremené v silno ihtenje. — Malvina, Malvina, kaj to pomaga? zakliče mati prestrašena od nenadejane hčerine |
| Slučaji usode (1897): | takó slab ukus in nahajal še vedno ugodnost pri Avreliji? Malvina ga je bila krivo razumela. Ona je menila, da je |
| Slučaji usode (1897): | in vznemirjalo. — V čem? V vsem se razlikuje, potrdi ona. Malvina je resne, premišljene narave, mej tem ko je nje mož |
| Slučaji usode (1897): | grajščaka smrtna kap. Koliko je bilo v tem govoričenju istine, Malvina nikoli ni poizvedovala. Da je grajščak preminul nagle smrti, je |
| Slučaji usode (1897): | z globoko bolestjo, s katero je svojega otroka držala objetega. Malvina je bila v tem trenotju res bolj podobna žalujoči prikazni |
| Slučaji usode (1897): | se že vsi bili ulegli, razven Malvine in njene matere. Malvina je pospravljala svoje reči, ker je drugi dan imela odpotovati |
| Slučaji usode (1897): | bil zastonj, vse njeno veselje skaženo? V odgovor jej pokaže Malvina besede oglasa: »vesele naravi«. Ah, takó? Vi menite, ker ste |
| Slučaji usode (1897): | Da še živim, je samo usluga slučaja. — Kaj moram čuti, Malvina! Pa da bi bil kedaj surovo ravnal s teboj? zavzame |
| Slučaji usode (1897): | kar obtrdí zavzetosti. Ni več dvombe; um se je osenčil Malvini. Johna nazivlje Leopolda; očito je pozabila njegovo ime, ž njim |
| Slučaji usode (1897): | Mati je že nekaj časa bolehna videti, opazi Otmar proti Malvini, ko sta ostala sama. — Tudi jaz sem to zapazila, odgovori |
| Slučaji usode (1897): | a v svoji preprostosti jako modra in izvedena, da je Malvini bilo v ne malo polajšanje, bivati pod njeno obrambo. — Komaj |
| Slučaji usode (1897): | a zdaj se že zaveda, pripoveduje ta v eno sapo Malvini, čudeči se njegovemu hitremu povratku. Na to nadaljuje z brzimi |
| Slučaji usode (1897): | trg po sodovo vodo, da si gospod ugasi silno žejo. Malvini, to začuvši, zastane srce. Dolžnost jej veli, skrbeti, da se |
| Slučaji usode (1897): | vse svojo veliko premoženje. — Vidite srečneža, je dejala grajščakinja proti Malvini s slabo skrito nevoljo, potem, ko jej je poročala o |
| Slučaji usode (1897): | malo škoda za-nj. Otrok sleparja in — dekle še povrh! V Malvini vzkipita jeza in sram. Ne more se več premagovati. Prepričala |
| Slučaji usode (1897): | da li jej more biti v čem postrežna. Kamen pade Malvini s srca, ko jo njena gospodinja odslovi, a zato se |
| Slučaji usode (1897): | je zaklical hripavi sprevodnikov glas, in »Gradec« je odmevalo v Malvini, kakor da bi trobila usodepolna trobenta sodnjega dné. Izstopila je |
| Slučaji usode (1897): | ki je v njem kljuboval in ga vzpodbujal siliti v Malvino. Hoče, mora enkrat izvedeti kaj natanje o njenem zakonu, posebno |
| Slučaji usode (1897): | da bi bil nekoliko bolj po njem pozvedoval, predno si Malvino silil k tej zvezi! Drugačen je človek v prijetni, veseli |
| Slučaji usode (1897): | smatra za prijatelja ali za neprijatelja. Da je Otmar z Malvino prijazneji nego ž njo, je bilo očevidno in ni mu |
| Slučaji usode (1897): | je nenadoma označila na njem, njegov ponižni, proseči glas ganeta Malvino do živega. — Ni moja navada trditi neresničnostij, odvrne mehko. — Jaz |
| Slučaji usode (1897): | tudi niste omenjali. Brž pa, ko je bil sam z Malvino, je napeljal pogovor na to. — Zakaj ste me pustila samega |
| Slučaji usode (1897): | uide iz ust. Na to koj umolkne. John je klical Malvino! Je li to mogoče? — Ta živa krepost, ta odločna sovražnica |
| Slučaji usode (1897): | nekaj skrivnostno mamljivega na sebi. Kjer se je ona z Malvino prikazala, je bilo, kakor da bi bila privedla s seboj |
| Slučaji usode (1897): | bi mi bili prihranili, da ste ostali! Neprijeten občutek prevzame Malvino, ko to čuje, in neka bridkost, katero občutimo, kadar mrzla |
| Slučaji usode (1897): | skrb in bolest odmevata iz njegovega glasu. Njegova sočutnost pretrese Malvino. Kakšna razlika med njim in Leopoldom! Njena roka oživi, njeno |
