- matranje
- martranje
Oče naš (1854): cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi
- martranje
matranje matrati matrem matricaria matrimonii matrimonium matth. Matuzelj Mauroner mauvais maux mavec mavretanski mavrica mavričen Mavrus maxilla maxima maximus mazač mazanje mazati maziliti maziljen mazilo maža md. me mea meam méchant méchante mecn mecum meč meča mečiti mečji mečkati mečoč med medalja Medard medel medella meden Meden medenica medenina medenov medenje Mediana medica medice Medija Medijana Medijanska Medijanski Medina medinski meditare meditatio mediti Medja med_jaz medleti medloba medme medmet medničanka mednik Medno mednosničen mednje med_oba medovec medpotoma medsebojen medsebojno medstanje medtem medtem_ta med_ti medved medvedji medvedomorka meersalz meerschaum megla meglen meglenica meglica Megušar meh mehak mehaničen mehanično mehanika mehast mehčovina mehek Mehika Mehikanec mehko mehkoten mehkužec mehkužen Mehmed mehur mehurčast mehurček mehurec mehurek mehuren mehurjev meilleur meilleure meis meja mejač mejen mejiti mejnik Mejnik mekat mekina mekinjski meksika mel melafir Melancij melanija Melhior Melhtal Melita melius melja Meljard meljardov Melk melona Melonius Melvil memoriranje men mena menalia Menalia Menart menartov menda mendacem meneč menela Menela Menelaj Menelia mengeški meni menica meničen meničnik menih menilit menilius menitev meniti mennige menora Men-ruž menschentödter mensonge Menšikov Menule menjaje menjalec menjalen menjati menjava meo meos mera Meran mercator mercurius mère mereantur mères merhurček merica meridian merilo
| Oče naš (1854): | cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite |
| Botanika (1875): | Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Impedimentorum Matrimonii ſuccincta Carniolica explanatio. Tu je: Kratku resloshenje tih saderſhekov tiga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ”promiſsi matrimonii” Tokó ! ſmo tukej domá ? — Dobro , dobro! — Nęshka ſe imá veſseliti |
| Sacrum promptuarium (1695): | navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir |
| Ta male katechismus (1768): | ſhe v' serze is njo greshil. Matth. 5. 28. Kaj pak ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe |
| Ta male katechismus (1768): | taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V' zhim obstojy ta ſapopadek teh dvanaist artikelnov? Jest |
| Ta male katechismus (1768): | taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita |
| Ta male katechismus (1768): | perwit, na kriſhu umerl, inu potem pokopan bil. Iſaj. 53. Matth. 27. Kaj pak ta pete: doli je shl pred pekl |
| Ta male katechismus (1768): | vem Angelam perpravlen. Matth. 25. 41. Kaj je pekl? Ena strashna gorezha jezha, kjer |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | peklenskiga terpleina. Katiri bo mene satajiu pred ludmy, govory Chriſtus Matth. 10., tiſtiga ozhem tudi jes satajiti pred mojim Ozhetam, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s' exempelnam, inu osnani Matth. 9. s' beſſedo rekozh: Confide fili, savupei moj Syn, tvoi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Svelizhani ſo ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tota die otiosi? Kaj ſtojte tukaj zęl dan bres dęela? Matth. 20, 6. Ta pèrva reſniza, katere ſte ſe od vaſhih |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | razodene, da ve zanjo naj starejši mož v devetej deželi. Matuzelj vzame popotno palico in je gre iskat. Bilo mu je |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | široka za devet naših cesarstev. Na konci devete dežele najde Matuzelj starca, ki je poznal žensko, za vse reči dobro, brez |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | poznal žensko, za vse reči dobro, brez greha in madeža. Matuzelj prosi starca da mu pove za njo, ker jo je |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | 10. Matuzelj bil je majhen človek, tak, kakeršni bodo ljudje, ko se |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | svete, ki so dostikrat še veliko več vredni kakor delo. Matuzelj je bil zdaj uže silno star ali še zmirom zdrav |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | je bil skril pod kad in pod kadjo je tičal Matuzelj celih tri sto let. V deželo prišla je silna lakota |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | gotovo sto let kar je umrla. Od silne žalosti se Matuzelj zruši in umrje. Živel je 969 let. Namenjeno pa mu |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | glada kakor muhe. Sin je vprašal Matuzlja za dober svet. Matuzelj mu veli, naj omlati streho in porabi zrnje za hrano |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | bi bil tudi stokrat modrejši od kralja Salomona. Tudi stari Matuzelj dobil je v glavo neumno misel, da se je hotel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa |
| Rudninoslovje (1867): | 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je |
| Kemija (1869): | Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſebi: un chef d'œuvre, mojſtrovſko delo, des chefs-d'œuvre; un arc-en-ciel, mávriza, des arcs-en-ciel. Kadar ie sloshena is predlóga in imena, al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mêni v méſta ſvéte. “ Ismèd oblákov ſólnze sdàj saſíje , In mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje, Nebéſhki sór |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne goljfa, Ki prave rádosti ne dá. 6. Zaklad božje mavrice. Lenka je nekega spomládnega deževnega dné gledala skozi okno. Ko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mamica“, reče čez nekaj časa, „ljudje pravijo, da iz božje mavrice vselej na zemljo pade zaklad, in da ga le taki |
| Divica Orleanska (1848): | Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski |
| Fizika (1869): | navedeni tok. Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča, védenec. Iskra, električna, elektrischer |
| Fizika (1869): | Kotel prekapni, Destillirkessel, 116. Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu |
| Zoologija (1875): | frontale. Sence. Os temporale. Gornja čeljust. Maxilla superior. Dolnja čeljust. Maxilla inferior. Ključnica. Clavicula. Rebra. Costae. Rebra. Costae. Koželnica. Radius. Stegno |
| Zoologija (1875): | Os parietale. Čelo. Os frontale. Sence. Os temporale. Gornja čeljust. Maxilla superior. Dolnja čeljust. Maxilla inferior. Ključnica. Clavicula. Rebra. Costae. Rebra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi |
| Zoologija (1875): | Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med |
| Ferdinand (1884): | kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal |
| Zlatorog (1886): | dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža |
| Rudninoslovje (1867): | s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prejmesh. Hodi ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje. 1 Jeſa ni mene nekol premojstrila , temuzh uſſeller , inu prutiuſſem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. Če pipa po pervem mazanju ne, zgine jo dobro osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat na dan, zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba vnovič 3 dni gobo mazati. Zakaj po pervem mazanju se redko goba odluši. Kolikokrat je treba s tem mazilom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perneſe v' alabáſtrovi púſhizi terdo libro drasiga ſamozhiſtiga nárdoviga masila, mashe Jesuſu, ki je bil per misi, noge s' njim, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſenimi sobmi nabita brana. Kadar je semlja mokra, de ſe mashe, ſe neſme branati, tudi ne, dokler ſo grepe terde. Umetni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kvintelc šukove masti, dobro ju zmešaj in s to mažo maži dvakrat na dan, zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni zaporedoma gobo maži s tem mazilom, in sicer enkrat vsaki dan; potlej počakaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | počakaj da se posuši, in na tako vižo tako dolgo maži, dokler oteklina ne mine. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Potem, ko si štupo že neke dni dajal, maži mesta, na kterih garje sedijo, s sledečim mazilom: 4 lote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. S tem mazilom maži oteklino 2 dni zaporedoma, počakaj da se posuši, in na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali 6 dni zmival, prenehaj z zdravilom 3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je podal sv. obhajilo kot zadnjo popotnico, potlej pa jo mazili! s sv. oljem in molil nad njo ter jej tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiš mazilo. Leto mazilo se imenuje zeleno, zdravno mazilo. Letega mazila se je treba posluževati, in rano gnoja snažiti, dokler ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivanje opustiti, in kakor hitro dlaka oteklino pokrije, se poslužiti mazila, ktero sim v X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro zmešaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat na dan v benceljnovi člen vribati: Vzemi 8 lotov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj hasnjiva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan osnaži. Marsikteri se bo čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast alj sirovo maslo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan s slano vodo. Takšnih ran ne smeš mazati z mazili ali mastnimi rečmi, sicer boš iz njih žulje napravil. XXVI |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | peč ne kadi. Ilovca se kmalo odkruši. Si hočeš terdno mazílo za pečí napraviti, vzêmi dobriga pepéla in ga preséj skozi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v kot štale postaviti, de se ne dotika druzih kónj. Mazílo za razpokane pečí. Navadna ilovca ne veljá veliko razpoke zamazati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | olja primešaj, da redko mazilo dobiš. Tretji dan se mora mazilo z gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem mu primešaj pol libre terpentinovega olja. Kedar hočeš to mazilo rabiti, razprostori volno, da garjevo mesto nago dobiš, ostergaj garje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in potlej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 lota terpentinovega olja 4 lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni zaporedoma gobo maži s tem mazilom, in sicer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. XXIX. Poglavje. Pipa. Pipa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | sladko smetano in belakom. Če se te rane gnojé, napravi mazilo iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | storiti da, to je: z parno kopvo (Dunstbäder) in z mazilam vimena. Mina. Kako se pa vse to naredí? Zdrav. Parna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | palec široko platneno vezílo, ktero je dobro namazano z drevnim mazilam (Baumwachs). Od tega vezila odreži toliko, kolikor ti je potreba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na koži pokažejo, naj se kraji, na kterih stojijo, z mazilom nasvetovanim v XXXIX. poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. S tem mazilom maži oteklino 2 dni zaporedoma, počakaj da se posuši, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo, na kteri sedi, šanta. Leta oteklina se maže z mazilom, ktero sim v X. poglavju nasvetoval, in mazanje je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se rada v gobo preoberne. Leta se s sledečim mazilom ozdravlja: Vzemi 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z ojstrim nožom odrezati. Rana se vsaki dan namaže z mazilom, ki sim ga v V. poglavju nasvetoval. Tako se ravna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešaj. Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. Ako so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | S tem mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zgorej rečeno. Ako so garje zastarane, in s štupo in mazilom se ne dajo pregnati, je treba na persih in na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji dan z lugom zmivati. Mlado živinče |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | da i pauperibus. Matth. 26. Sakai je ta poguba? tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena tudiſhozhu, inu dragu masilu na Chriſtuſovo glavo islila, rekozh: Ut quid perditio hc |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſlednu masilu prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o mozhni Bog opri naſho mózh, inu daj tvoje nebęſhku masilu naſ him beſsędam. Jeſt sazhnem, pèrpravite ſe! I. Dęjl. Pèrvizh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se |
| Zoologija (1875): | nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše |
| Sacrum promptuarium (1695): | Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en |
| Pozhétki gramatike (1811): | me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me |
| Pozhétki gramatike (1811): | dal ene bukve, to je, bo dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me- |
| Sacrum promptuarium (1695): | takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoje Jogre ima pertoshit Chriſtus: Non potuiſtis una hora vigilare mecum. Niſte le vi mogli eno uro s' mano bedeti. Veliku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Isaia 63. Torcular calcavi ſolus, & de gentibus non eſt vir mecum. To preſho, katira je is zeliga moiga shivota ta kervavi |
| Divica Orleanska (1848): | in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za |
| Divica Orleanska (1848): | Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu ne bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo |
| Ferdinand (1884): | te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na |
| Tiun - Lin (1891): | zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito |
| Lohengrin (1898): | klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja |
| Lohengrin (1898): | ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša |
| Lohengrin (1898): | nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo |
| Biblia (1584): | myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo, nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe |
| Genovefa (1841): | shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je |
| Genovefa (1841): | mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo |
| Maria Stuart (1861): | Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v |
| Lohengrin (1898): | Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo bli s'kaminami poſuti; resſekani , ſkuſhani, v' morieniu tega mezha ſo ony umerli, ony ſo v'koſhuhih, inu kosjeh koſhah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo pogaſili, ojſtruſti tega mezha ſo odshli, od bolesni ſo osdravleni, v' woju ſo mozni |
| Zlatorog (1886): | I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se |
| Lohengrin (1898): | Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname |
| Lohengrin (1898): | mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se |
| Divica Orleanska (1848): | Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí |
| Divica Orleanska (1848): | sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam |
| Divica Orleanska (1848): | Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | s svojimi očmi vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati |
| Ferdinand (1884): | Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša |
| Tiun - Lin (1891): | meni, no ne z namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker |
| Valenštajn (1866): | Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi |
| Robinson mlajši (1849): | so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ozreti. Tak napad na videz so večkrat ponovili, pšice z meči premenili in nadnj mahali, da je bilo le groza viditi |
| Najdenček (1860): | Skorej vsi francozki konjiki so popadali pod meči zlobnih sovražnikov, ki niso nikomur prizanesli. Strašno vdarjen sim se |
| Genovefa (1841): | vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga |
| Ferdinand (1884): | grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | miſli, ne bo moglo dete, ki ga ſovrashim, oditi mojimu mezhu. Tode Bog vé vſe zhloveſhke naklepe, ino jih lahko podkoplje |
| Genovefa (1841): | moriſhu preliti. Pa rad ſtorím to! Bolje je po rabeljnovim mezhu umréti, kakor martro tù — tù notri” na perſi je pokasal |
| Stric Tomaž (1853): | človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da |
| Gozdovnik (1898): | pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči. |
| Astronomija (1869): | kraji zopet videli. Na nebeskem globusu je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla. |
| Kemija (1869): | cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in še drugih kovinskih zmesi |
| Astronomija (1869): | ktero imenujemo prenašalec (transporteur) , ki je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. 4.) je izrezan polokrog, ki je na 180 |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupe janežovega semena, jih zmešaj z bezgovim sokom ali z medom v močic. Tega močica daješ trikrat na dan, dva kvintelca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konj noče več žreti, se mora leta štupa z redkim medom ali sterdom v močic zmešati. Tega močica se konju trikrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4 lote bljuvne soli, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Zraven tega močica dobiva koza vsaki dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | cvetjem vred, ga v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 3 lote brinjevih jagod, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali |
| Zoologija (1875): | razredu, večidel stave lončke od voska in je polné z medom. Živé ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih |
| Zoologija (1875): | ženski cvet. Ta posel opravljajo sosebno žuželke, ki gredoč za medom od cveta do cveta na svojem dlakovem telesu prah prenašajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi |
| Genovefa (1841): | s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči |
| Razne dela (1870): | je Zdaj nar lepši pod cesarjem! " Kot na vertu tulipana, Medju drevjem jela tenka, Sije v cvetju svetu znana, Grekam ko |
| Razne dela (1870): | ponudi za Heleno dvobor, v ki ga Menelaos dovolji. Pogoj medju vojnama. Helena imenuje zboru vojvode Ahajske. Premaganiga Parida umakne Venera |
| Razne dela (1870): | ohol okrožja vojake Ahajske, Kakor ponosni sernjak jesensko zagošene rune, Medju šibkejšimi strog se sernami zdetno sprehaja. Reče Helenca na to |
| Razne dela (1870): | čverste, tode iz korena Neznaniga pomembonosno rasel Je bratočert nesrečen medju njima, Edinost nju detinstva podkopaje, In je zoríl v resnobi |
| Razne dela (1870): | tak cesarske dostojnosti splošne! Helena reče na to, ta boginja medju ženami: Vreden, o svak, si moje časti, češenja mi vreden |
| Razne dela (1870): | Sredna hrani v tmini žalni Grob olišpan, ves kristalni, Varno medju stolpe vzet, K njim z verigami pripet; V grobu tem |
| Biblia (1584): | vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo |
| Biblia (1584): | vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe |
| Biblia (1584): | bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe |
| Biblia (1584): | takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi |
| Biblia (1584): | Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je |
| Biblia (1584): | Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga |
| Valenštajn (1866): | sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej |
| Valenštajn (1866): | z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti |
| Deborah (1883): | Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to |
| Sacrum promptuarium (1695): | premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na |
| Sacrum promptuarium (1695): | dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel |
| Sacrum promptuarium (1695): | dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | st. Medárda kane, táko celi mesec ostane. Kar se od Medárda kremIjá (govori), tudi od Kresa veljá. — Če Rožnicvet bolj gréje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolgo po Kresu ogláša, pravijo de dragino pernáša. — Na st. Medárda več taciga mraza ni, ki se vinu grozi. — Če Kres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zadnjim krajcu zlo rádo dežúje. — Kakoršno vreme na dan st. Medárda kane, táko celi mesec ostane. Kar se od Medárda kremIjá |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali |
| Roka in srce (1883): | v hiši, kakor v prirodi pred nevihto. Pogovori so bili medli in pretrgani; obnašanje prisiljeno. Kam je zbežal nekdanji blaženi mir |
| Žgánjar (1890): | oči pa je zdaj pa zdaj obrisala z belim predpasnikam. Medli obraz mlade ženske je kazal, da veliko in čestokrat joka |
| Gojko Knafeljc (1899): | bilo videti pri napol odprtem oknu že luč, in njeni medli žarki so se črtali na stropu. »Zdaj, ali pa nikoli |
| Gojko Knafeljc (1899): | kakor veliko, od prečute noči utrujeno, krvavo obrobljeno oko. Njegovi medli žarki so se usuli Gojku na obraz ter ga zdramili |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ |
| Jerica (1859): | držal, ponosen je bil proti kmetu, pa ves prijazen in meden pri Jurčkovih; pretehtano umevno je govoril, in ker je bil |
| Sosedov sin (1868): | ki je šla kuhinjske posode in pražnje obleke kupovat, prinese medén štrukelj, rdečo trobentico in še kaj lepega. Veselé se ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O |
| Robinson mlajši (1849): | mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam |
| Cyclamen (1883): | oni komaj ostajal poleg njega. »Fino dekle to! « reče zopet Meden, ter si máne roki; »jaz ne poznam tu blizu nobene |
| Cyclamen (1883): | v Gorici v Medenovi hiši, — saj veste, da ima tam Meden hišo — in zdaj, ko jima je tamkaj prevroče postalo, prišla |
| Cyclamen (1883): | zato so taki gostje že več let obiskovali Borje. Tudi Meden je rad oddajal stanovanja v svojem gradiči, ali pa v |
| Cyclamen (1883): | Toda vrniti se morajo pred večerom. Vidva pač ostaneta tu? « Meden je pritrdil, a doktor se je hotel izgovarjati. »Opravila imam |
| Cyclamen (1883): | nameravala novo poročena odpeljati se na Nemško, kakor je trdil Meden, obiskat nevestine sorodnike; izmed njih je bil samo jeden, sicer |
| Cyclamen (1883): | obraze svojih dveh znancev, a videl je le, da je Meden jako dobre volje, Nemka pa taka, kakeršna je bila sinoči |
| Cyclamen (1883): | za oba! In celo, haha, če bo kaj otrok, — haha Meden oče, hahaha —« Grajski gospodar se je vil od smehu. Doktor |
| Cyclamen (1883): | lestvi, to se pravi, vsaj tako visoko, kakor ta gospod Meden, oni prihaja le, da se mu čestita, ali pa morda |
| Cyclamen (1883): | postajali so oni plašni lovci tudi bolj pogumni in neutrudljivi. Meden je vpil, da treba še v ta in v oni |
| Cyclamen (1883): | Boletu! Vi pa ste si ogledali vrtnarsko toplico pri gospodu Medenu! « reče doktor ter pozdravi uljudno. »Vse sem pozvedel na Drenovem |
| Cyclamen (1883): | pravice, da ne bi priredil svatom obeda v svojem gradu. Medenu je bilo pa to še bolj po volji. Jako mnogobrojna |
| Cyclamen (1883): | trenutji jezilo, da ga Elza tu sreča. »Smijala se bo Medenu in meni,« dejal je sam pri sebi. Ogniti se ni |
| Cyclamen (1883): | zato se tudi ni jezil ter ni postal sovražen niti Medenu niti doktorju. Danes je bilo pa vender čudno, zakaj seda |
| Cyclamen (1883): | nadzornik tudi nista opustila nekoliko podlih dovtipov, katere sta šepnila Medenu na uho. Le ta jih je vzprejel z zadovoljnim smehom |
| Cyclamen (1883): | prijatelj, brez šale,« meni Bolè resno, »jaz trdim, da bode Medenu jako koristno, da pride v te roke. « »Če bode Elza |
| Cyclamen (1883): | nabirala jagode ter potem te in jednake tvarine kot po Medenu pooblaščena prodajalka ponujala in oddajala z malim dobičkom tujcem na |
| Cyclamen (1883): | mnogo potrebujejo. Kako je z vinom, tega ne vem; pri Medenu boste zvedeli, ta jim je prodaje! In kam hodijo? Nikamor |
| Agitator (1885): | hoče Meden postati narodnjak? « »Ti gospodje imajo druge namere. O Medenu ne govorim, kajti ako postane naroden, potem je veternjak, in |
| Zoologija (1875): | naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. |
| Cyclamen (1883): | Kajti mislil sem vender, da bo ta prej tvoja, nego Medenova. « »Haha! « »Es ist eine alte Geschichte, doch ...« »Ne bodi siten |
| Cyclamen (1883): | se obrnil povprek čez goščo na stran, kjer je stala Medenova pristava. Ugibal in sodil je početkom skoro hladnokrvno, akoravno mu |
| Cyclamen (1883): | Deseto poglavje. Pristava Medenova je bila, kakor smo že povedali, oddaljena kake četrt ure |
| Cyclamen (1883): | ga Elza ljubi — do vsega tega mu ni bilo nič. Medenova soproga je to zapazila, in skoro ni moči imela prikriti |
| Agitator (1885): | ne morem, obžalujem« — hitel je oni, dobro vedoč, česa želita Medenova. »Kaj pa imate tako silnega? « Koren je bil časih tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lizhno pinjo, per kteri ſe nizh ne pogreſha, kar delo medenja polajſha. Prav lahko ſe ta pinja shene, ko ima zelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tajiti ne more, de je bilo s njo ſitno delo medenja prezej polajſhano; vender pa ſmo ſhe pomiſlovali, kako bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč |
| Gozdovnik (1898): | Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se |
| Gozdovnik (1898): | je Tiburcio sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij de Mediana se vzdigne. |
| Gozdovnik (1898): | imamo pa besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug, |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj |
| Gozdovnik (1898): | Kaj niste nikdar slišali, da je mrtev grof Antonio de Medijana? « »Mrtev ali izgubljen! Kaj ima ta sennor opraviti z grofom |
| Gozdovnik (1898): | reči? »Ko bi bil takrat ti videl grofa Antonio de Medijana, to bi, no, zdaj povej, kaj bi. « »To bi bil |
| Gozdovnik (1898): | tega don Estevana de Arečiza, ali pa grofa Antonio de Medijana. « »In kdo so bili moji stariši? « »Povedi mu, Pepo! ti |
| Gozdovnik (1898): | držim. Ko bi bil takrat ti videl grofa Antonio de Medijana, to bi« »Antonija Medijanskega? seže v besedo Tiburcij. »Je-li poznate |
| Gozdovnik (1898): | Toraj ti res misliš, da je on grof Antonio de Medijana? « »Prav tako res in gotovo, kakor vem, da si otél |
| Gozdovnik (1898): | don Estevan se imenuje prav za prav grof Antonio de Medijana ali pa vojvoda Medijanski. On je lastnik te pristave, in |
| Gozdovnik (1898): | gleda daleč nad morsko planjavo . posestvo stare a bogate rodovine Medijanov. Medijanski grofi že dolgo niso prebivali v tem divjem in |
| Gozdovnik (1898): | času, ko so Napoleonove armade preplavljale Špansko, obstajal je rod Medijanov iz šesterih oči. Don Juan, |
| Gozdovnik (1898): | ti predajam ko potrdilo ta dva prstana: eden je pečatnik Medijanov, ki ga je nosil še tvoj oče, eden pa je |
| Gozdovnik (1898): | Dovolite, don Juan de Dios! Je-li ta gospod res svitlost Medijanska? « »Res je, Pepo, imel sem prav. Moj gospod je in |
| Gozdovnik (1898): | domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi v svoji sobi! « »Jaz zapovem, da jo prebudite, in |
| Gozdovnik (1898): | Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride |
| Gozdovnik (1898): | izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga |
| Gozdovnik (1898): | Rozalita Avguštinova! « »Od kodi pa ona to zna? Je-li grof Medijanski poznan na pristavi? « »Njegova lastnina je pristava, Avguštin Pena je |
| Gozdovnik (1898): | pri Pozi, ter malo prej izvedel, da je on grof Medijanski ali pa tudi vojvoda Medijanski. « |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza, ki je bil, kakor ste vedeli samo vi, grof Medijanski in vojvoda Medinski, ta je mrtev; umrl je po travanski |
| Gozdovnik (1898): | vas pozdravim, pa tudi vas, sennorita. « »Njegov stričnik, mladi grof Medijanski? Tega ne poznam; ne vem nič o njem. « »Poznate ga |
| Gozdovnik (1898): | daleč nad morsko planjavo . posestvo stare a bogate rodovine Medijanov. Medijanski grofi že dolgo niso prebivali v tem divjem in samotnem |
| Gozdovnik (1898): | izvedel, da je on grof Medijanski ali pa tudi vojvoda Medijanski. « |
| Gozdovnik (1898): | grof Arečiza ustane od tal, na kterih je ležal. Plemenitaš Medijanski je bil bled. Lica so mu bila upala, da je |
| Gozdovnik (1898): | prav za prav grof Antonio de Medijana ali pa vojvoda Medijanski. On je lastnik te pristave, in ta pač ni mogel |
| Gozdovnik (1898): | soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof Medijanski, ta živi. Pustil sem ga v hudem položaju: razbojnika travane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v |
| Gozdovnik (1898): | lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi, ali z |
| Vetrogončič (1860): | na dolgi čas prevdarjam. Saj vem, kaj hočeš? Ti ljubiš Medja; zdaj pa tožiš in žaluješ, ker ti hočem dati drugega |
| Vetrogončič (1860): | sodim: Gotovo še niste pozabili, kako je letos pred pustom Medja snubil gospodično. Vi že vse natanjko veste, jaz samo to |
| Vetrogončič (1860): | vijavne moči ima v sebi priprosta šiba leskova. Ako bi Medja v znamenja veroval, bi se mu zdaj ne bilo nadjati |
| Vetrogončič (1860): | da je sum huji kot resnica. Počasi pa je tudi Medja zapazil gospejno mlačnost. Ko je šel pust h koncu, so |
| Vetrogončič (1860): | v soseski! Ko so bile pisma zapečatene, se oberne gospod Medja k Janezu rekoč: »Veče pismo daj gospodu, manje gospodični, pa |
| Vetrogončič (1860): | se mu je zdelo, da ga je Medja povsod spodrinil. Medja je pa ustal po navadi, tudi k-ski notar, po kterega |
| Vetrogončič (1860): | dne, ko Medja pride, v red svoje pisma in obravnave. Medja naj bo priča zaroke, in ako pride v sredo, se |
| Vetrogončič (1860): | mlačnost. Ko je šel pust h koncu, so enkrat vidili Medja v černem fraku stopiti spred praga Dankovičeve hiše, potem ga |
| Vetrogončič (1860): | povedal, kar je hotel tu in tam slišati, da živi Medja kakor pri zlati mizi, da mu denar iz pravd sproti |
| Vetrogončič (1860): | kapljico poskušaje, si je Milika res veliko opraviti dajala, in Medju z vprašanji komaj časa pripustila, da je žejo ugasil. Pogovarjala |
| Vetrogončič (1860): | je z gospodovim sporočilom. »Kratko pismice« — pravi gospod — »sem pisal Medju, da naj pride nekaj dni k nam. Marsikaj bi ga |
| Vetrogončič (1860): | vsak bravec, zato povem. Vsaki si pa domišljuje, kako je Medju jedi ponujala, kako ga je izpraševala, in kako sramožljivo mu |
| Vetrogončič (1860): | se marsiktere misli razširile po glavi, ki bi ne bile Medju prijetne, ako bi jih bil vedil. Prijetna govorica Vetrogončičeva, njegovo |
| Vetrogončič (1860): | letos dati Milko Vetrogončiču, ali pa še le prihodnji pust Medju, ako ne bo druzega snubača. Pa tudi Vetrogončiču hoče muhasti |
| Vetrogončič (1860): | je prah otresel in gerlo izplaknil, druga pa k gospodu Medju. Z začudenjem gleda dohtar nepričakovan list popraševaje, kake premembe navadnega |
| Vetrogončič (1860): | strani ali celo skozi očala gledajo. Ko se nazadnje Vetrogončič Medju ponudi, da ga popelje k gospej, so mu precej tovarši |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in če ga jé, ji nič ne tekne; sadno drevje medlí in se slabo sponaša; 2. močirno zemljiše se spozná dalje |
| Potovanje krog Triglava (1860): | mačje očí in na Triglavski jetičnik. Ko smo se tako medli z naberanjem rastlin, priletí precej blizo cel trop tičkov, ki |
| Žalostna vernitev (1864): | pa rožic na njeno lice ni vec nazaj. Zmiraj bolj medli, in ko jesenski mraz zadnjo poljsko cvetlico zamori, tudi ona |
| Razne dela (1870): | zvem otožno. (Bleda in treptajoča Izabela, opirana po Don Manveln, medlí na bližni stol. ) Don Cezar. Si rekel, de zamorci so |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu |
| Robinson mlajši (1849): | več vedel. Če je popravici vmerel, ali je le v medlobah bil, še se ni moglo vedeti. Dolgo je tako ležal |
| Robinson mlajši (1849): | da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno |
| Robinson mlajši (1849): | bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se ni nič |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe v' Tomasha |
| Blagomir puščavnik (1853): | vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali, dragi moj, to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov 16000 gl. |
| Deborah (1883): | deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes |
| Pozhétki gramatike (1811): | DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro oglaſimo en gib, eno djanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro oglaſimo en gib, eno djanje, en |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo: imé, zhlén nameſtime, perlóg, glágol, deléshje, predlóg, narézhje, vés, medmét. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napolnil. (Poleg zhaſopiſa: »Katholische Stimmen« 1843). J. K. Ogenj v Mednim. Po nozhi od 27. do 28. pretezheniga meſza je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po nozhi od 27. do 28. pretezheniga meſza je v Mednim, neki vaſi poldrugo uro od Ljubljane, na veliki zeſti proti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | te strani ena ali več terdih bulic zapazi; ako je mednosnična stena razjedena ali z majhnimi vredi posuta: se mora konj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lugom dobro osnažiti. Ako je konj mlad, dobro rejen in mednosnična koža še ne razjedena in brez vsih vredov, se sledeča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupno trgovali ter pridobili 3311 gl. Kakó je ta dobiček med-nje razdeliti, ako je bilo razmerje med njih vlogami kakor 3/5 |
| Gozdovnik (1898): | je prepozno. Sokoljeoko, izmed vseh prvi, se zakadi v sredo med-nje ter hipoma prejezdi dva Apača, tretjega zadene tomahavk in ko |
| Gozdovnik (1898): | vsega znojnega in kadečega se, ter stopi brezstrašno v sredo med-nje. »Kje je vodja mojih rdečih bratov? « »EI-Mestizo! « čuje se na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je |
| Gospa s pristave (1894): | Za sedaj zdravi, svetla gospa! Bodite uverjeni, da bom mnogokrat med potoma na vas mislil, in upam, da me tudi vaša |
| Žalost in veselje (1870): | dal Jaka pregovoriti in "Lastavica" je odrinila nazaj proti Bataviji. Med potoma so ostali nekaj časa na otoku Sumatri, kjer so |
| Žalost in veselje (1870): | je v knjige, kterih je imel kapitén mnogo na ladiji. Med potoma se jim ni nič posebnega pripetilo, vedno so imeli |
| Žalost in veselje (1870): | je tiger vedno dalje vlekel, zgubil je tudi to upanje. — Med potoma pride mu na misel, da ima pri sebi še |
| Marjetica (1877): | vrne na svoje prejšnje mesto, vežni prag, počasnih, resnih korakov. Med potoma, kake tri pota pomenljivo z repom migne, kako bi |
| Domačija nad vse! (1889): | dospejo zdravi in nepoškodovani do zaželenega cilja, dasi jim je med potoma tolikokrat pretila nesreča, uplivalo je na potnike jako ugodno |
| Domačija nad vse! (1889): | doktor. — »Ne, tega jaz nikakor ne morem dovoliti; ona bi med potoma žalosti umrla. O Jeličini osodi imam tudi jaz še |
| Domačija nad vse! (1889): | hrepenelo Vaše srce? — Dospeli ste v domovino, dasi Vam je med potoma za las pretila smrt v morskih valovih; našli ste |
| Lepi Tonček (1895): | koga spraviti pod zemljo. Gospod Valentin gré brž z Molčinom; med potoma zvé, kako je zbolela hči. Ošteval je pošteno Molčina |
| Slučaji usode (1897): | ti je vse odpuščeno, vse ... vse! Nema, ne da bi med potoma izpregovorila besedico, podasta se na to v grad. |
| Fizika (1869): | podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab |
| Fizika (1869): | vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa |
| Fizika (1869): | pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali |
| Botanika (1875): | zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali |
| Kemija (1869): | ali neutralno. Kisline in osnove, spajajoče se v soli, si medsobno slabé in vničujejo lastnosti, zato so soli neutralne in zato |
| Kemija (1869): | kako železnato slatino (eisenhältiges Mineralwasser). Klejeve in čreslovnate raztopine se medsobno obarajo. Kakor namreč klejnatej tekočini priliješ čreslene kisline, nastane brezbarvena |
| Kemija (1869): | kost je namreč sostavljena iz dveh mrežastih tvarin, ki se medsobno tako prešinjate, kakor bi bila druga v drugo vtkana. Ena |
| Botanika (1875): | sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile |
| Razne dela (1870): | Veverca pod hojko poje Čudno sladke pesmi svoje, Čivka, žvižga medju tem V ostermenje vsim ljudem. Zraven pa oreške tare, Lešnike |
| Razne dela (1870): | zapustili, Serčni so ostali z njo, Čislali ko sestro jo. Medju tem carica huda Ne vtolaži v sercu gruda, Strasti grize |
| Razne dela (1870): | Veverca pod jelko poje Čudno sladke pesmi svoje, Čivka, žvižga medju tem V ostermenje ljudu vsem. Zraven pa oreške tare, Lešnike |
| Razne dela (1870): | res. " S tem doverši knez dvomljivo; Gleda ga nekako sivo Medju tem molčé labud, Zadnič tak izreče čut: "De se sreče |
| Razne dela (1870): | si krasna, dvombe v stran, Cvet lepote, dnes ta dan! " Medju tem deržave sveta Jelisej vse prek obleta, Po nevesti praša |
| Razne dela (1870): | nevesta le posluša, Govoriti ne poskuša, Tode krivi lica mlade. Medju tem se ženin hvali, De imel jih je na zbero |
| Tihotapec (1855): | ura. Ta bi bila srečna! Prime strune in jame peti, medtem ko Ana z začudenjem in s presladnim nemirom trepetaje pred |
| Tihotapec (1855): | Ano, kot dvorezen meč. Oče, dragi oče, le zamore izreči, medtem ko ga poljubi; jaz moram moliti. Bodite zdravi! S temi |
| Tihotapec (1855): | sploh vsaki častni stan mi je zoperen. Ah! zdihne večkrat medtem, ko bi Ano imel, naj bi bilo, kjer koli hoče |
| Bore mladost (1862): | je pa proč obernil svoj obraz in v tla stermel medtem, ko je sivi gospod zdihoval in Bogu tožil, da mu |
| Domen (1864): | razčerhne in razpotegne kakor Samson tistemu levu ali — kdo vraga. " Medtem je Sova težko stokal pod sinom. Zadnja ura mu je |
| Roman starega samca (1895): | Najin pot je trajal dobre četrt ure, a nihče naju medtem ni izpregovoril besedice. Nekaj se je bilo vrinilo med naju |
| Roman starega samca (1895): | kakor bi bila v meni zagledala pošast. Nje lice je medtem postalo pepelnate barve, iz nje polodprtih ustnic pa zadoni zamolkli |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Prodiram dalje, premagujem vse možne ovire ali omagujem pred njimi; medtem pa čas hiti in sončni žarki pekó, kakor da imajo |
| Vzgoja (1899): | ga niso še preveč odrli. Mlajši brat Tine je hodil medtem po dvorišču in je tudi zvedel, da sta prišli sorodnici |
| Robinson mlajši (1849): | obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | srečno zgrabim za en škric in vlečem na vso moč. Med tem je pa tudi Boštjan prišel, zgrabi po sreči gospoda |
| Spomini (1860): | tako zamolklo govoril, da še vsih njegovih besedi nisem razumel. Med tem ko on iz mojega gibanja toliko lahko presodi, da |
| Vetrogončič (1860): | je Janez po tem pismu Vetrogončiču nenavadno malo časti skazoval, med tem ko je Milka proti Vetrogončiču postala vsa prijazna. Morebiti |
| Žalost in veselje (1870): | čepel Hoaksla. Puška poči in jezdec se zverne s konja, med tem pa tudi begun srečno dospè v gozd in se |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | napravi z vso družino, tudi s sestro vdove, katera je med tem svoje posestvo prodala, v tujo deželo. Alfredu in otrokoma |
| Roka in srce (1883): | prejemali denar za svoje in hišne potrebe. Vi pa lahko med tem časom potujete, ako se Vam zljubi, morda v svojo |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | takoj užgati, kedar se bo sovražnik prikazal na domačih tleh. Med tem je na Turškem dne 12. grudna leta 1574. umrl |
| Dušne borbe (1896): | priplul v svoji dobri volji do neke nove zvezdoslovne teorije. Med tem, ko je na dolgo in široko razkladal predmet, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina |
| Blagomir puščavnik (1853): | človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | odloči osoda. Zelenec ima priti vsaki čas! « Nevihta je bila med tim potihnila. Tudi oskrbnik mirneji hodi po sobi, časi pa |
| Razne dela (1870): | iz rok prevzetne bliska Mladosti meč, de mah na mah, Med tim ko množ veselja vriska, Zvalí se glav ne malo |
| Na Žerinjah (1876): | prostor, in nad njim dvigajoče se nebo. Ko bi rasle mej tem borovjem smreke in rastlo hrastje, ter z razno barvo |
| Na Žerinjah (1876): | teh razprav. Rogulin je le sem ter tja omenil kaj, mej tem pa opazoval svoje nove znance. Z Amelijo še nij |
| Na Žerinjah (1876): | Govorila sta, poljubovala se in molče si gledala v oči; — mej tem pa je potekala minuta za minuto, četrtinka za četrtinko |
| Rokovnjači (1881): | ne mene, kristjana, da bi te pasla sama kisla repa! « Mej tem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize, in skrivaj |
| Deborah (1883): | druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem |
| Roman starega samca (1895): | vedno in vselej kočljivo. »Osemindvajset,« dopolni graščak mirno. »Ali ste mej tem imeli v gradu goste? « pozvedujem dalje. »Kajti bojazen, ki |
| Roman starega samca (1895): | ondi se je do sitega najela najokusniših in najdragoceniših rečij, mej tem ko sem se jaz upal jedva košček najcenejšega blaga |
| Slučaji usode (1897): | mož v naglici prezrl. Kolar upré pogled na naznačeno mesto, mej tem ko ona z nagubančenim čelom in vedno bolj zabledujočim |
| Slučaji usode (1897): | da se dolgo mudi ž njo, predno je pošteno svetila. Mej tem, ko se je Radoslav bavil s svetilnico, je segal |
| Robinson mlajši (1849): | bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | reče: „Tebe in opico bi mogel prenočiti, ali kam z medvedom? ” Italijan zapazivši svinjak blizo mlina, reče: Medveda bodemo v svinjak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | J. Kratkočasnica, Medved in tat. Nekega Italijana po Ogerskem z medvedom in opico (merkvico) potujočega mrak vjame, ko je s svojo |
| Revček Andrejček (1891): | sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | hudiča! nikadar več nečem krasti. ” Na to se Italijan oglasi, medvedu zapové, da naj človeka izpusti, in iz svinjaka pride. Tat |
| Astronomija (1869): | Tako so prilikovali lehko vidno sozvezdje v pod. 40., kmalu medvedu, kmalu vozu. Pri večini sozvezdij ima pa domišljija preveliko svobodo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni, ko so v divjem skoku krog njega se kolobarili medvedje in leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem |
| Zoologija (1875): | Medvedje pleme. Zveri tega plemena imajo gole podplate in z večino |
| Gozdovnik (1898): | kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške |
| Kemija (1869): | Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | viditi, kakor da bi ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta dan. Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili |
| Gozdovnik (1898): | to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka |
| Gozdovnik (1898): | Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | šla voda po vertincu v megle, ali pa nazaj iz megle v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je viditi, kakor da bi šla voda po vertincu v megle, ali pa nazaj iz megle v vodo. Tudi na suhem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se |
| Zlatorog (1886): | Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa |
| Gozdovnik (1898): | rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči |
| Najdenček (1860): | sim se in iti sim že hotel. Kar zagledam dalječ meglo prahú. Kmalo sim spoznal majhno turške tovornike, ki so na |
| Kemija (1869): | vodi le sled železa, videl bodeš drugo jutro neko vijolčasto meglo okoli šiške. Kedar sadje režeš ali lupiš z nožem, raztopé |
| Zlatorog (1886): | Ovíla megló je krog belih kron Noč tèmna na Triglavu gôri; Sedaj |
| Zlatorog (1886): | klic svoj dvignite svaréči, Prepodite koze in ovijte Z gosto meglo vid nesrečniku! Oh, brez glasa dvigajo se stene, Oh, in |
| Gozdovnik (1898): | dobro kurjeni ognji ter so metali žar na reko, gosto meglo razsvetljujoči. »Ta bo huda! « de Rdoles. »Kako pojdemo od todi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz megle v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od |
| Fizika (1869): | federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru |
| Astronomija (1869): | kakor vidimo, „rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive na množico manjših zvezd, nektere pa |
| Astronomija (1869): | imenovane zvezdne kopice, potem — in to le skozi daljnogled meglenice. Meglenice so bolj ali manj ostro občrtane svitle prikazni, in se |
| Astronomija (1869): | tako imenovane zvezdne kopice, potem — in to le skozi daljnogled meglenice. Meglenice so bolj ali manj ostro občrtane svitle prikazni, in |
| Astronomija (1869): | manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če stoji kaka zvezda ravno v meglenici, imenujemo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si v primeri vojvoda, na kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naprej, kar moč ima! In ura odbije, vsušé se vodé, Meglica preíde s Triglava: Oblaki, meglice, šumeče vodé V spomina že |
| Astronomija (1869): | se tudi rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži čudovita meglica, Orijonova. Beteigeuze dela z dvema zvezdama prvega reda redni trikot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ura odbije, vsušé se vodé, Meglica preíde s Triglava: Oblaki, meglice, šumeče vodé V spomina že jutro se komaj živé — Up |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se! ““ Takó znad Triglava čarobnih verhov Donelo je iz svitle meglice, O blisku in gromu jék čudnih glasov Gre dalje v |
| Astronomija (1869): | so brž ko ne daljne sostave zvezd; kaj so pa meglice, za gotovo še ne vemo; Herschel trdi, da je v |
| Astronomija (1869): | Mesta in kraji, ki se golim očém vidijo kot svitle meglice (meglici podobna sozvezdja), vidijo se oboroženim t. j. skoz daljnogled |
| Zlatorog (1886): | In kakor preplašen golobji ròj Beži pred ujédo sovražno: Takó meglíce se spúščajo v beg In zláto Triglavu zablísne sneg Na |
| Genovefa (1841): | in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V. Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 29. Gosp. J. Megušar, ževljar v Teržiču za čevlje. 30. Gosp. V. in D. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cene krog in krog znano; dva čevljarja sta namreč: J. Megušar in M. Klopčauer, ktera veliko tavžent čevljev na leto prodosta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so |
| Zoologija (1875): | perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu. |
| Zlatorog (1886): | kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda |
| Robinson mlajši (1849): | opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na |
| Sveti večer (1866): | od goveda, ki tvoj plug vlači, od osla, ki tvoje mehove v mlin nosi in potem pogine in zgnjije. Ni tako |
| Kemija (1869): | s tem plamenom se tudi ob enem razgreva zrak za mehove. Razne vrste železa. Ogljenec ima to lastnost, da se z |
| Botanika (1875): | drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice |
| Biblia (1584): | li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti |
| Fizika (1869): | dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost |
| Zoologija (1875): | lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo |
| Botanika (1875): | Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko |
| Kemija (1869): | Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v'tvoji nóſhi, inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h' |
| Kuharske Bukve (1799): | kapuna notri, de ſe pozhaſi duſhí. Kader je rumen inu mehek, ga ven vsami, v' koso perlì shupe, puſti polivko ſarno |
| Kuharske Bukve (1799): | deni, kulikor ga je takiga, de ſe vę, de bo mehek poſtal, kader ſe bo kuhal. Tę ſhpargelne sręshi na dva |
| Kuharske Bukve (1799): | rajsha kuhat (na tri maſelze mlęka eno unzho) de bo mehek inu goſt. Potle ga deni v' ſklędo, ſroviga maſla sa |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler poſtane mehek inu rumen; poſębej ſe naredí soſ ali polivanje is olivk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamo pri detetu na glavici, kako je hrometanec ali hrustanec mehek; pritisknite, pa bo počilo, in otrok si jé siroče za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke |
| Rudninoslovje (1867): | na prelomu je prhâk, mèhek je (tr. = 1•0) i mèlek, 2•2krat teži od vode, bel je i vleče na |
| Rudninoslovje (1867): | rjav, časi tudi siv, i take je tudi raze; neprozóren, melek je, trdota mu omahuje med lojevčevo i apnénčevo, a 1 |
| Rudninoslovje (1867): | cvet; ima belo ali sivo razo, prozóren je ali prosójen, melek, v tencih listkih vratek, malo trši (tr. = 2•0 .... 2 |
| Genovefa (1841): | sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči |
| Rudninoslovje (1867): | tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol |
| Gozdovnik (1898): | skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za |
| Rudninoslovje (1867): | je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je, malo trša (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre |
| Rudninoslovje (1867): | rjava i taka je tudi raza, prosójna je ali neprozorna, melka, vitka i vratka. Trda (tr. = 0•8 . . . . 2•0) ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nima vselej teh znaminj, in včasi se clo v devetogobu mehkejši in bolj kašnata piča najde. Terd in suh ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne |
| Rudninoslovje (1867): | tudi razo ima črno, neprozóren, krhak je, časi trši, časi méči (tr. =5•5 . . . . 6•5) od živca, a 5krat teži |
| Rudninoslovje (1867): | krhák je, sedaj trši (tr. = 5•5 . . . . 6•5) sedaj méči od živca i 5krat teži od vode. Zložene zvrsti so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina |
| Biblia (1584): | vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah |
| Rudninoslovje (1867): | posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take kristale imenujemo |
| Kuharske Bukve (1799): | rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skupaj sedeli, možaki so pa po rimski navadi polegli po mehkih blazinah. Mlada možaka sta si bila nasproti, gospodar pa je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika večina jih je trdnih, in pri njih je treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kar ni popolnoma zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov drv. Ne pogorí pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dimniku iz hiše izpustí, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih |
| Kuharske Bukve (1799): | perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj |
| Zoologija (1875): | konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte perje svo mehku no seſt venka spreshati noi tapiknjani krei isteſtiem po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg |
| Gozdovnik (1898): | desno. Tu pa tam se je razlegal smrtni krik zabodenega Mehikanca, a med tem so divjaki neprenehoma vzdržavali daleč glasečo se |
| Gozdovnik (1898): | nožem, a Dormiljon mu ga izbije tisti hip in objame Mehikanca s svojimi mišičavimi rokami, da ga Fabij z lahkoma zveže |
| Gozdovnik (1898): | Za sedaj se jim ni bilo bati ničesar, ne od Mehikancev ne od divjakov. Stopajo dalje z navadno previdnostjo. V dveh |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles: »Potem se nahajamo južnozapadno od Zlate doline, in taborišče Mehikancev stoji prav vzhodno od nje, Ako prav vem, imajo zlatoiskalci |
| Gozdovnik (1898): | bilo mrličev na kupe. Borilo se je le še nekaj Mehikancev s srčnostjo obupanja; tudi oni so morali podleči. Le malim |
| Gozdovnik (1898): | in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó izkušeni Benito. Mehikanci so bili za trenotek povse brez pameti. Poskakali so z |
| Gozdovnik (1898): | se bo učil poznavati Sokoljeoko,« glasi se odgovor. »Sokoljeoko! « kliknejo Mehikanci. »Sokoljeoko,« krikne Mešanik ter se napenja, da bi ga siloma |
| Gozdovnik (1898): | zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem pa možaka, ki sta tako zaupno podstopila |
| Kuharske Bukve (1799): | rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške |
| Zlatorog (1886): | deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtorjeno. Prav ſtoriſh, zhe mehkotne ſémena in seliſha, ktére bi ſlana ſhe morila, le h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bati ni, to je v ſredi Velikitravna, ſéj te bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. t. d. Şkerbi, de |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in |
| Zoologija (1875): | Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó. Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti |
| Dragojila (1864): | Znan mu je ves Carigrad, in dobro vé, da je Mehmed snubil Feretovo hčer svojemu sinu. Pa ravno tako je prepričan |
| Dragojila (1864): | pašo. Paša in jetnica njegova se zavzameta, ko se zagledata; Mehmed jo prec spozna ter natanko izprašuje, kako je iz Carigrada |
| Dragojila (1864): | sina, Etena pa očetovo roko in častitljivi meč. Oba odideta; Mehmed zgine po dolgi veži v svoje sobe, Etem pa obstoji |
| Dragojila (1864): | ladije, da prepelje naju v tvojo domovino; od tam-le bodeta Mehmed in Selim sporočilo dobila, da Etem njima več ne živi |
| Dragojila (1864): | slavo že petdeset let nosi ta-le neoskrunjeni meč. " Ponosno dvigne Mehmed svoj meč, nekako milo se mu stori, vendar pred sinom |
| Dragojila (1864): | junaško pesem. „Hrabri mladi junak, tako se mi dopadaš! " reče Mehmed, ki mu za herbet stopi in ga po plečih, kakor |
| Dragojila (1864): | kaže, zakaj tudi on bi se rad očeta živega polastil. Mehmed se bojuje sam s seboj: serd se ga pervi trenutek |
| Dragojila (1864): | svoje junake štel? " „Etem! Zgodi se ti tvoja prošnja! " reče Mehmed; „vendar čez uro bodi pripravljen, da obiščeva Beg Fereta. Pokazal |
| Dragojila (1864): | kristjani. Car Selim si hoče slovenske in madjarske dežele podvreči. Mehmed mora v boj; pa tudi mladenču Etemu je častno mesto |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati |
| Kuharske Bukve (1799): | vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni |
| Botanika (1875): | sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se na |
| Botanika (1875): | in njegovo lubje je tako ostro, da je imajo za mehurje vleči. |
| Botanika (1875): | je mnogo po morjih blizo bregov in ki ima velike mehurje, napoljnene se zrakom, v svojej steljki, navadno po dva pod |
| Kuharske Bukve (1799): | inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle ta ſok hrani |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s' knoflo, inu poſtavi na hlad. Ta |
| Botanika (1875): | stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le reši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega |
| Zoologija (1875): | pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ne jesti ne hoditi, in jezik ima kakor zasmojen in mehurčast; to včasi manj, včasi delj časa terpí. Prosimo vas „Novice |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekoliko zeolita; gost, škrilast, porfirast zarad steklenastih živčevih kristalov, malokedaj mehurčast. Loma je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo |
| Kemija (1869): | moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tekočino, ki se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi narprej na herbtu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo, se napravijo kraste, in pod temi se najdejo mnogokrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pleči in križom prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posebno tiste, ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se v luskinah luši in je suha; – ali se pa mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | neko ojstro, rudečkasto tekočino, ki se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu stebričku podoben se dobi pri |
| Zoologija (1875): | plavičar (Janthina), ki si naniza v vlečno sluz zaprte zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav, na kateri viseč plava |
| Zoologija (1875): | in bolj in se naposled končate v majhne, zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicami plučnih žil. Pluča so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vode ponudi, da si gobec sama spere. Kadar so se mehurci prederli, pomaži rane večkrat s sladko smetano in belakom. Če |
| Kemija (1869): | brani rastlinski klej, ki dela testo vlečno, pač pa zračni mehurci rahljajo in privzdigujejo testo. Pravimo, da testo »vzhaja«. V peči |
| Botanika (1875): | kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva |
| Kemija (1869): | nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bilo najti. Potem sim kožo noter do druge krivine, kjer mehurjova cev v treh verstah, ena nad drugo, leži, razparal, sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi mošnjica je bila malo otekla. Pod trebuhom pa, kjer mehurjova cev skoz kožo stopi, je bila velika oteklina. Senenovega droba |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to |
| Sacrum promptuarium (1695): | paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v |
| Zlata Vas (1848): | se kaj učili. To je pomagalo, de se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer zavoljo nepazljivosti navada bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač |
| Valenštajn (1866): | jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem |
| Fizika (1869): | od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem se bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo |
| Fizika (1869): | strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naši očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega |
| Lohengrin (1898): | dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad |
| Deborah (1883): | Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na |
| Oče naš (1885): | Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga |
| Astronomija (1869): | ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za nas posebno važen zato, ker znotraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | reſ po ſamih goſhah, vender me ni ſtrah! Do naſhiga mejnika sa pot dobro vém, naprej ga pa she hozhem oſlediti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoj lep dar dobil. ” Ozhe mu ſhe pot od domazhiga mejnika do Saverſhkiga grada na tenko povéjo, Ivanek pa ſvojo lovſko |
| Astronomija (1869): | in nikoli po 25. aprilu, ta dva dneva sta toraj mejnika velikonočna. Cela vrsta druzih praznikov se ravná po velikej noči |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih |
| Pozhétki gramatike (1811): | obſeshni pomén. Tukaj ni pravi kraj opraſhovati, kako dalezh ſégajo mejniki tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej porezhemo enmalo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkvé, gradovi, podérte graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno |
| Tine in Jerica (1852): | Smole: Desetkrat lepši bo zmiram ostala, kakor una gos iz Mejnika… Pa bojim se, de tukaj nekaj druziga tiči.. Slišim, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere |
| Botanika (1875): | todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so bili dobri izdelki. — A. Steklasa mlinar iz Zajasovnika Mekinske komisije se ni slabo z štermi podóbami kmetijskiga oródja obnesil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5 |
| Botanika (1875): | Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in |
| Robinson mlajši (1849): | pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti |
| Robinson mlajši (1849): | jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl |
| Robinson mlajši (1849): | kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | §. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo v sledečih gorah in goratih krajih: V |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Elfdalen na Švedskem in v Kolywan v ruski Aziji. 32. Melafir. Le-tó kamenje se tudi augitov ali črni porfir smé imenovati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb |
| Sacrum promptuarium (1695): | od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih, ki se najdejo tudi v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones noi navezano ti S S. S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi |
| Viljem Tell (1862): | kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo |
| Viljem Tell (1862): | strani. Melhtal. Gospod moj, Valter Firšt — Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod moj, Valter Firšt — Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da |
| Viljem Tell (1862): | Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod moj, Valter Firšt |
| Viljem Tell (1862): | glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In |
| Viljem Tell (1862): | Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj oče |
| Viljem Tell (1862): | tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi |
| Roka in srce (1883): | bi ljubil. »Ali čemu toliko besed,« rekla je na to Melita nevoljna; »zastonj je Vaš trud. Sicer pa se naj mama |
| Roka in srce (1883): | spal. Bilo je neko noč okoli ednajste ure, ko gre Melita po svojej najnovejšej navadi pred spanjem pogledat, ali je vse |
| Roka in srce (1883): | ženska postava v modrej kašmirovej obleki, obrobljenej z belimi zobci. »Melita,« je vzkliknola Leonora iznenadjena, »ti se tako rano sprehajaš? « In |
| Roka in srce (1883): | In ponujal jej je velo roko. « Kako rada bi bila Melita prejela njegovo roko in z enim pritiskom mu povedala, česar |
| Roka in srce (1883): | bilo vsako nezaupanje, ktero bi se mu skazalo. Bodi odkritosrčna, Melita, ali se ti dozdeva, da bi tvoj ženin ugodnejši utis |
| Roka in srce (1883): | vseh Tvoja Valerija. Hm, mrmrala je Leonora z glavo majaje; Melita, najmlajša hči, in ona se prva poroča? In onih treh |
| Roka in srce (1883): | ta sošolec Melitinega očeta! — Kako čudno se to vse sklada! Melita ima osemnajst let, a ta njeni marquis najmanj svojih petdeset |
| Roka in srce (1883): | da s tako gotovostjo o njej govorite! « segla jej je Melita nekoliko zbadljivo v besedo. Leonora je po teh besedah pogledala |
| Roka in srce (1883): | preudarjanja z blagoslovom povrnolo: Vedno se te hočem spominjati, ljuba Melita. Z živim čutom bodem spremljevala tvoja pota v življenji. Tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu |
| Robinson mlajši (1849): | Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi |
| Oče naš (1885): | zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je |
| Oče naš (1885): | pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti |
| Oče naš (1885): | služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav |
| Oče naš (1885): | grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in |
| Oče naš (1885): | otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da je bogastvo |
| Oče naš (1854): | Nace je mogel, ko se je ozdravil, Mêljardu vse povedati, kaj se mu je spotoma zgodilo. Ni mogel |
| Oče naš (1854): | sovražnega čez Mêljarda govorila, mu je Nace vse povedal in Mêljardu se je prav za malo zdelo. Ko je Naceta od |
| Oče naš (1885): | Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se |
| Oče naš (1885): | vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kteri namestujejo davku podverženo ljudstvo, namreč: opát Eder iz Melka, opát Beer iz Praga, M. vitez Krajnski, odbornik deželnih stanov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri- |
| Maria Stuart (1861): | v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi |
| Maria Stuart (1861): | k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi |
| Robinson mlajši (1849): | ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prikrožil, kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri |
| Oče naš (1885): | V Podgojzdu (Unterwalden) je bil Ménart domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne |
| Oče naš (1885): | ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji |
| Oče naš (1885): | za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega |
| Oče naš (1885): | in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že pol ure od Štefanove hiše, „Barba |
| Oče naš (1885): | svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se |
| Oče naš (1885): | ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart |
| Oče naš (1885): | solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla |
| Oče naš (1885): | toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki |
| Oče naš (1885): | Oče naš, kteri si v nebesih! „Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s straže |
| Oče naš (1854): | Že dolgo ni nič od njega zvedel. Zdravnik je pomiloval Menarta; ni mu bilo neznano, kaj se je z Nacetom zgodilo |
| Oče naš (1854): | pomignil nji in zdravnikom, da nej gredo. Potem je prosil Menarta se k njemu vsesti in dolgo je z bridkostjo in |
| Oče naš (1854): | njem stali, križ je stal pri njegovi postelji. Ko je Menarta zagledal, ga je groza spreletela. Globoko je zdihnil in z |
| Oče naš (1885): | Teodorom. Poslednji se je kmalo vrnil in je prinesel za Ménarta slame, za Barbo in za Nacka pa volnato plahto. — |
| Oče naš (1885): | je odgovarjal kmetom, ki so ga pozdravljali, ko je pa Ménarta in Barbo zagledal, je urno konja spodbodil in mimo zdrčal |
| Oče naš (1885): | kar mu je bilo rečeno. Oče Arkimbold je prosil zdaj Ménarta in Barbo, brez straha za njim iti. Ozka, temna pot |
| Oče naš (1885): | rjul in pene tiščal. Njegovo kričanje je Bertrama, Nikolo in Ménarta priklicalo. Prestrašeni so hiteli očetu pomagat. Zdaj še le je |
| Oče naš (1885): | smem vsaj upati zopet! “ Nacek je objel s svojimi ročicami Ménarta, kteri se je počasi zopet zavedel in čutiti začel, v |
| Oče naš (1854): | in Mêljard ga je zdaj še močneje ljubil. Dal je Ménartu in Barbi majhno posestvo blizo svojega grada v dar, ktero |
| Oče naš (1854): | moglo izslediti. Potem se je vernil. stari Štefan prijazno k Ménartu in Barbi rekoč: „Zahvalim se Vam za Vašo odkritoserčnst in |
| Oče naš (1885): | V tem svetem hipu je vse sovraštvo zginilo. Tudi v Ménartu, francozkem vojaku, so spoznali Španjoli otroka svoje matere, katoljške cerkve |
| Oče naš (1854): | Ménartove beséde so Barbi serce zlo olajšale in potolažile. Pomirjenje — pokoj |
| Oče naš (1854): | pri popisovanjski gosposki. Med pogovorom je rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če |
| Oče naš (1885): | najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski |
| Stric Tomaž (1853): | naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še nikoli ni bilo treba toliko denarjev, kakor ravno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl |
| Revček Andrejček (1891): | ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je v prid. Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje |
| Blagomir puščavnik (1853): | prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav |
| Sacrum promptuarium (1695): | kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti |
| Zlatorog (1886): | Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal |
| Sacrum promptuarium (1695): | glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika |
| Razne dela (1870): | za sulični drog desnici njegovi primerjen. Temu enako se tud Meneláos olišpa z orožjem. Tako pripravljena zdaj borivca v bojnim vojaštvu |
| Razne dela (1870): | stojé podložni veljaki otoka. Cesto prenočil ga je vojaški junak Menelaos, Kadar iz Krete do nas primahal je hrabri boritelj. Tako |
| Razne dela (1870): | dvoborno v presodbi kervavi. Komaj zagleda ga tam siloviti junak Menelaos, Kako prederzno grozeč koraka ošabniga serca, Slično leonu gošav, ki |
| Razne dela (1870): | bistrimu duhu. V družbi zedinjenih več veljakov obojniga polka Je Menelaos molíl, bi rekel, veljavno čez druge, Ker pa sta sedla |
| Razne dela (1870): | prestrigla ta hip vezila iz bikove kože. Prazno čelado vertí Menelaos junaški v desnici, Verže jo krepkoma tje med svitlo sijavne |
| Razne dela (1870): | in muto posluša, Končno pa glasi se tak siloviti klicar Menelaos: Čujte i mene sedaj, nar hujši napaka je moja; Djal |
| Razne dela (1870): | dragi bližate. Parid ponudi za Heleno dvobor, v ki ga Menelaos dovolji. Pogoj medju vojnama. Helena imenuje zboru vojvode Ahajske. Premaganiga |
| Razne dela (1870): | so boj in moritve. Le Aleksander edín in verli junak Menelaos Bosta se bila ta hip serdito za tebe z orožjem |
| Razne dela (1870): | ljubimci ti bivajo mili? Ker je premagal sedaj Aleksandru nasprot Menelaos, In me peljati domú — ostudno me — voljo naznanja, Laziš o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od Ljubljanske obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen pri preſhizhih v Menguſhki fari. Smirej bolj ſe kashe, de tudi proſti kmetje naſlie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mengſha, k meni priſhel, in povedal, de je tudi v Menguſhki fari ni davnej v 14 dneh okoli 125 preſhizhev ſhen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva meseca, dolžán je Kos po meničnem pravu lastniku te menice na njej imenovano vsoto izplačati. Za lastno menico sta vsaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v katerih se izdatelj zavezuje, da bode na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2.) remitent ali prvoímnik menice (Remittent, erster Inhaber), kateremu mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V aktivno imenje trgovca spadajo tedaj denarji, državni papirji, blago, menice, ki se mu imajo izplačati, terjatve (aktivni dolgovi), premičnina (hišna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v katerih se izdatelj zavezuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izplačati, zove se menica (Wechsel). Gledé na plačevalca se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme od H. Witgena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Remittent, erster Inhaber), kateremu mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | lice (osebni kredit). Bogati bankirji tudi državi posojujejo. Bankirji diskontirajo menjice itd. Vsak veči trgovec ima svojega stalnega bankirja, pri kterem |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se je še-le potem tako mogočno razširila, ko so se menjice, kterih stari svet ni poznal, kot plačilno sredstvo v kupčijo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | spričevalo tega potrdilne lističe = bankovce da. Če so se banki menjice v shrambo izročile, banka celo za to skrb ima, da |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | vam je znano, kje je umorjena hranila dolžna pisma in menjice? " „V omari, ki stoji v kotu. Tam je imela tudi |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | po kmetih je imela dolžnike. Posojevala je vedno le na menjice za kratek čas na visoke, strašno visoke obresti, posojila pa |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | pa zvedelo, da je morilec vničil ali sabo vzel vse menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, so bili občutki še bolj |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | je pač hudodelnik vsega pobral. Toda čemu bi mu bile menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, tega ne razumem. K večemu |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | pisarnici. " „Prosim, da mi ga še danes pošljete, če mogoče. Menjice nekega mizarja za 50 gold., ki je včeraj iztekla, nimate |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | vedno le meni donaša. Jaz jih odpiram in če so menjice ali nakaznice v njih, potem grem zamenjat jih ali sam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebni: 1.) izdatelj, kateri se je zavezal, da bode na menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2.) remitent ali prvoímnik menice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so one, v katerih se izdatelj zavezuje, da bode na menici zaznamenovano vsoto sam plačal. N. pr. J. Kos v Ljubljani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 47 in 200 kg cukra po 43. Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu v dan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800 gl. na J. Kluna v Trstu v dan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | VII. O meničnem računu. § 163. Pismo, s katerim se izdatelj meničnopravno zaveže |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | J. Kos. Kadar mineta dva meseca, dolžán je Kos po meničnem pravu lastniku te menice na njej imenovano vsoto izplačati. Za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § |
| Zoologija (1875): | Druge bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus), kučmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ji je rotil, da mu je te denarje gotovo pobožni menih za doto dal. Verjela mu je. Potem sta oba z |
| Viljem Tell (1862): | O Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je v nekem samostanu skritega deržal, kjer so ga mnihi prijazno sprejeli, kjer je pred Bricovim zalezovanjem varen bit. Poslednjič |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sveti mašniki in leviti! za nas Boga prosite! Vsi sveti mnihi in pušavniki! za nas Boga prosite! Sveta Marija Magdalena! Sveta |
| Najdenček (1860): | jim na vsako vižo pomagati. To pa delajo ti pobožni mnihi z najčistajšo gorečnostjo, brez da bi za hrano lé količkaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na |
| Rudninoslovje (1867): | opâl pri Zimapanu v Mehiki, navadni opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli Gejsira na |
| Rudninoslovje (1867): | sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Pravica sveta tudi graji ne Odgre. Menitev blaži le človeka V nesreči, zmagovavca srečnega Zavist preganja. Meč |
| Valenštajn (1866): | pa sem bil na pravej poti. Na lastno denes prvikrat menitev Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim Mej taboj i mej svojim |
| Valenštajn (1866): | Da vam je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno je Šurjaku mojemu, da vede vselej |
| Gozdovnik (1898): | obraz; zdi se mi, da sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil |
| Gozdovnik (1898): | z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje |
| Gozdovnik (1898): | na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor |
| Gozdovnik (1898): | travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Gozdovnik (1898): | preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še |
| Zlatorog (1886): | vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri |
| Ta male katechismus (1768): | nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu be nabil, koku be se imel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlagati; ampak zdelo se mi je, de od toče |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo |
| Valenštajn (1866): | Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega Nej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo ne lepo ne prav — o takrat se nihče ni menil za nas. Zdaj se nas je nekaj zbralo, da bi |
| Ferdinand (1884): | zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal |
| Ferdinand (1884): | le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z |
| Zlatorog (1886): | zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži, in menile hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedele bove zopet pri studencu pa od kaj boljšega se menile, ko od puhlega modrijanstva. ” Miriam je odmajala in jej odgovorila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te božje šibe večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hvaleshnoſti ino gorezhe ljubesni do Jesuſa. Nekaj uzhenzov pa je menilo, de bi ſe bila diſhava raji prodala, ino zena med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njegovo blago nar vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de vé od viih druſsih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga Ozhęta saſtópi, od katęriga ſe ta sgubleni ſyn lózhi, męjnim jeſt, de ſamy lohka vganete, de obeden drugi, kakor naſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na letęj gorri. (V. Mojs. 23, 49.) Na enako visho, męjnim jeſt, je na Kalvarji Jęsus okuli na meſta, inu deshele |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ny bila lakomnoſt ta hudoba, katęra je tebe poſędla? Jeſt męjnim, de ne, odgovory ta bolnik. Jeſt ſim gledal na moj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure |
| Valenštajn (1866): | Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne poſvezhuje, ſtury en ſmèrtni gręh, inu ti ſaliſh, zhe męjniſh, de je vshę sadoſti Maſho ſliſhati, de ſe ima pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ny tebi mar, de ti dershal, kar my pridgujemo: kęr męjniſh, de my tę rezhy preshenemo, inu de niſi dolshan vſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo, ſakaj se jeſt enu perwejſhalshe teh greshmkov klizhem. Ti menesh mordej ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu zhistoſt naozira |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliko golfivoſt, inu ſapelluvanje tvoje dushe neshl, aku męnesh v'posvejtneh pravo sladkuſt okusiti. Uſſe je nezhemernu, inu reſjidezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſadosti nima. Uſſellej bo tvoje serze le stembel reſdraſhenu, deslih męnesh, de je ſa tvoje ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti is njimi v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navęſte, ob kajseni uri ima Syn tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh je en ſveſt, inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri ſo ſhliſhali, ſo ſi k'ſerzu useli rekozhi: kedu męnesh, ima tu dette biti ? sakaj tudi roka tega Goſpuda je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash mene v' obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna vonder nisem ked ſamurz; deslih |
| Deborah (1883): | človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal? Ali meniſh ti, de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá, Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali. Zhe je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl |
| Sacrum promptuarium (1695): | vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná |
| Viljem Tell (1862): | Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo |
| Ferdinand (1884): | res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega ne vrjamem,« odgovori Peter. |
| Biblia (1584): | hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non |
| Pozhétki gramatike (1811): | iuo raslíamo. Tedaj je tréba dajati navuke poédama; ne ſmémo méniti, do shé véjo to, kar ſhe ne vejo, ino nimamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za ktero še ni lahko gospodarju v misel prišlo, se méniti? Saj še imena med Slovenci nima, takó malo se zmenijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijasen mosh, ki je nam zhaſt ſkasal, ſe s nami meniti. In kdo je bil? — Bili ſo miloſtljivi in vſe zhaſti |
| Botanika (1875): | Ta rastlina raste prav meniti z repno krebulco in pogostoma v vrtih in se zamore |
| Občno vzgojeslovje (1887): | a zraven si v svesti biti tega vspeha ali vsaj meniti, da smo si ga v svesti. Tako moremo hoteti tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih |
| Astronomija (1869): | toliko milj nam je solnce bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše |
| Kemija (1869): | morska sol 407. Meiler, kopa, 385. Melasse, melasa, sirop, 484. Mennige, minij, svinčena rusovina, 431. Meso, 496. Messing, med, 433. Metal |
| Kemija (1869): | Milo smolnato, Harzseife, 488. Mineralwasser, rudna, voda, voda rudnica. Minij, Mennige, 431. Mira, Myrrhe, 490. Miricin, 467. Mišjica, Giftmehl, 382. Mleko |
| Zoologija (1875): | vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto |
| Gozdovnik (1898): | vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth |
| Pozhétki gramatike (1811): | la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse |
| Divica Orleanska (1848): | bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno |
| Robinson mlajši (1849): | na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza |
| Robinson mlajši (1849): | je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od |
| Kemija (1869): | kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med njimi, pa tudi nad |
| Mineralogija in geognozija (1871): | besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom |
| Botanika (1875): | rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z |
| Tine in Jerica (1852): | Katerca je svojo pervo, in kmalo tudi drugo službo menjala, in je šla zoper prepoved matere k nekimu oštirju v |
| Deborah (1883): | poljub sladak! (Poljubi ga. ) Kde je kraljica, s ktero bi menjala? Jožef. Predraga žena! |
| Sveti večer (1866): | za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno draždansko podobo. |
| Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom |
| Botanika (1875): | stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum |
| Sacrum promptuarium (1695): | je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi to vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam |
| Robinson mlajši (1849): | nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti |
| Robinson mlajši (1849): | je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa pravim, kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe |
| Valenštajn (1866): | mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite |
| Fizika (1869): | se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m razdelen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a : m = k |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu |
| Rudninoslovje (1867): | kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh, od kterih druga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali, cena je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje |
| Robinson mlajši (1849): | dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je |
| Fizika (1869): | delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov |
| Fizika (1869): | hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. |
| Astronomija (1869): | to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa |
| Fizika (1869): | da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12 |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih |
| Robinson mlajši (1849): | je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je |
| Zlata Vas (1850): | se je že konec perviga léta, de tako po srednji meri vsaka krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi kmalo |
| Astronomija (1869): | samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe |
| Fizika (1869): | n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero |
| Občno vzgojeslovje (1887): | To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno |
| Robinson mlajši (1849): | nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto |
| Fizika (1869): | prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles. |
| Fizika (1869): | meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 s 6. ab |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti |
| Kuharske Bukve (1799): | shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' |
| Pozhétki gramatike (1811): | oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba |
| Pozhétki gramatike (1811): | pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je |
| Pozhétki gramatike (1811): | imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Burgarja po odstavi teleta en dan po 25—32 estrajskih meric (firklov) mléka dajo, iz kterega vsaki dan nar manj tri |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ognji kuha in pokuhuje, da vso sirovino zgubé;iz treh meric soka ostane ena, ki se v zapertih steklencah hrani, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nekterih kmetih, ki v nar boljši molži, komaj do pet meric dajo! Tako deleč so prišli kmetovavci z umnostjo, pridnostjo in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v 7 mericah, in včasi dá od 10. do 17. meric 1 funt, kakor je čas in klaja. 3. Sir. V |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zgodej spomladi, kadar navadna detelja, pa bolj gosto po 10 meric na oral, in je boljši, da se z brano v |
| Marjetica (1877): | in Srakar pravi: "Zdaj pa le štej in pazi koliko meric je potreba! " "Enkrat, dvakrat, trikrat, dovolj je", vsklikne Marjetica. Srakar |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | des Getreides"). O velikosti ali vsaj o vrednosti žita teh méric zvemo slučajno šele leta 1777. Takrat je pripeljal nekov Zavinšek |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | odlok od cesarja, stražnikom po 4 gld. doklade, kajti nekoliko méric bodo vendar le še dobili. Tri mesece naj magistrat opazuje |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Takrat je pripeljal nekov Zavinšek mnogo žita v Ljubljano; namesto méric je bil pripravljen dati žitnim mércem (Getreidemessern) rajši po 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih |
| Marjetica (1877): | bi si ga še v nedeljo ne smel privoščiti ene merice! Slaba bi bila. Človek le enkrat živi, moliti tudi ne |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | more veliko nesti: polič ga je bilo zanj premalo, tri merice pa preveč. To napako pa je tudi on sam dobro |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | deset, časih dvanajst do šestnajst ter jemali od vsacega mernika "mérice" "sie bekamen die Merice", izrazil seje magistrat leta 1781. v |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se je razglasilo žitno trgovstvo prosto in prepovedalo se jemati mérice od žita, razven od ónih, ki so ga prodajali pod |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pač zato, ker je bil slovenski že sila star. Te mérice so bile tudi plača mestnim policajem ali mestnim stražnikom, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so hodili le okoli prodajalcev in si jemali pristujoče jim mérice, naj so že žito res merili ali ne. Da se |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | magistrat opazuje in zapisuje, koliko so v tem času nabrane mérice vredne, potem bode okrožni urad ukrenil, kar se mu bo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | samá, saj ležita vendar ob morji. Kako velike so bile mérice v prejšnjih časih, ne vem povedati, morebiti celó njihova velikost |
| Grajski pisár (1889): | in ko se je pisar poslavljal, je vedel do zadnje merice žita, koliko mu bo nevesta k domu donesla. Z žarečim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | zahtevali od njega, naj jim daje rajši zopet po jedno mérico od stára. Razven žita pa so jemali mestni sluge (Gerichtsdiener |
| Žgánjar (1890): | imel biti pijanec. Saj smo ga tudi mi zvrnili marsikako merico, a kedar je bilo treba prijeti za delo, takrat smo |
| Zádruga (1890): | ali pa je sedel kam v kot in tiho pil merico vina in pokadil kako smodko. Velika miza je bila takrat |
| Od pluga do krone (1891): | v olomuški tvrdnjavi pri gorki peči in pil prav polagoma merico vina. Bilo je na sveti večer lanskega leta. Popolnoma sem |
| Naši vaščanje (1891): | lastnik Silvester ni mogel živeti, dasi je jemal nekoliko večjo mérico. Bede zató vender ni trpel nì on ní roditelji njegovi |
| Spletke (1894): | je tudi Stopca. »Kar sedaj-le nam ga postavi semkaj pošteno merico, kaj bi odlašal! Veš, najboljše je za nas, da še |
| Jarem pregrehe (1895): | Krajec, in hoče stopiti v kuhinjo, da bi dal beraču merico moke. »Le počakajte, oče! Nekaj vam moram povedati. « »No, kaj |
| Prve hiše (1896): | je naredil tudi novo črto. Predno pa je izpraznil drugo merico, pride ga klicat njegov sinček Tinček: »Oče, domov pojdite, Prvinov |
| Prve hiše (1896): | zapominjeval, koliko je že izpil, ampak kolikorkrat je naročil novo merico, vselej je naredil tudi novo črto. Predno pa je izpraznil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo |
| Tiun - Lin (1891): | smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi |
| Fizika (1869): | konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren |
| Astronomija (1869): | solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je |