| Kemija (1869): | Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweiss, sladovni beljak, 495. Mangan, 426. Manganit |
| Botanika (1875): | mnogo kalečega semena nakupičenega, kakor je to pri delanji sladja (Malz). Slad se mnogokrat tako ogreje, da jo je treba večkrat |
| Stric Tomaž (1853): | kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem denarjem bi |
| Stric Tomaž (1853): | pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja |
| Ljubljanske slike (1879): | dobi brž priimek „gospodična“ vzlasti od tistih, ki se hočejo „mami“ prikupiti iz kterega koli namena. Oče pri vsem tem nima |
| Ljubljanske slike (1879): | vedno tepla in samega puščala, pa mu ostro prepovedovala to mami povedati. Dandanes pravijo nekteri „trcijalka“ tudi pobožnim ženskam, ki pridno |
| Ljubljanske slike (1879): | in gospodič tudi. Če gre sama v cerkev in se mami zdi, da je predolgo ni bilo domu, se izgovarja s |
| Ljubljanske slike (1879): | dobi ta kak rožič, figo ali kako sladkarijo, da to mami domá pové. To je reklama, ki veliko več zaleže in |
| Agitator (1885): | trenutkov sama v sobi. »Hvala Vam, gospod Koren, da niste mami ničesa omenili! « dejala je ona poluglasno; zarudela se je pri |
| Prvi sneg (1886): | se dovolj premagovati, ko bi zasledili kaj neprijetnega, a dobri mami bi se v srce smilila, če bi kar sama kraj |
| Usoda ka-li (1895): | kdo ne odnese, ha, hal Ana, sem sedi k svoji mami v senco,« je dejala svoji hčerki. »Jezna sem nate, mama |
| Kotanjska elita (1898): | druzega ne potrebujem. Kaj nama hočejo tretje osebe? In tvoji mami tako ničesar ne manjka. Vsega ji lahko daš, karkoli poželi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem tudi modreje in sprevidel, da sta gospod Jupiter pa mamica Juno ravno toliko boga, kakor jaz in vi; zató se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | deževati, zapazi mavrico, ter se zeló čudi prelepim barvam. „Ljuba mamica“, reče čez nekaj časa, „ljudje pravijo, da iz božje mavrice |
| Žalostna vernitev (1864): | mu, da je še mlad, senjá se mu od ljubljene mamice, od drage deklice. Sladko se smehlja, in njegova usta šepečejo |
| Dragotin (1864): | sanjaje od mile domovine, od ljubih tovaršev, od lepe, zlate mamice, in ko otožna senca svitlih sanj, se mu je prikazovala |
| Marjetica (1877): | jej drvile po glavi. Najbolje pa se je spominjala ranjce mamice, ki je bila tako blaga žena in trdno je sklenila |
| Sama svoja (1895): | skozi in skozi! In ta naj bode naslednica tvoje krasne mamice in tvoja druga mati? — Uh! « — Izredno je ugajalo Milki tako |
| Dve svatbi (1895): | Možinovo, in pa še s tako lepo doto. Toda skrbne mamice se niso menile za to. Njim se je stvar zdela |
| Sama svoja (1895): | samo ob njej živeti. Ko ne bi bila bolezen tvoje mamice požrla skoro vse njene dote, bi ti prišlo vsaj kaj |
| Sama svoja (1895): | srca ... le tiho bodi! — hinavec je bil od nekdaj! — Tvoje mamice ni nikoli ljubil — uh, koliko je preplakala revica, on je |
| Sama svoja (1895): | je moj papa ... ?« »Resnično je vse. — Takoj po smrti tvoje mamice pa se je preselila Pavla za blagajničarico v kavarno »Pri |
| Stari dolg (1897): | je umrla mati. Deček je brezskrbno brcal v naročju stare mamice, oče pa je šel na vrt, vrgel se v travo |
| Dragotin (1864): | mati zvečer v plavž peljala, kako se je stiskal k mamici in kako je bila očarana vzbudljiva njegova domišljija po podobah |
| Žalostna vernitev (1864): | je nesrečnega Franceta žalost in hrepenenje po očetnjavi, po stari mamici in ljubljeni deklici. V strašnih stiskah mu je preteklo leto |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | ostane kak mladeneč pri svojem dedu, kaka deklica pri stari mamici. Vidé bistro mlado kri, se razvedré stari. Očkom v rudečih |
| Na Žerinjah (1876): | ga zadele nekdaj njene besede, ko je govorila o svojej mamici, kako se mu je vtisnila njena podoba, ko je klečala |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | veličastno kakor ta večer. Ali nekaj se je zdelo starej mamici vendar le čudno. Ko je bila zadnjič pri polnočnicah, videla |
| Roman starega samca (1895): | zato tem čarobnejšim glasom, »prevzamem jaz srčno rada to nalogo. Mamici je danes že mnogo bolje; dovolj bode, ako zdaj pa |
| Zunaj (1896): | beli krstici Ivančka v jamo, da bi spaval pri svoji mamici tam zunaj. |
| Zunaj (1896): | boš prej zdrav! « »O papa, meni se je sanjalo o mamici. Prosila me je, naj pridem! « — Drugi dan ni mogel več |
| Zunaj (1896): | ga vzdigne v posteljici, in mu je dejal: »Papa ... k mamici pojdem ! — — Da ... da je ne bo strah v grobu! « Stotnik |
| Razne dela (1870): | Sonca svit za dne osrami, Družbo v tmi z blišobo mami, V kitah luna sveti se, Ki od sonca zalši je |
| Razne dela (1870): | predrami. Ker večkrat ta dremota kar Goljufna je, de druge mami. Pa nje naklep je tverd in strog. Ter bersne urno |
| Razne dela (1870): | serdu se zapró ljubezni moji. Sorelka. Oslepljen ljud je, zmota mami ga, Pa vertoglavje to minulo bode. Ni dalječ dan, ko |
| Razne dela (1870): | ljubezen življenje pretrese, Sivkaste barve nahip zaverté se. Mično nas mami za leta prijazne Pene pomorske prikúpliva hči, V djanje priprosto |
| Razne dela (1870): | Nam pogubljiva bivši toliko, Nas tudi tukaj um kali vši mami? Povejte, kdo začel je kreg? Lord žlahtni! (Talbotu:) Ste vi |
| Roman starega samca (1895): | bila je lepota one nevarne vrste, ki nam slepi oko, mami razum, draži čutnice ter vzbuja strast, srce pa pri tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih prime, ino s' hvaleshnim ferzam jim rezhe: „Preljuba moja mamka! vi ſte sa mene vezh ſkerbi imeli, kakor jes sa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljko veſelile; tako shaloſt vzhakala bom. Povejte mi vender, preljuba mamka, kak je neki to, de ſo ſe tako pokasile? ” „Prav |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka, kaj zhuda ſe s' mojimi roshzhami godi! Ne bote jih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glejte, ljuba mamka, kako ſo bele pereſza po konzih lepo roshnate! Tudi lizhni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vgleda, ino v' eni ſapi materi pravit hiti. „Pojte, preljuba mamka, je djala; ſpet bote novo perkasen na mojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtopiti, Hzherko sa sheno dobiti, Mamko poprej Dobro poglej ! Je mamka le pridna sheniza, Bo hzherka nje prava deſniza. L— z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí |
| Tine in Jerica (1852): | po vasi boš kmalo zvedil. Tine. Kaj bom zvedil, ljuba mamka? Liza. Ne imenuj me več mater! Kaj kej taciga moram |
| Deborah (1883): | Tržinar. Tako je, mamka; jaz imam še molek, katerega ste mi vi dali. Pek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozha ! Shush. She nekej , lubi otrozi! — Jeſt bom po vaſho mamko piſal.Al ozhem? Nęshka. ( Le , le, ozhka! Matizh. ( Shush. Jeſt jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Tok jo vsameſh, Nehvalęshnik ? Matizh. Vsamem jo — sa mojo mamko. To ſo moj ozha! (pokashe na Shusheka. ) Nęshka. Al je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kolikor ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas živil, dokler so bili |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | iskali ljudje sami svojega živeža in niso več potrebovali nebeške mane. In zdaj še le so se začeli veseliti svojega življenja |
| Zoologija (1875): | v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste |
| Tiun - Lin (1891): | carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat |
| Tiun - Lin (1891): | katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno |
| Kemija (1869): | boleznih imenitno zdravilo. Tudi jederca koščičastega sadja, zlasti pa grenki mandeljni in listje lovoraste višnje imajo v sebi nekoliko višnjavega strupa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lisasto lice. Ako v kamenji vidimo veče ali manje votline, mandeljni imenovane, ki so popolnoma izpolnjene z druzimi minerali, zovemo ga |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mandelnovi cmoki na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zamoreš in tako izrezane mandelne v dobrim maslu rumenkasto ocri. Mandelnovi kolači. Mešaj eno unčo dobro stolčeniga cukra in dva ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namaži zdej to testo na oblate in prav urno speci. Mandelnovi bandelci. Mešaj eno unčo olušenih in drobno stolčenih mandelnov, eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | angleški cmok. Pečen kopun s solato. Torta iz cukreniga kruha. Mandelnovi loki. 163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevimi drobtinami potresene modle ter speci v pohlajeni peči. Mandelnovi oblati. Dobro zmešaj dva spenjena beljaka, eno unčo drobno stolčenih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s sardeljino polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmočki v mleku. Pečen puran. 87. Krompirjevi cmočki. Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni divji golobje. Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska |
| Kuharske Bukve (1799): | smersovati; popręd vsami ven ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en bokal ſmętane, eno nesręsano lemonovo |
| Kuharske Bukve (1799): | Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | jęſiha ſhe popred preden ſekanje gori rasloshiſh. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. Vbì v' en pozínen lonez ſhęſt jajz, inu ſhęſt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi. 182. Rumena župa z zelenimi rezanci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | izverne in ker svitlo skorjo po verhu dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z |
| Kuharske Bukve (1799): | vli med ſrovo vodo tolikaj, de bo dobro diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari |
| Kuharske Bukve (1799): | XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. Pinzha nameſti |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz |
| Sacrum promptuarium (1695): | na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen |
| Sacrum promptuarium (1695): | ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| Gozdovnik (1898): | z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si oči. »Boj se bliža. Moji beli bratje naj odvržejo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi |
| Ta male katechismus (1768): | de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima |
| Kemija (1869): | v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel |
| Kemija (1869): | nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino |
| Kemija (1869): | Manganov prekis (Manganüberoxyd), MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter |
| Kemija (1869): | manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo |
| Kemija (1869): | pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele |
| Kemija (1869): | essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli |
| Kemija (1869): | bele ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se |
| Kemija (1869): | okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan |
| Kemija (1869): | Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin |
| Kemija (1869): | v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni |
| Kemija (1869): | 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat |
| Kemija (1869): | se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov |
| Kemija (1869): | v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno |
| Kemija (1869): | klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli |