Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 104

▶ zatreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatare

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ob vso ceno pridejo, če se drevje po njih preveč zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ako nečejo zaostati i izabraziti, da jih kolo časa ne zatare, ktero se neprenehoma dalje vrti. Pripomočki pa k vedno višjem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	akoravno oteklina raste. Leta bolezin, ako se od začetka ne zatare, se pozneje ne da ozdraviti. Kakor hitro se oteklina zapazi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	se zanašam, da jo pové, ali pa vso reč taktno zatare, naj molčim tudi jez. — Od ital. strani sem slišal, da

zatre

satare

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do dobriga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne úmi, kaj je s tem slodjem opraviti, preden ſe satare. ” Tega ſliſhati ſe nevoljen zhes mejo ſtegnem in vidim preſherniga

zatrem
- zatarem
  Maria Stuart (1861): divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave
zatreti
- satreti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim
- zatreti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na

zatrl

saterl

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pomladi drevje vſelej dobro preglej, de boſh goſenzhno salégo saterl, kterokoli po savitim ſuhim perji, po mladikah ali po deblu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti

zatrla
- zaterla
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne

zatrle

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	rastlinami, kajti one zboljšajo le neprijetni duh, brez da bi zatrle škodljive gaze. O krmenju gosenc, ali o polaganju pirja. Razun
Občno vzgojeslovje (1887):	razvile v strasti, katere bi gospodovale nad vso zavestjo in zatrle vsako boljšo nagnenje; s tem bi vpliv pametne uvidnosti popolnem

zatrli

zaterli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava

zatrlo
- zaterlo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo

▶ zatrjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrjenega
Oče naš (1885): Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni

▶ zatrjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrjevala
- zaterjevala
  Spisi Krištofa Šmida (1883): je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo

zatrjuje

zaterjuje

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pa našli nijso ničesar. " "In vender mora tukaj biti skrit," zaterjuje logar termoglavo. "Kje je neki zamogel od tukaj proč, ker
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vpraša tiho in resno. "Tako gotovo, kakor upam zveličan biti," zaterjuje Tone slovesno. "Pa zakaj — povej mi odkritoserčno — si zvabil logarja

▶ zatrkljati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkotaliti; [kontekst]

zatrkljal
- zaterkljal
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo

▶ zatrobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrobi

satrobi
Genovefa (1841): Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe

zatrobi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz hostej Na čelu nosi roge goste. In hujši grof zatrobi v rog, Derhala speh se hujši vžge; In čuj, od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Divji lovec ) Narenski grof zatrobi* v rog: »Haló, na gonjo! in peš! « On spred na
Blagomir puščavnik (1853):	dneva, ko sva se pred cesarjem borila. ” Po tih besedah zatrobi v rog in konja spodbode. Zdaj se vlečejo z ropanim
Blagomir puščavnik (1853):	ga tako dolgo ni bilo. Enkrat že pozno, okoli polnoči, zatrobi čuvaj, in kmalo potem se po dvorišči čuje ropot in

zatrobili
Ljubite svoje sovražnike! (1899): kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se

▶ zatrositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrosila

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kje goveja kuga razsaja. Po somnjih se je mnogokrat kuga zatrosila. Nar bolj varno je o tacih časih svoje živine ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	patent, se ne vé. Iz Češkega. Goveja kuga se je zatrosila tudi že na Česko. — Zraven goveje kuge pa razsaja v

▶ zatrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrta
- zaterta
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog

zatrte

saterte

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve
Sveta grofinja Genofefa (1857):	govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje

▶ zatuliti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatulil

Najdenček (1860):	tvoj gospod je mertev in ostane mertev! ” — Mignon je žalostno zatulil. Zvestoserčni planinec ga je lepo tolažil in mu obljubil, ga
Najdenček (1860):	Primeta me; obupanje me je prešinilo. Ubogi Mignon je strašno zatulil. V trugi sim ležal. Mignon je v drugo zlobno v

▶ za tvoj predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

za tvojo

satvojo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi taku tudi ti sanje is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti

▶ zatvoriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapreti; [sskj]

zatvorijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva
zatvorimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije

▶ zaujeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzeti; Pleteršnik

zaujela
- zavjela
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno

▶ zaukati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zauka
Revček Andrejček (1891): Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš

▶ zaukaz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaukaze
Deborah (1883): je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi

▶ zaukazati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ukazati; [sskj]

zaukazal
Ferdinand (1884): ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim

▶ zaumek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pojem; Pleteršnik

zaumki
- zaumeni
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni

▶ zaupan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupana
Deborah (1883): Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo
zaupane
- saupane
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov da
zaupanih
- savupanih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler
zaupano
Divica Orleanska (1848): Kje je? Brez tega jez ne smem, ne morem iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram

▶ zaupanija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zaupanje; kontekst

zaupanije
Valenštajn (1866): nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo. Sam

▶ zaupanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupanja

saupanja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je sbolel. ˛Seſtré poſhljete poſla do Jesuſa, ino mu polne saupanja porozhite: „Goſpod! glej, ki ga ljubiſh, on je bolán. “ Ko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nekaj bogabojezih mater, ktere ſo polne saupanja ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje otroke perpeljale, de bi jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki

zaupanja

Viljem Tell (1862):	v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z
Deborah (1883):	Ana. Ker si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne
Ferdinand (1884):	je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter

zaupanje

saupanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod
savupanje
Branja, inu evangeliumi (1777): pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen.

savupeine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je pa Bog naſh Ozhe, kie je pruti nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	resveſely. On je nas Ozhe, na nega vſelei enu terdnu savupeine poſtavimo. Aku tudi terpimo supernoſti, inu teshave na naſhimu shivotu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader je on poprei ſvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de ſe je med te hudobne shoudnirje sdrushiu. Enu preveliku savupeine je bilu, deſeje pervezh s'vratarizo, drugizh s eno drugo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker v'enu prebivalſhe te pregrehe noter ſhou. Enu preveliku savupeine je bilu, de ſe je med te hudobne shoudnirje sdrushiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega sa gnado te mozhy, inu ſtanovitnoſti proſiu. Enu preveliku savupeine je bilu, de je on v'to Kaiſeshovo hyſho, koker
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Reve , Reiſhi naſs s'naſhih nadlog, Naſs boge otroke Eve , Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta

zaupanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno
Zlata Vas (1848):	biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost
Maria Stuart (1861):	soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k
Zoologija (1875):	in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po
Ferdinand (1884):	je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa
Občno vzgojeslovje (1887):	da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno

ſaupanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be imelle tebe v' pouſdiguvanju tvojega serza motiti. Poniſhnoſt, inu ſaupanje , inu enu brumnu ſhivlenje so te narbulshe lujtre te molitve
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa

zaupanjem

saupanjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili

savupanjam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú

savupeinam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi ſe tiſtimu kei hudiga pergodilu, katiri ſe s'otrozhym savupeinam v'negovo volo popounima zhes da. Non quod ego voh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perloshnu. S'tim savupeinam je on reku Non quod ego volo. Nikar koker bi

zaupanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za
Maria Stuart (1861):	vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati. Leicester. To ste vi

ſaupanjam
Ta male katechismus (1768): noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se

zaupanju

zaupanji
Spisi Krištofa Šmida (1883): besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti in o zaupanji v Boga, kar je bilo prav primerno za otroke, posebno

zaupanju

Tine in Jerica (1852):	misel in skerbi. Ravno z molitvijo se imamo v otroškim zaupanju do Boga vterjevati. Jerica. Jez nobene prave molitve ne vem
Oče naš (1885):	k pokori, k vdanosti v božjo voljo, k upanju in zaupanju opominjal, le malo src ogrele

ſaupanju
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej

▶ zaupati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupa

savupa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá

zaupa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki
Divica Orleanska (1848):	podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne

zaupaj

saupaj
Genovefa (1841): lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na

zaupaj

Blagomir puščavnik (1853):	volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš lahko
Roza Jelodvorska (1855):	ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo
Viljem Tell (1862):	ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred

zaupajmo

Oče naš (1854):	Najhujega se je bilo bati in žalostno so se pogledovali. „Zaupajmo v božje usmiljenje,“ je rekel pater Arkimbold po dolgim molčanju
Oče naš (1885):	Najhujega se je bilo bati in žalostno so se pogledovali. „Zaupajmo v božje usmiljenje“, je rekel gospod Arkimbold po dolgem molčanju
Oče naš (1885):	očitna previdnost božja rešila in ozdravila? Da, Barba, upajmo in zaupajmo, molimo in delajmo! čas bode zopet prišel, ko bodo v
Oče naš (1885):	tiste obilno plača, kteri zvesti ostanejo. “ „Da, Ménart, upajmo in zaupajmo v Boga. On kteri ptice v zraku preživi in cvetlice

zaupajo

saupajo

Genovefa (1841):	ſi Ti. Ti jih nikóli ne sapuſtiſh, ki v Té saupajo. Tí ſi mene in moje déte — neſkonzhno bódi sa tó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poblodbe ozhiſtiti: in sadnizh, ko le ti drushbi vikſhi goſpoſke saupajo, njo ſpraſhujejo : bo ona na to vſelej s veſeljam, na

zaupajo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to

zaupajte

saupajte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je

zaupajte

Oče naš (1854):	z nami, svojimi zvestimi brati. Ne bojite se. Le terdno zaupajte v Boga, Gospoda armad, kakor so naši očetje zaupali, in
Maria Stuart (1861):	„Zaupajte sir Mortimerju, ki „Vam izroči to, ker zvestejega „Prijatla na
Oče naš (1885):	„Le zaupajte in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri
Oče naš (1885):	vedeti, gospod Marton; odpustil sem vam; Bog je moja priča! Zaupajte se duhovnu in iščite pri njem pomoči, tolažbe in odpuščenje

zaupal

saupal
Sacrum promptuarium (1695): G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu

savupal

Branja, inu evangeliumi (1777):	tok bo njemu uſſe njegovu oroshje prezhusev, na katiru je savupal, ter bo rop vondejliv. Katiri ni s'mano, ta je
Branja, inu evangeliumi (1777):	krisha, de videmo, inu njemu verjamemo. On je v'Boga savupal: nej ta njega sdej odreſhi, aku ozhe. Sakaj on je
Branja, inu evangeliumi (1777):	satu kir je on veliku od njega ſhliſhal: inu je savupal, de bi od njega en zhudesh viduv ſturiti. Inu on

savupou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti, katiri tu bogaſtvu taku poſſede, de ne

zaupal

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je v Bogá zaupal in vedno je bil, kadar se mu je dobro godilo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin

zaupala

Maria Stuart (1861):	je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem Vam to ob kratkem. V
Spisi Krištofa Šmida (1883):	smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema

zaupali

savupali

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	snali prau moliti, bomo tudi snali prau shiveti, bomo tudi savupali ſrezhnu vmreti, inu v' Nebeſſe priti. Amen. De oratione Chriſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	savupat? na ſturimo tiga, de bi mi na naſho mozh savupali, kyr bres gnade, inu pomozhi Boshje te nar mainſhi rezhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſſu: je JEsus h' nekatirim, katiri ſo ſami v'ſebi savupali, koker ti pravizhni, inu ſo druge sanizhuvalli, leto pergliho govoruv

zaupali

Oče naš (1854):	terdno zaupajte v Boga, Gospoda armad, kakor so naši očetje zaupali, in stojite terdno za Njegovo sveto vero in za domačijo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vedili, kaj bo lepega naredil; pa nekteri mu niso prav zaupali in so si mislili, če bi le svoje čevlje nazaj

zaupam

savupam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh

zaupam

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten
Valenštajn (1866):	knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je

zaupamo

savupamo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je pruti nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo, de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe
Branja, inu evangeliumi (1777):	beſednize Marie Divize , inu vſih lubih Svetnikov inu tudi daſezhi savupamo, Amen.

zaupamo
Divica Orleanska (1848): otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo

zaupati

savupat
Sacrum promptuarium (1695): roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej

zaupati

Maria Stuart (1861):	mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba
Ferdinand (1884):	si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim

zaupava
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): resnično je, kar sim popred rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci

▶ zaupljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupljivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in tisti, ki je vlani pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če

▶ zaupljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupljivost
Gozdovnik (1898): po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl vso svojo zaupljivost. «

▶ zaupno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupno

Divica Orleanska (1848):	Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano
Valenštajn (1866):	rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže

▶ zausesti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zajahati; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

zausede
- sausede
  Sacrum promptuarium (1695): kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla

▶ zaušnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaušnice

Zlata Vas (1850):	svojimi ženami ravnali, in jim gerde perimke in še celo zaušnice dajale, sakaj de niso tudi tako lepe ostale, kakor Ožbétova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	gnjete in tlači, — ima dolge kremplje, me grize in češe (zaušnice daje) in kamor me prime, mi kos mesa odtrga; za

▶ zaužit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaužite
- zavžite
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj

▶ zaužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaužije

savshije

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino

zavžije
Kmetijske in rokodelske novice (1846): serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža

zaužil

zavžil

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	dobé. (dvakrat. ) Obhajilo. Gospod! jest nisim vredin. Deb' Tebe dans zavžil. (dvakrat. ) Al' reci, de bom vredin Ter bodem zopet živ
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se, in ni se mi mogel dovolj

zaužila

zavžila

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zmočil z vodo in jej položil na jezik. ) Ona je zavžila* in nekaj trenutkov v premišljevanji vtopljena ostala. Tako je bil
Spisi Krištofa Šmida (1883):	donesla gorke juhe, kruha in vina. Begunca sta le malo zavžila; ni se jima ljubilo, ampak od mraza in strahú sta

zaužiti
- savshiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to
- zavžiti
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim

▶ zavadeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k

zavemo
Občno vzgojeslovje (1887): mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave, katere

▶ zavaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	v tolažbo povodnjencam, mostovi se popravljajo, poderte pohištva se zidajo, zavali se razmetujejo — ali z vsim tem se ne bojo prihodnje
Blagomir puščavnik (1853):	svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še tretjo bučo, potem se zavali pijan iz stola, in obleži do druzega jutra. — Jovana in
Najdenček (1860):	se, če se le kolikaj pretrese, zmaje in v doline zavali, in v plazih, ki vedno narašajo, drevje lomi, mostove podera
Gozdovnik (1898):	Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih obsežnih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja doli. V svoji priprosti opravi, z visoko

zavalil

savalil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Gnada, ſej vidijo , de jé pijen. On ſe je gori savalil; ſej ne vęj, kaj dęla. Pojdi, pojdi, lubi moj Gaſhper
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lubi moj Gaſhper, pojdi ſpat. Gaſhper. Jeſt ſe niſim gori savalil — jeſt vęjm, kaj dęlam. Per moji duſhi, jeſt — jeſt — Baron

zavalil
Blagomir puščavnik (1853): tem trenutku, ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen

▶ zavarati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opaziti; kontekst

zavaral
Robinson mlajši (1849): se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav

▶ zavarovalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovalna
- zavarovavne
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko
zavarovalne
Šola v boju proti pijančevanju (1898): blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se

▶ zavarovalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovalnice
Šola v boju proti pijančevanju (1898): ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo

▶ zavarovalnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovalnina
Aritmetika za učiteljišča (1885): Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in

▶ zavarovalstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

zavarovalstvo

savarſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je mogozhe, priprizhali, kako koriſtno bi jim bilo tudi to savarſtvo. In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktérmu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim tovarſham sopet priporozhil in jih proſil

▶ zavarovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovan

savarvan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in sneſe 43 milijonov in 803700 goldinarjev — kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhudiH ſliſhati, de ni bil nobeden od vſih devét pogorélzov savarvan (aſekuriran) ! Ta neſrezha bi ſe pazh lahko boshja kasen ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemore. Do pet — ſheſt lét mora shiv plot tako savarvan biti. Kadar naſajen plot 5 zhevljev viſok sraſte, ſe mora

zavarvan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas
Stric Tomaž (1853):	bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje kraje pa

zavarovana

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je zavarovana? ” „Kolikor jo zidovje in železje zavarovati more, je zavarovana; pa njen duh je nepremakljiv in prost, kakor zmeraj. ” „Molči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	temi sedeti, ga je tako-le nagovoril: „No, Fulvij, ali je zavarovana? ” „Kolikor jo zidovje in železje zavarovati more, je zavarovana; pa

zavarovane
- zavarovane
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en
- zavarvane
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi

zavarovani

savarvani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat, kader ſo savarvani pridélki ſhe na tiſtim meſtu, kjer ſo priraſtli. Rasun létniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader ſo savarvani pridélki posheti ali pokoſeni in obrani, nar posneje vſako léto

zavarovani
Zlata Vas (1848): cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden

zavarovanih
- zavarovanih
  Aritmetika za učiteljišča (1885): Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. §
- zavarvanih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj
zavarovanim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije

▶ zavarovanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovancem
Šola v boju proti pijančevanju (1898): države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere

zavarovanci

zavarvanci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca

▶ zavarovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovanje

savarvanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mènj, kakor sa 25 goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi

zavarvanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je nova družba začela, pri kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani

▶ zavarovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavaroval

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ki jih je z gradovi in terdnimi mesti obdal in zavaroval proti Sorbom, ki so večkrat njegove dežele napadali.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razvé ta čudna dogodba; Nikostrat je bil odgovoren za priperta — zavaroval ju je torej, kjer in kakor je hotel. Vzel ju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zadnje trenutke v to, da bi v okrajnih šolskih svetih zavaroval še za eno dobo svoja ponemčevalno-liberalna načela.

zavarovale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno

zavarovali

savarvali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnſkiga 8444. V tém létu ſo na novo 4825 pohiſhtev savarvali ali aſekurirali: na Şhtajerſkim 2239, na Koróſhkim 1392, na Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi ſvóje polje, verte in vinograde pred ſhkódo tózhe savarvali. Kdor je she vidil ſtraſhne rasgraje, ki jih je tózha

zavarovati

savarvati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dragim kmetam povédal, kaj in kako jim gré pred tózho savarvati ſe. H ti drushbi sna vſaktéri priſtopiti, ravno takó tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe is njega perdelati da in sa koliko ga rajta savarvati? — Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povſod ima ſvoje opravnike, per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deshélah rasnih drushb, kjer ſe poljſki pridelki, ſadje in vinogradi savarvati dajo. Drushba, od ktére je tukaj govorjenje, ſe je v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od kód je domá, naj mu imenuje ſvét, ki ga savarvati miſli, kakó je velik , koliko ſe va-nj poſéje, in koliko

zavarovati
Robinson mlajši (1849): da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu

zavarvati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se je nova družba začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak

zavarujejo

savarvajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga rajta savarvati? — Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bratovſhnjo ſ, Florijana, po ktéri ſe pohiſhtva pred ognjeno ſhkodo savarvajo, jih je tudi she vezh zhaſa v vezh deshélah rasnih

▶ zavdanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zastrupitev; Pleteršnik

zavdanja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla

▶ zavdati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavdal

saudal
Sacrum promptuarium (1695): vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz

savdal

Sveta grofinja Genofefa (1857):	poklizati, ga ojſtro nagovori in mu ozhita, de je grofinji savdal, de bi jo k ljubesni primoral; sato saſlushi v ſpone
Sveta grofinja Genofefa (1857):	neſrezhni kuhar naſhi grofinji sazharal (sazopral) in ji v jedilih savdal, tako de ga ne more popuſtiti, ko bi ravno zhaſt

zavdala

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega

▶ zavedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavedamo

Občno vzgojeslovje (1887):	kako se povečava ali umanjšava delovanje predstav. Dokler se tega zavedamo, govorimo o čustvu. Navadno pa pazimo najbolj na ono predstavo
Občno vzgojeslovje (1887):	dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše se nam vriva vprašanje, more
Občno vzgojeslovje (1887):	se ne sme zamenjati spominjanje sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto predstavo, katero imamo sedaj, imeli že

zavedati

svedovati
Genovefa (1841): pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki

zavedati

Ferdinand (1884):	mu je ž njim početi. Dolgo se ni mogel prav zavedati; ni si znal niti svetovati niti pomagati. Ali glej! — najedenkrat
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pahnil v propad, pa logarjev pomočnik, ki se je ravno zavedati jel, pride na pomoč in te odpodi in streli za

▶ zavedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zave

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se že jutri sodnimu dnevu trobilo. Mlado dervo se ne zavé potreb človekovih, ko eno lego za drugo okoli svojiga debla
Stric Tomaž (1853):	Njegovo življenje je bilo pri koncu. Kmalo se nič ne zavé, zubeljc njegovega življenja je vgasnil. Njegova duša počiva pri Bogu
Pripovedke za mladino (1887):	tri kaplje krvi, potem pa jih izpljune. Brž se kraljica zave in odpočije, mladi kralj pa, ki je vse to gledal
Občno vzgojeslovje (1887):	razjasni občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina otroške duše.
Gozdovnik (1898):	ga mora na travo posaditi, kjer omedli. Ko se glavar zave, je bila oveza že obnovljena in polovica vojakov njegovih se

zavedela

zavedila

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de ni vedila, kje je. Ko je pa
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	se ne bo nič več oboljšalo, ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi

zavedli
- zavedili
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo
zavedo
- savedo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe
zavejo
- savejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali

▶ zavednost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisebnost, zavest; [sskj]

zavednost
Kemija (1869): vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3.

zavednosti

Oče naš (1854):	je ležal v težki medljevci, ktera mu je prav malo zavednosti pustila. Vidil je dostikrat dobre deklici Rozalio in Marieto pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se po vsem životu potijo, stokajo in perhajo, so brez zavednosti in občutenja. Kedar napad neha, ki nektere minute ali četertinko
Oče naš (1885):	njegove hiše debeli konec puške na hrbet, da je brez zavednosti na tla padel. Ko se je zopet zavedel, je videl
Oče naš (1885):	je ležal v težki medljevici, ktera mu je prav malo zavednosti pustila. Videl je dostikrat pri svoji postelji dobri deklici Rozalijo
Oče naš (1885):	vé, kako se bo bolezen izšla. Dolgo ste ležali brez zavednosti. Z božjo milostjo ste se zopet zdramili. Prejmite zdaj svete

▶ za veren predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

za verne

savierne

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarje pa vi restaleita mad te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gratavo? kader an Kriſtian tu terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	h' zheſti tega britkega terplenja inu smerti Jesusa Kriſtusa noi savierne Dushe ugizah inu tudi kaker je prei shribanu h' zheſti

▶ za ves predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

za vse

sause
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit

savse

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vnia zavo grenko martro katero je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei

za vso

savso

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Anjovzi inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral

▶ zavesa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavesa

Deborah (1883):	zginó. ) Deborah (potrtim glasom). O Jožef! (Zgrudi se na prag. – Zavesa se spusti. ) (Konec druzega dejanja. )
Deborah (1883):	položi roko Jožefu na ramo. Deborah se skrije za brdom. ) (Zavesa se spusti. ) (Konec narodne igre. )
Lohengrin (1898):	prizor. (Uvodna godba izraža krasno vršenje pirovanja. Ko se dvigne zavesa, predstavlja oder venčano izbo. Na desni stolp na pomolih z

▶ zavest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavest

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega
Občno vzgojeslovje (1887):	blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati
Občno vzgojeslovje (1887):	terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči

zavesti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Stal je v snegu z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne
Zoologija (1875):	po našem telesu, a vse to se godi brez naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih
Občno vzgojeslovje (1887):	predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem
Občno vzgojeslovje (1887):	zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je
Občno vzgojeslovje (1887):	Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza
Lohengrin (1898):	moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si

zavestjo

Občno vzgojeslovje (1887):	te sklonosti razvile v strasti, katere bi gospodovale nad vso zavestjo in zatrle vsako boljšo nagnenje; s tem bi vpliv pametne
Občno vzgojeslovje (1887):	poželenje, da celó kot najvišja apercipujoča zveza predstav gospoduje nad zavestjo. Največ strasti izhaja iz prirodnih nagonov in iz sklonosti, katere

▶ zavesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavedel

Oče naš (1885):	Ko se je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara
Tiun - Lin (1891):	Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre

▶ zaveten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaveten
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se

zavetni

ſavetni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem nekol ſa nje prositi, katiri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pokuro delalati. Tu prosem jeſt susebnu, de be se moji ſavètni otrozi greha balli, ſakaj skus tu se bo pergodilu, de

▶ zavetje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavetja

Divica Orleanska (1848):	vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite
Viljem Tell (1862):	Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara
Tiun - Lin (1891):	preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! «
Gozdovnik (1898):	ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo

zavetje

Divica Orleanska (1848):	se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske
Viljem Tell (1862):	premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter

zavetju

savetji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji, kar morivzi, ki jim je Herod rékel, ropijo v' Betlehem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zenejſhi prodal, kakor ſo mu doma sa-nje ponujali, v polnim savetji ſvoje dobre glave odgovori: „dva dni morebit”. Kako ſe ſo

zavetji
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si
zavetju
Gozdovnik (1898): nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg.

▶ zavetnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavetnik
Gozdovnik (1898): vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je pripetila druga nesreča
zavetnika
Viljem Tell (1862): nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher

▶ zaveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaveza

savesa

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęro meni volio, ny po tvoji boshji voli, zhe leta savęsa tebi ny dopadajozha, ràsderi naſho glihengo, inu daj nam vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	urshahov; de ſe v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa zhiſta, inu poſhtena v'vſęh rezhęh. Prebivaj ti ſam o

saveſa

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega uſſe dobru misliti, inu derſhati
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu ſdajzi ſo ſe njegove uſheſſa odperle, inu njegoviga jesika saveſa ſe je resvesalla, inu on je prov govoril. On pak

zaveza

Divica Orleanska (1848):	če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških
Zlata Vas (1850):	13. Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej

zaveze

savese
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje

zaveze

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in

zavezi

Zlata Vas (1848):	Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti
Zlata Vas (1848):	svojim prijatlam je šel, ki so bili z njim v zavezi, in ki so krave imeli, in jim je rekel: Od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima

zavezo
- saveso
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih
- zavezo
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni

▶ zaveza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezništvo, strankarstvo, sektašenje; kontekst, Biblija

zaveze

ſaveſe

Ta male katechismus (1768):

malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega

▶ zavezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezana

savesana

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hm! Baron. Al letá shęnſka ni vshę s' kom drugim savęsana ? — Matizh. En velik Goſpod je imęl en zhaſs s' njo
Kuharske Bukve (1799):	nudelni. 90. Droshni krofi. 91. Sirni ſuhô pezheni nudelni. 92. Savęsana potiza s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh

zavezana

Divica Orleanska (1848):	zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je
Blagomir puščavnik (1853):	sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko

zavezane
- savesane
  Kuharske Bukve (1799): vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam.
- zavezane
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna
zavezanimi
Oče naš (1854): Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač
zavezano
- savesanu
  Biblia (1584): kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'

▶ zavezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezal

savesal
Biblia (1584): Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh

zavezal

Valenštajn (1866):	zdaj te cesar je Po mojej roci plačeval, al denes Zavezal si očeta srečnega, Ta dolg ti Fridolanec sam poplati. Maks
Valenštajn (1866):	máli bil je plemenitáš; Pa ker je vojaškej se boginji zavézal, Zató do višáve je tolike vzplézal. Cesarjev doglavnik je imenován
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sta vsaj dve osebi potrebni: 1.) izdatelj, kateri se je zavezal, da bode na menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali

zavezala
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): bila kaj dote k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom

zavezali

savesali

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oni so mene kronali sano shalesno Krono noi so menei savesali oblizhje saniemi nazhedniemi zvetami inv menei poſtavijo naan stov, noi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſhe nar glaſneji dopadajenje ſkasali. S tém pa ſe niſmo savesali, de bi v „Novize” nizh ne vseli, kar drugo miſel

zavezali

Blagomir puščavnik (1853):	dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom.

zavezati

savesat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat, inu taku moliti, je taku retku, inu teshku, de s'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tebi priti smemo Sako uro, saki zhaſs. S'tabo se savesat ozhmo O Gospod ! v'lubesni sdei , Od tebe lozhit' se

zaveže

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in
Čas je zlato (1864):	glavo majaje vzame kraljevič svojo ruto iz žepa ter mu zaveže kervavo roko. Lenček ga stermo gleda, in svitla solza se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da jo 1) koj plača in 2) se po pismu zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme v deželi obdrží
Aritmetika za učiteljišča (1885):	meničnem računu. § 163. Pismo, s katerim se izdatelj meničnopravno zaveže, da hoče določeno vsoto denarja o določenem času določeni osebi

zavežeš
- saveshash
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës

zaveži

saveshi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dęni' vſaki dan jim ſrishino vodo dej, s' eno ruto savęshi, ſo nar bolſhi Mercurius, inu bodo vodo skalile, inu dvakrat
Kuharske Bukve (1799):	pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje, kader ſe ohladí, savęshi. Ako s' zhaſam poſtane zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat
Kuharske Bukve (1799):	ga prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe.
Kuharske Bukve (1799):	lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle
Kuharske Bukve (1799):	inu presheni; potle vsemi otręblene inu podſęshene piſheta, jih ſilaj, savęshi, na rashin natakni, inu pezi, kakor ſe ſilane piſheta ſizer
Genovefa (1841):	daj ſvoje déte in ti, Hajnez, ji med tém ozhi savéshi,” je djal dalje, in déte sa rozhize primſhi, je vzdignil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ter na hladen kraj dêni; rano pak s ſuho zunjo savéshi; tako ſe tebi ſama od ſebe sazéli — zhe jo zhedno

zaveži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v steklenice deni, vli nanj eno žlico mandelnoviga olja in zaveži steklenice nad zamaškam še z mehurjem. Kutnjini sok. Deset ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nadevaj pa pohlajeno vkuhanje v steklenice, ktere s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v steklenice nadevaj, te pa še le čez nekoliko dni zaveži. Grozdičev sok. Grozdiču reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	število sliv vzemi dva poliča žganja, steklenice s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi. Marelce v žganji. Še nekoliko terde
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa z mehurji zaveži ali pa čiste masti po verhu deni in na hladnim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni potem v vsako posodo eno žličko žganja, zamaši jih, zaveži jih s prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj, v s putram pomazano in z moko potreseno ruto zaveži in v vodi dve ali tri ure kuhaj. Potem ruto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohladi, nadevaj ga v maselčne steklenice, ktere z mehurjem dobro zaveži. Ta sok je zdrava pijača per prehlajenji.

▶ zavezati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čez zavezati = dokončati; splet

zavežeš
- saveshash
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa

▶ zavezni pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m.

▶ zaveznik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezniki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo
Gozdovnik (1898):	Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti

zaveznikov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko

▶ zavezniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezne
- savesne
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v'

▶ zavezovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezuje
- ſaveſuje
  Ta male katechismus (1768): Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha
zavezujete
Valenštajn (1866): sam svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej Ferdinand, Ne zavezujete skopuhu se.

▶ zavid samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavist; [sskj]

zavid
Divica Orleanska (1848): zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot

▶ zavidati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavida
Pripovedke za mladino (1887): razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati
zavidal
Ferdinand (1884): Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih
zavidali
Ferdinand (1884): pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in

▶ zaviden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavidni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kralj Matjaš bil bogat kralj, so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja

▶ zavihalo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zavihek; kontekst

zavihalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv

▶ zavihan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavihan
Kemija (1869): se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov
zavihane
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ne, po tem pové, postavim: v tem in tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več
zavihanem
- zavihanim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po

▶ zavihati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaviha
- zaviše
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera
zavihaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad
zavihajte
Divica Orleanska (1848): nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je

▶ zavihteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavihtel
- zavihtil
  Ferdinand (1884): da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú

zavihti

Pripovedke za mladino (1887):	vzame svoj meč ter ga na pragu trikrat nad mano zavihti. ” Deček hitro teče h kralju in mu vse to pove
Pripovedke za mladino (1887):	kralj vzame svoj meč ter ga trikrat nad zakletim duhom zavihti. V tem trenutku stoji pred njim prava kraljica, čila, živa

▶ zavijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavija
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v
zavijala
- savijala
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah

▶ zavirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavira
- zavera
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena
zavirajo
- opovirajo
  Občno vzgojeslovje (1887): predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti.
zavirala
- savirala
  Genovefa (1841): bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo

▶ zavisen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvisen; [sskj]

zavisen

Občno vzgojeslovje (1887):	kar mu veleva nagon. Duševni razvitek je v tej dobi zavisen pred vsem od pomnožitve in popolnosti nazorov; delovanje domišljije se
Občno vzgojeslovje (1887):	njegovega „jaz-a“; to hotenje je njegovo, — človek je pri tem zavisen le od samega sebe, on je psihično svoboden Kadar koli

zavisne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je

zavisni

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ako sta pa dve vrsti števil takó druga od druge zavisni, da spada k 2-, 3-, 4-, ... mkrat tolikemu številu jedne
Občno vzgojeslovje (1887):	in da li smo zdravi ali ne. Taki občuti so zavisni od tega, da li se delovanje življenja pospešuje ali opovira

zavisnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je to po njegovi (tudi po moji) misli že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g.

▶ zaviseti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavisi
Občno vzgojeslovje (1887): vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se nahaja okoli

▶ zavist samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavist

Valenštajn (1866):	potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš
Revček Andrejček (1891):	ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je

zavisti

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Glej, čist, bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on ni potuhnjen; tudi noče več veljati, kakor
Pripovedke za mladino (1887):	ter ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja streljati, ki je

▶ zavisten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavistnega
- zavistniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča

▶ zavit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavit

savit

Genovefa (1841):	Bôshji” je rékel in s ſernjino, v ktéro je bil savit, ſi je ſolsé briſal. „Ali je pa sdaj tudi v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tem vender prevezh nagel nimaſh biti, sakaj Şuſhez ima rép savit. Tega méſza je dobro letaſhne teleta ſkopiti, boſh prave junze

zavit

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev
Tiun - Lin (1891):	tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč

zavita

savita
Genovefa (1841): pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa

zavita

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod
Zoologija (1875):	Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa
Botanika (1875):	podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi

zavite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo
Viljem Tell (1862):	in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne

zavitega

Botanika (1875):	stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo
Botanika (1875):	začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil

zaviti

Mineralogija in geognozija (1871):	žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano
Mineralogija in geognozija (1871):	Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so
Zlatorog (1886):	nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v

zavitimi
- savitemi
  Kuharske Bukve (1799): oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno

zavito

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v
Botanika (1875):	2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se na

▶ zavitek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavitek

savitek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi bodemo takrat sagláven ali predimkov liſt (Titelblatt) in lep savitek (Umschlag) pridjali, de bode vſak ſvoje novize lahko kakor bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v

zavitek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane

zavitkih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko

▶ zaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavije

Zeleni listi (1896):	Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom
Gozdovnik (1898):	pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido

zavijeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride

zavil

savil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhel veſ ſkeſán is dvoriſha, ino ſe je v' plajſh savil, ter milo jokal. — Zhujmo ino molímo, de v' ſkuſhnjavi ne
Genovefa (1841):	ognjiſha plahte rasgrinjal. Svôjo shêno je v ſhkarlataſt posimſk plajſh savíl in veliko tanko pézho ji je dal, de bi jo

zavil

Oče naš (1854):	Ménart, svojo kosmato kapo na glavo djal, se v kožuh zavil, kterega je skerbno čez jerbasček z otrokom potegnil in je
Najdenček (1860):	čutil v svojim životu, po lahkim sim se začél potiti. Zavil sim se dobro v svojo odejo in stisnil k gorkim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in večkrat se je dež vlil; korenjaški vojak se je zavil v svoj plašč, zdaj pa zdaj segel v svoj žep
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nekoliko v stran je, pa nič ne dé! Potem je zavil s svojo ženo in z otroci v gozd skozi zaraščeno

zavila

savila
Genovefa (1841): zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve-

zavila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nevarnosti. Vendar tukaj ji ni ostati. Kam naj se oberne? Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago

zavili

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vé, mimo koliko mostovžev smo že šli, preden smo se zavili,” praša. „Mimo veliko” prav na kratko odgovori Sever. „Kaj praviš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so sv. hostije v pertiček, kterega so imenovali „orarium” in
Gozdovnik (1898):	don Avguštin. Ko so se bili ulegli in v odeje zavili, stopa Tiburcio po okolici, da-Ii je vse varno. Na to

▶ zavleči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavleče

savlezhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá in poravnava ; ſeme savlezhe in plevel podrije. Sa debelo in teſhko semljo mora brana
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koj po shetvi plevélnato njivo preorje, in naj jo lepo savlézhe; kmalo bo sáſejáno plevélno ſeme seleno pognálo, ktero s brano

zavleče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	naj se 3. ali 4. dan konju na persih trak zavleče (Eiterband) ali usnje postavi (Lederstecken). Pri taki hudi pljučnici je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dolgo dobro, temoč deležnike prej ali poznej u hude prepire zavleče. Pa naj bo, da so tovarši tvoji pošteni in zaupni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	6 ur enkrat brizgljati, tudi se mu na persih trak zavleče ali usnje pod kožo vtakne. Glava bolnega živinčeta se v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto vtakne in sledeče čistilo se mu

zavleči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lete zdravila nič ne pomagajo, je treba nad členom trak zavleči, ki bo pomagal. 3. Po hudi sili se kita, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dajo pregnati, je treba na persih in na lednicah trak zavleči ali usnje pod kožo vtakniti, in ga 12 do 14
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2 libri kervi iz vratne žile izpustiti, na persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in

▶ zavod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavod

Občno vzgojeslovje (1887):	rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu
Občno vzgojeslovje (1887):	l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v

zavoda

Aritmetika za učiteljišča (1885):	nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po 117.5 (5% obresti od dne 1. novembra), koliko dobi
Občno vzgojeslovje (1887):	najboljša, jednostranska in pomanjkljiva. Treba jej je torej kacega druzega zavoda, kateri jo dopolnuje, in takove zavode je imenoval zabavišča (otroške

zavode
Občno vzgojeslovje (1887): njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako
zavodi
Šola v boju proti pijančevanju (1898): naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih

zavodov

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov, nekaj jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi

zavodu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta nujni predlog stavimo: naj
Občno vzgojeslovje (1887):	se to domača vzgoja. Ako se otrok izroči kakemu posebnemu zavodu, kjer naj se njegova vzgoja vkupno z druzimi otroci nadaljuje

▶ zavod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlad gozd; Pleteršnik

zavode
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí

▶ zavoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavojev

Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	se imenujejo pretvorniki ali transformatorji. V tem ko iz mnogih zavojev obstoječi tankožični povoj takšnega pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	tankožični povoj takšnega pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima

▶ zavojnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zavojnice

Botanika (1875):	je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči
Botanika (1875):	in mrežaste in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko

▶ zavolj predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavolj

savolj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe
Genovefa (1841):	na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta
Genovefa (1841):	Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo
Genovefa (1841):	veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj
Genovefa (1841):	ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati
Genovefa (1841):	je po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi

zavolj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten

ſavol

Ta male katechismus (1768):	szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru

▶ zavoljo predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavoljo

savle

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſellej sem toku sturila, koker je mene boſhja gnada uſhgalla. Savle tega ſveſtega rajmnodijanja sem jeſt uſſellej she vezhe gnado ſadobila
Abecedika ali Plateltof (1789):	use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh !
Abecedika ali Plateltof (1789):	use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj Buh!

savol

Branja, inu evangeliumi (1777):	duſho, ta bo njo sgubuv: inu katiri bo ſvojo duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta bo njo sgubuv. Katiri bo pak ſvojo duſho sgubuv savol mene, taiſti bo njo neſhuv. Sakaj , kaj pomaga zhloveku, aku
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu dure ſo ble saperte, kir ſo bli Jogri skupsbrani savol ſtrahu teh Judov: je JEsus perſhov, ter je ſtav v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	muzh bo v'ſlabuſti dapolnena. Torej ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit:, de bi Chriſtuſova muzh v' meni prebivala
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo
Pozhétki gramatike (1811):	mensonge, dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un d'une faute, opomniti nékoga savol pomóte, délivrer quelqu'un du danger, réfhiti koga is nevárnoſti; lash
Pozhétki gramatike (1811):	ker, puisque, ker, po tim ker; vû que, ker, savol tiga ker. 8. Sa snaniti ſvojo miſel: afin que, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta ob ſ. Petru in „Pavlu osnaneni ſemejn v Lublani savol veliki„ga polſkiga dela takrat nemore lahko ſkus 14

savole
Branja, inu evangeliumi (1777): veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti

savoljo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja

sa voljo(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa

savolo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k

sa volo(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila
Sacrum promptuarium (1695):	Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet
Sacrum promptuarium (1695):	vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga bó neſhàl. 40. Katęri vaſs
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je

zavolj

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu
Zlata Vas (1848):	imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega
Stric Tomaž (1853):	kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo-
Stric Tomaž (1853):	čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo
Fizika (1869):	navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno
Fizika (1869):	Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke.

zavoljo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo
Zlata Vas (1848):	s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za
Zlata Vas (1848):	se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je bila še
Oče naš (1885):	zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka

za voljo(združena oblika)

Robinson mlajši (1849):	svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem
Blagomir puščavnik (1853):	Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je mogel dovoliti in reče, de le. Pavliha

ſavle

Ta male katechismus (1768):	Katiri se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na
Ta male katechismus (1768):	podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti

▶ zavoziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavozijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú

▶ zavpiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavpije

saupije
Sacrum promptuarium (1695): Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres

savpije

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe

savupie
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je

zaupije

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na
Stric Tomaž (1853):	da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor

zavpije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	On pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te
Tine in Jerica (1852):	Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim
Blagomir puščavnik (1853):	ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno
Ferdinand (1884):	njega. »O nikdar več, nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo

zavpijejo

savpijejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh

zavpijejo

Zlata Vas (1848):	Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička

zavpijem

savpijem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal

zavpijem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jez v jispi Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je
Tiun - Lin (1891):	so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki

zavpil

saupil
Branja, inu evangeliumi (1777): ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene

savpil

Genovefa (1841):	pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo
Genovefa (1841):	na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi
Genovefa (1841):	temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu

zaupil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj

zavpil

Robinson mlajši (1849):	si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pritisnila na svoje bolno serce. »Hiti, žena, hiti« — je spet zavpil uni na zidu. Kar pride materi ena na misel hitro
Najdenček (1860):	palica je tako silno mojo nogo zadela, da sim glasno zavpil in na tla padel in nisim mogel več vstati. Mene
Oče naš (1885):	brdu, ki je med njima in Bezinom ležal. Veselja je zavpil, ko je Nace hišo svojih starišev spoznal. V vas sta

zavpila

savpila

Genovefa (1841):	déte terdo s rokama oklenila, v nebó poglédala ter glaſno savpila: „O Bóg! jes naj umerjem, lé môje déte mi réſhi
Genovefa (1841):	ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim ſta veſélo savpila: „Ti ſi tedaj naji vnuk — o pridi, pridi v naji

zavpila

Najdenček (1860):	sim tako silno k sebi pritisnil, da je vboga žival zavpila. Plačal in brez odloga sim naprej potoval. — Kako sim iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	meni ukradli, meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka; „ali v moji lastni hiši si upate

zavpili

savpili
Genovefa (1841): Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in vpraſheva

zavpili

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kaj bi bilo? Brez dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko hurrá na zdravje kralju. Te kratke
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so se spremenili v lepe divje labude. Kaj čudno so zavpili, ko so zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v

▶ zavračanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavračanjem
Gozdovnik (1898): Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju

▶ zavračati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavrača

Maria Stuart (1861):	Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni
Občno vzgojeslovje (1887):	kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se mu protivi

zavračaš

Valenštajn (1866):	sem bil na pravej poti. Na lastno denes prvikrat menitev Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim Mej taboj i mej svojim srcem
Valenštajn (1866):	Maks. Vojvóda! Denes nase me zavračaš. Do tega dneva trebalo mi nej Potí iskati. Hodil slepo

▶ zavraten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavratni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	od 1 do 5 let. Če se je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov skusil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	k le tim uzrokom priliko dalo. Verste umora so: 1. Zavratni ali skrivni umor, ki se s strupom ali sicer zasedljivo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	so jim te razmere znane bile, ali če se je zavratni, razbojni ali naročeni umor storil, med 10 in 20 leti
Valenštajn (1866):	Oktavij. Nesramnik! Tako moral si ukaz Gospodov v zlo obrnoti, zavratni Umor krvavi, grozni navaliti Na svojega cesarja sveto glavo?
Ferdinand (1884):	tudi jako utrudil, zaspal je precej prav trdo. Deseto poglavje. ZAVRATNI MORIVEC.

▶ zavratno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavratno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen
Tiun - Lin (1891):	je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da

▶ zavreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavreči

savrezhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſama s' ſeboj; sdaj ſe je pa she sgodilo, ino savrezhi jih tudi ne morem. ” Dene sdaj rake v' ponvo, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tód klezhála ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh Marije : „,Savrézhi v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti

zavreči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če

zavrgel

savergel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtorila. Ker ni maral sa boshje sapovedi, ga je Bog savergel, ino je nekoga isvolil, kteri je bil bolji od ˛Savla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mero ſemena ſi sa ſétev odlozhiti, de ga ne bo savergel, in ne preredko ſejal; ampak ravno, kolikor ga jo po

zavergel
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla

zavrgla
- savergla
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bi ſe ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam

zavrgli

savergli

Genovefa (1841):	ſi ſhe majhen otrok bil; ko ſo te tvoj ôzhe savérgli; ko ti tudi mati niſo vezh pomagati môgli, in ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeló nepodoraniga na njivi puſtite. Nikarite! vaſ proſimo , veliko bote savergli, ako tako ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite

zavergli

Divica Orleanska (1848):	svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji
Divica Orleanska (1848):	ki me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim
Sveti večer (1866):	v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti
Sveti večer (1866):	slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej

zavrzi

savershi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath moresh prasnuvati, Meni
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge smote savershi No pusti yh na stran. Bogu moreſh verjeti Vſe, kar

saversi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktera zelo leto sa naſ tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet

zavrzite
- saversite
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju
- zaverzite
  Roza Jelodvorska (1855): gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi

zavrže

zaverže

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko
Divica Orleanska (1848):	nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene
Divica Orleanska (1848):	dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je

ſaverſhe

Ta male katechismus (1768):	nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe, inu ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje, Bogovanje, pobaranje skrivneh rezhy, bajanje, ali loſſanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire je uſſe drugazhi od ſvunej, koker od ſnotrej, toku ſaverſhe on od sebe enega potuhnenega perliſuvavza, katire dergazhi v'serzu

zavržem

savershem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav

zaveržem
Divica Orleanska (1848): Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém

▶ zavret pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavrete
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke

zavreto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razžverkaj en maselc merzle srove smetene s šestnajstimi rumenjaki, perdeni zavreto in precejeno smeteno in nad žerjavco vedno mešaj, de se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke, naj se zarumeni, poli z juho (župo), precedi dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja

▶ zavreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavre

savre

Kuharske Bukve (1799):	eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to vkup ſhe enkrat savrè. — V' enimu lonzu poſębej ras-tepi dva rumenaks, perdeni ſok od
Kuharske Bukve (1799):	polivavke, smęſhaj inu v' polivko permęſhej de enmalo vkup savrè, ter to vſo polivko zhes kapuna v' ſklędo vlì. 38.
Kuharske Bukve (1799):	vlì eno sajarmizo grahove shupe, ali druge na njo, naj savrè. Po tim vsami liſko ven v' drugo koso, prezędi na
Kuharske Bukve (1799):	krat savrè, daj na ſklędo. Ako Zheſh, snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov
Kuharske Bukve (1799):	shupa. Operi krebulzo, drobno rasſękaj, v' govedjo shupo ſtręſi; kader savrè, snaſh notri djati muſkat zvęta, ingverja, al druge diſháve, inu
Kuharske Bukve (1799):	kader to vkup vrè, deni notri pezheniga kapuna, de enkrat savrè; vsemi ga ven na eno ſklę-
Kuharske Bukve (1799):	v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo vode na sherjavzo, de savrè; potle déni notri tri uhzhe víſhin, puſti pozhaſi vręti, de
Kuharske Bukve (1799):	Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè, je al prezej mehka, to je, kuhana, al pa napol
Kuharske Bukve (1799):	tudi enmalo alkermes ſoka sraveu; to ſe dobro ſkup savrè, prezedí, inu naliejo pomoranzhni votli lupki do ſręde; vender more

zavre
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi per pečenji

zavrejo

savrejejo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih
savrejo
Kuharske Bukve (1799): ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito

savro

Kuharske Bukve (1799):	dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje
Kuharske Bukve (1799):	mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim savrò.
Kuharske Bukve (1799):	vró. She poſębej obari ſhpargelne na kropi, de enmalo savró, jih odzędi na ſiti, s' merslo vodo polì, potle k'

zavrejo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono

zavrela
- savrela
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn
zavremo
Fizika (1869): Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne
zavreti
- savreti
  Kuharske Bukve (1799): enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader
- zavreti
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in

zavri

savri

Kuharske Bukve (1799):	v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota
Kuharske Bukve (1799):	sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni
Kuharske Bukve (1799):	s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha

zavri

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev

zavrl
- zaveril
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): dan najela, konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne
zavro
Fizika (1869): te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in

▶ zavriskati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavriska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na

▶ zavrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavrne

zaverne

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe
Stric Tomaž (1853):	Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor
Stric Tomaž (1853):	že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ob svoje oči prišel. „Jez še nikdar vidil nisem” — zaverne človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da
Sveti večer (1866):	„K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni

zavrne
Ferdinand (1884): ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja.

zavrnejo
- zavernejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa se nek

zavrneta

zaverneta

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):

je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače

zavrnil

zavernil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	jez silno zaspan in moram počiti”. Mojster pa ga je zavernil: ”Ne, ne tako! jez ne bom zaspanca
Sveti večer (1866):	berž brez molitve za mizo. Pa logar, ki je vsacega zavernil, tudi takrat ni molčal; resnobno spregovori: „Ti, gospodič! tako delajo

zavrnil

Oče naš (1885):	spovedati in potem še le duhovnu. K tebi bi me zavrnil in mogel bi me tudi k tebi zavrniti! Oh, moja
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je rekel: Zahvaljujem te, Te-Vaturu

zavrnila

savernila
Genovefa (1841): S vſo gnjuſôbo in nevôljo, ktéro je saſlushil, ga je savernila — in ſerdito jo je sazhél sdaj zhertiti in ſklênil je

zavrnila

Cvet in sad (1877):	je bila denes Matilda, ko je svojega ženina, barona, tako zavrnila.
Prvi sneg (1886):	so se bleda lica zopet nekoliko zarudela in, odkašljavši se, zavrnila je razžaljena: »Záme tudi ni. Nocoj sem prišla z materjo
Rošlin in Vrjanko (1889):	odkrit — dá, gospá milostivá! « rekel je on. »Jaz Vas občudujem! « zavrnila je glasno; in potem je jela pri povedovati o Podgorski
Rošlin in Vrjanko (1889):	guvernanto za roko. »Oh, doktor zná takó veselo pripovedovati, zabavati,« zavrnila je guvernanta odločno. »Sevéda! O vremeni sta govorila, o lepem
Strte peruti (1894):	sobici. Svetovala sem ji, naj bi šla k nadučitelju, toda zavrnila me je: ,K nadučitelju? Poslušat prepir med večjimi otroki, pobirati
Svatba na Selih (1894):	Janez se je iz prva hudoval, ker je takó odločno zavrnila njegovo snubitev, bil je pa tudi takó svojeglav, da je
Prve hiše (1896):	godrnjalo sitno«, mrmrala je mlada Grebenka po tihem, potem pa zavrnila staro: »Veste, mati, moje otroke le pustite! Ako bo treba
Mara Rendića (1897):	katera je namenjena Mari, in katero je ona tako brezpametno zavrnila. Njegova prošnja pa ni imela takoj zaželjenega uspeha. Nadejal se
Trojka (1897):	tam pilo, in kake burke da so se uganjale. »Bratec,« zavrnila ga je Irma, »saj to ni tolikanj zanimivo, da bi

▶ zavrniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrniti; Biblija.net

zavrni
- saverni
  Branja, inu evangeliumi (1777): uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo
zavrnila
- savernila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Puft' naj ſe bo kri ohladila, Şe bo she pamet savernila ; Mofht bo vino! Tak' je s mladino. Şmefhen prepir. Sa

▶ završki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

završkega

saverſhkiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kterim je bila jelenova podoba, ki vam je poſebno dopadla. Saverſhkiga goſpoda ſte nevoljno toshili, rekòzh, de ſo savért goſpod; jes
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dar dobil. ” Ozhe mu ſhe pot od domazhiga mejnika do Saverſhkiga grada na tenko povéjo, Ivanek pa ſvojo lovſko torbizo na

završki

saverſhki

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo

završko
- saverſhko
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu

▶ zavrteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavrtel
- zavertil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa sem sam vidil na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi
zavrti
Fizika (1869): se tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se

▶ zavržen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavržen
- svershen
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako

zavržena

savershena

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai-sa ena zhaſt, inu hvala ſe tiſti sgody? de more savershena na semli leshati, inu koker ene pomyne reslite biti, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na spravi, inu na hrani, temuzh de more na semli savershena leshati! Kai delate Nebeſhki Angelzi, de vi to nar zhaſtiteiſhi

zaveržena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno zaveržena biti, in to toliko bolj, ker se lahko zapopade, da

zavrženo
- zaverženo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni

▶ zavrženec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobčenec; [sskj]

zavrženci
- zaverženci
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pa mi tudi ne gré v glavo, zakaj bi ti zaverženci več vedeli ko drugi ljudje, ki so boljši od njih
zavrženec
- zaverženec
  Maria Stuart (1861): njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah

▶ za vsak predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

za vsako

sasako

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pravi tegniel te angel boshji je ta vezh Kinſtlar † te sasako boliesen pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa ozhash she guene 2 rezhi imeti pa stori spet sasako posieba kaker si satapruo stuerov kar ambart sadnapolei kader mou

ſavſaku
Sacrum promptuarium (1695): ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe

▶ zavzet pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavzet

Oče naš (1854):	ponižali, boter biti otroku ubozega korporala,“ je rekel Ménart ves zavzét; „pozabili ste menda, da sim eden iz med vaših sovražnikov
Oče naš (1854):	„Sveta Maria! “ je rekel zavzet oče, „kaj Vama je pa moj sin naredil? Zakaj sta
Čas je zlato (1864):	gleda z debelimi očmi svitle zláte, ter pogleda kralja zopet zavzet. De bi toliko zlatá, za psa dobil, se mu še
Oče naš (1885):	ponižali, boter biti otroku ubozega desetnika“, rekel je Ménart ves zavzet; „pozabili ste menda, da sem eden izmed vaših sovražnikov? Bog

zavzeti
Zlatorog (1886): uhlji čop imá živál In kratek rep in méh svetál. Zavzéti gostje, ženi zró Na lovca mladega samó, Pred Jérico pa

▶ zavzet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavzeti
Robinson mlajši (1849): boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko

▶ zavzeten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavzetne
Botanika (1875): 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g
zavzetno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): poskušnjo dal, ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih

▶ zavzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavzame

savsame

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njeniga ſerza. Kakor bi jo ſtrela sadela, ji je bilo. Savsame ſe , de ta nesnani uzhenik njeno pregreho vé. Prav kakor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de nikoli boljſhiga. Ni vedil, kaj ſe je sgodilo; ſe savsame, poklizhe shenina, ino rezhe: „Vſak daje ſ' perviga dóbro vino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet na ſtudenez, ino natózhi vodé velbljudam vſim. Hlapez ſe savsame, ino jo molzhé premiſhljuje. Ta poſtreshnoſt mu je bila slo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe jim pravi? ſe Mariza savsame; to je pa zhudno ime. Povejte mi ljuba mamiza, sakaj

savseme
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni

zavzame

Viljem Tell (1862):	da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja
Fizika (1869):	vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker

zavzamejo
- savsamejo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji
- zavzamejo
  Fizika (1869): kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo

zavzel

savsel

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali popraſhajo in poproſijo kaj. ) Kako ſe je pa Trenka savsel*, ki je ſliſhal, de je goſpod, ki je nameſti njega
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bliso podobe ſim bil, in ſim ſe nad nje lepoto savsél. — Marija ſtoji na oblizi semlje, ktere ſe ſtara kazha ovita

zavzel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle

zavzele
- savsele
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji

zavzeli

savseli

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy
Genovefa (1841):	viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne

zavzeli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajcerjev. Naš presvitli Cesar so se Sami čez majhno ceno zavzeli, ko so v razstavi imenovane čevlje ogledovali. — Možki kožuh iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druge gospôde in velika sila ljudí. Solnogradčani so se močno zavzeli, ko je k ti svečanosti prišlo tudi dvanajst duhovnikov iz

zavzeti

savseti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de
Genovefa (1841):	isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati

zavzeti

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	enakih stvari ali v tujem jezici, ki ga ne umeje; zavzeti se je, kako se more slovenskemu otroku pripisovati tolik nadnaráven
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	biti podloga, na kterej se je lehko učiti druzih jezikov: zavzeti se je, da je tako na robe osnovan zadnji učilni

▶ zavzetje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavzetju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj

▶ zavzetje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavzetost; SSKJ

zavzetja
Divica Orleanska (1848): glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih
zavzetjem
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to

▶ zazabiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozabiti; [sskj]

zazabi
- sasabi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po

▶ zazdeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zazdelo
Robinson mlajši (1849): biti,“ si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I

zazdi

Maria Stuart (1861):	kralje, Razsojevanje vaše preudarim. Izvolim, kar se bolj prav mi zazdi. Četerti nastop. Prejšnji. Vitez Paulet in Mortimer. Elizabeta. Tu sem
Gozdovnik (1898):	strmino in tiho stopa proti skalovni regi. Zdajci se mu zazdi, kakor bi slišal prihajajoče stopaje, in pa zadržavano otročje ihtenje

▶ zazebsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zazeblo
Gozdovnik (1898): blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž

▶ zazibati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zazibal
Ljubite svoje sovražnike! (1899): kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse

▶ zazidati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zazidati
- sasidati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge

▶ zaznamek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaznamek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta

zaznamki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler

▶ zaznamovan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zaznamovane
- znamnjane
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In

▶ zaznamovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zaznamovan

zaznamenovan

Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenovan, pri upnikih pa v onega, ki je s »credit« zaznamenovan. Najprej se zapišejo v dnevnik terjatve in dolgovi, navedeni v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izvesek; le-tá, se zapiše pri dolžnikih v razpredelek, z »debet« zaznamenovan, pri upnikih pa v onega, ki je s »credit« zaznamenovan

zaznamovan

Astronomija (1869):	so se izračunile tako imenovane trigonometrijske tabéle, v kterih je zaznamovan za vsakteri kot omér med tangento ali med sinusom in
Botanika (1875):	54. red. Križnice (Cruciferae). Tukaj imamo spet velik in dobro zaznamovan red rastlinstva pred sabo. Vsa zelišča tega reda spadajo v

zaznamovana
Botanika (1875): drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to

zaznamovane

zaznamenovane
Aritmetika za učiteljišča (1885): x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila

zaznamovane

Astronomija (1869):	in obkoré smemo pričakovati mesečevega sijanja, zato nahajamo v koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in
Astronomija (1869):	ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in zvezde. Ker se pa to ne da

zaznamvane
Stric Tomaž (1853): očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane.

zaznamovanega

Astronomija (1869):	imenovali, je ekliptika edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja
Fizika (1869):	se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo

zaznamovani

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi
Astronomija (1869):	na naši podobi le nekteri po 30 stopinj vsaksebi stoječi zaznamovani. Te navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge
Fizika (1869):	tamno. Pa tudi glede svoje zmožnosti, toploto izžarivati, so si zaznamovani dve skupini teles medsebojno nasprotni. Gosta telesa imajo le prav
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	hojevino. Nobenemu se pa še sanjalo nij, da so vsi zaznamovani od pretekle noči in da sem vse spoznal na ta

zaznamovanih

zaznamenovanih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Dvoje jednako zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak

zaznamovano

zaznamenovano

Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba

zaznamovano
Fizika (1869): in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem
zaznamvano
Astronomija (1869): še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice

▶ zaznamovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaznamoval
Divica Orleanska (1848): kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti

zaznamovala

sasnaminjala
Genovefa (1841): ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh

zaznamovala

Oče naš (1854):	je nagnila čez otroka in ga je s svetim križem zaznamovala; potem pa je rekla: „Pojdita tadaj v imenu presvete Trojice
Deborah (1883):	sem gledala v obličje? – Ne, ne! njegovo to obličje ni; Zaznamovala ga je božja roka, Milobo promenila mu v ostudnost, Raztrgan

zaznamovati
Fizika (1869): srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo

zaznamuje

zaznamenuje

Občno vzgojeslovje (1887):	dečka postane mladenič, iz deklice devica, navadno s štirinajstim letom, zaznamenuje početek tretje in zadnje vzgojne dobe, mladeniških ali deviških let
Občno vzgojeslovje (1887):	ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje se z imenom čustvo.

zaznamnja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tega pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to

zaznamova

Fizika (1869):	se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne
Fizika (1869):	Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje
Fizika (1869):	steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za
Fizika (1869):	živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega

zaznamuje
Astronomija (1869): voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti

ſaſnamenva

Ta male katechismus (1768):	Katolshke Kristian? Per temu: ke se is ſnamenam S. Kriſha ſaſnamenva, inu se vogible uſſeh krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi
Ta male katechismus (1768):	Koku se en Katholshke Kristian ſaſnamenva, ali prekriſha? On se ſaſnamenva is S. Kriſham, ter prave s' andohtjo: v' temu imenu
Ta male katechismus (1768):	ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth. 18. Koku se en Katholshke Kristian ſaſnamenva, ali prekriſha? On se ſaſnamenva is S. Kriſham, ter prave

zaznamujejo

zaznamenujejo

Aritmetika za učiteljišča (1885):

svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše

zaznamovajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni
Fizika (1869):	pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje
Fizika (1869):	znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih

zaznamujejo

Kemija (1869):	toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri bodo to razjasnili: Po tem zakonu
Fizika (1869):	prizadevanje, se vedno dalje udaliti eden od drugega, kakor to zaznamujejo strele v Pod. 98. Plini so tedaj taka telesa, kterih

zaznamujemo

zaznamenujemo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	petina 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 m

zaznamujemo

Kemija (1869):	ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno predstavljajo. Spojine prve vrste zaznamujemo s tem, da postavimo znak za znakom. Tako je na
Astronomija (1869):	1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu. To se pa tako-le zgodi: prvi
Mineralogija in geognozija (1871):	Od najmečega minerala, lojevca, do najtrjega, demanta, dobimo 10 stopinj ; zaznamujemo jih z dotičnimi številkami. Te so: Ako se reče, postavimo

▶ zaznati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaznal

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	že sam rad v nji ostàl. Kadar se je dan zaznàl, in je Neža še spala, golobčik na njeno zglavje perletí
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	njegovi mladosti in njegovem moštvu, in ko se je dan zaznal, lesketal se je ves gozd v bliščečem srežu. To so

▶ zaznava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaznava
Občno vzgojeslovje (1887): s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove

▶ zaznavanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaznavanja
Občno vzgojeslovje (1887): izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take
zaznavanje
Občno vzgojeslovje (1887): naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek
zaznavanjem
Občno vzgojeslovje (1887): katere smo imeli nazadnje; to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem se to, kar

▶ zazoriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

začeti se, nastopiti; [sskj]

zazori

sasori

Genovefa (1841):	milimi ſolsami v nebó pogleda in zhaka, de ſe dan sasóri. Pa novo terpljênje ji prinêſe. Gerdo, megléno jutro je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	De ſklenete ſe enkrat nájni póti, Ljubésen bres lozhitve de sasóri Po ſmerti náma tàm v nebéſhkim dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od

zazoril

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	žena in hči so se že, prédin se je dan zazôril, na pot napravili, de bi jima samí veselo novico svojiga
Najdenček (1860):	svojim strahu sim celo noč tékel. Ko se je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdalječ sim zagledal

zazorilo

sasorilo

Genovefa (1841):	bil odlózhen. Dan je priſhel in kôj, ko ſe je sasorilo, je ſhel grôf od vſih shlahtnih vitesov is okóliſhine in
Genovefa (1841):	ni zélo nozh mirú imel. Prédin ſe je prihódnji dan sasorilo, je bil shé veſ napravljen, sbudí vojáke, pomaga ſam konje

▶ zazreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zazrejo
- vzrejo
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista

▶ zažagan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP

zažagana

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pa prisegam ti pri živem Bogu, da je bila berv zažagana, o tem jaz ničesa nijsem vedel. Padel sem jaz pervi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	divji graben, da bi ne bil vedel, da je berv zažagana.

▶ zaželen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaželenega

Blagomir puščavnik (1853):	Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O
Občno vzgojeslovje (1887):	in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost

zaželeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj

▶ zaželjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaželjena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sklene ž njo o ti zadevi, ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit

zaželjeni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati

▶ zažgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zažgan

Kemija (1869):	mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§
Kemija (1869):	krajih se iz zemlje razvija v tolikej meri, da enkrat zažgan gori neprestano. Tako zvarni »sveti ogenj« v mestu Baku na
Kemija (1869):	podobi plina brez barve. Plin ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je

zažgana
- ſoshgane
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo

▶ zažgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažgal
- sashgal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat
- zažgal
  Tiun - Lin (1891): Je bilo to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo

zažgali

Fizika (1869):	s toploto solnčnih trakov, nabranih v njihovem žarišču, stopili in zažgali take stvari, kterih sicer niso nikakor mogli stopiti in zažgati
Gozdovnik (1898):	kterih sta iskala, kakor sta sodila po številu utisnjenih kopit. »Zažgali bodo taborišni ogenj in potem jih lahko najdeva,« govori starejši
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Pred očmi so mi ubili ženo; nad glavo so mi zažgali stanovanje. Poglejte svitli žar tam nad gozdom! Branil sem se
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	se jim je posrečila v varstvu svetih angelov. Ko so zažgali Maori praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal

zažgati

Fizika (1869):	zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari
Gozdovnik (1898):	je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z

zažge

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	hvaležnosti Gospodu altar postavi, ino mu žgaven dar na njem zažge. Takrat se je lepa mavrica na nebu perkazala. „Glejte! ” reče
Rudninoslovje (1867):	olje čisto, dá se popolnoma vsparíti (destilovati) , jako se lehko zažge i gori z belim plamenom, nareja veliko dima, i smrdí
Rudninoslovje (1867):	luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge se več ali menj lehko, gori s plamenom i diši
Fizika (1869):	tam čuti veča toplota, ki je lahko dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno steklo. Poglejmo zdaj
Kemija (1869):	dno plaveža z drvi in z ogljem, ki se potem zažgé; da se pa vse to bolj razvname in razbeli, pihajo
Fizika (1869):	Potere vsak zadržek, ki jej je na poti, stopi kovine, zažge gorljive reči in ubije ljudi in živali. Navadno se na

ſoshge
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In vunder je

zažgejo
- zažgo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč

zažgi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lepo ob kraji sklede napravi, jamo z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lepo ob kraji sklede napravi, v jamo dobriga ruma daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo

ſaſhgi

Kratkozhasne uganke (1788):	pyvne glash, ter obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory
Kratkozhasne uganke (1788):	perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu dim njeh bo ſa dushil; zhe ne use na

▶ zažig samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažig
Fizika (1869): v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni

▶ zažigalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažigalno

Fizika (1869):	so za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo zamore služiti ko zažigalno zrcalo, to je bilo že povedano pri toploti. Je pa
Fizika (1869):	dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno steklo. Poglejmo zdaj, ktere prikazni se pokazujejo na lečah zbiralkah
Fizika (1869):	veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost
Fizika (1869):	Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m.

▶ zažigalka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zažigalo; SSKJ

zažigalko
Gozdovnik (1898): hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter

▶ zažiganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažiganje

Fizika (1869):	20 palcev dolg platinov drat. Ta učinek se rabi za zažiganje podkopov v prav velike daljave. Če se priveže prióstren košček
Fizika (1869):	z drgnjenjem dobljena električna iskra z najboljim vspehom rabi za zažiganje podkopov. Opomina vreden je pri tem nek poseben duh, ki

▶ zažigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažigati
- sashigati
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah

▶ zažihran pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gotov; nemško-slovenski slovar

zažihrana
- ſeſhihrana
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder

zažihrani

sashihrani

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Boshio popounima zhes dali, kyr negove ozhetne lubesni pruti nam sashihrani dergazhi miſlit na ſmemo, koker de Bog, katiri je ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr je naſh Ozhe v' Nebeſſih, ali niſmo mi vezh sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo

▶ zažugan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zažugano

Oče naš (1854):	Orlovega vernili in z maševanjem francozke armade jim je bilo zažugano. Ko so poslanci nazaj prišli in ljudstvu povedali, kako zaničljivo
Oče naš (1885):	Orlovega vrnili in z maščevanjem francozke armade jim je bilo zažugano. Ko so poslanci nazaj prišli in ljudstvu povedali, kako zaničljivo

▶ zažugati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažugal

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	od soseda pričakovati. « Monih pa je povzdignil glas in je zažugal jirharju rekoč: »Belialovo seme ti! tudi tvoja ura bo prišla
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kazen, o gerda pošast ti jirharska, gorje tebi! Tako je zažugal sosedu, ki se pa ni upal prikazati, ker ni bilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njegov sin Tiburcij pa je bil tako razkačen, da je zažugal: „Če oče res ne ozdravi, dal bom Boštjana

▶ zažvižgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažvižga
Gozdovnik (1898): ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime

zažvižgal

sashvishgal

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tedej miſliſh? Zhakej , mi boſh pokoro dęlal. Matizh. Sdej bom sashvishgal. (perſté v' uſta vtakne, koker de bi otel sashvigat. ) Nęshka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lohka opravim. Se imam ſkriti, je rękel, inu kader bo sashvishgal , naglu s' luzhjo vùn ſtopit. Potler, je rękel, mi bo

▶ zbadati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbada
Stric Tomaž (1853): marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi kako so v tej reči zanemarjeni, kako v vseh

zbadale

Ferdinand (1884):	le molčal. Te besede nedolžnega otroka so kakor ostre pušice zbadale njegovo srce. V tem trenutku ni mogel misliti z veseljem
Ferdinand (1884):	prav! Kdor mori druge, zasluži smrt! « Kakor ostre pušice so zbadale te besede nedolžnih otrok očeta v srce.

▶ zbadljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbadljivo

Nevera (1878):	nič ni! « — tako jo nagovori na pol nejevolno, na pol zbadljivo. Žena vzdihne le, milo se jej stori in reče le
Rokovnjači (1881):	izbo, zdaj s tem, zdaj z onim, zmirom šaljivo in zbádljivo, takó da je zdaj živ smeh, zdaj rezno zabavljanje odgovarjalo
Pomladanski vetrovi (1881):	poznaš? " „Se ve da! Kako bi pa ne? " odgovori dekle zbadljivo. „Gotovo si iz Mačkovic doma? " „Kaj še! Iz Šiške sem
Agitator (1885):	na Drenovem! Tudi morebiti v volilnih zadevah? « omenila je še zbadljivo. Koncipijent se je molče priklonil in voz je oddrdral dalje
Arabela (1885):	radovedno. »Gotovo nič poštenega! « »Kaj tebe to briga? « odgovori ona zbadljivo. »Ako me maj soprog ne more častno preživlkati, moram gledati
Arabela (1885):	pa bode moj bodoči soprog tem večji zapravljivec,« odgovori Arabela zbadljivo in zapre knjigo. »Sicer pa ne vem, teta, kaj vidite
Arabela (1885):	tako dobro poznate? –– Da so učenjaki dolgočasni in neuljudni,« nadaljuje zbadljivo z vidnim namenom žaliti ga, »vedela sem že davno. Da
Dve svatbi (1895):	tega še dolgo ne boš gospodar? « reče mu na pol zbadljivo, na pol prijazno. »Kaj se bom bal tega, saj ste
Roman starega samca (1895):	potrebuješ blagoslovljene vode? « pozveduje grajščak radovedno. »Čudno vprašanje,« odvrne gospa zbadljivo; vsaki otrok ve, čemu je blagoslovljena voda. Ker je pa

▶ zbati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbal
- sbal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 30. Kęr je pak vidil ta mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód
zboji
- sboji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj

▶ zbegan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbegani
Spisi Krištofa Šmida (1883): ni vedel povedati, kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj

zbegano

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	potolče. Na to strašno prigodbo je vse ljudstvo po vaséh zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ki je v obče veljal za poštenega, skušenega moža, je zbegano Katarino jako dobro došel, in sklenila je njemu svoje serce

▶ zbegati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbegal
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali

▶ zbegniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbežati, uiti; [sskj]

zbegnila
- izbegla
  Robinson mlajši (1849): to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja

▶ zbežati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbežal
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je

zbežala

Na stricovem domu (1860):	gozdu sem našel namreč gnjezdo, iz kterega je ravno veverica zbežala; koj sem mislil, da mora imeti mlade; splezam na drevo
Dragojila (1864):	se, kako bi Dragojilo iz Rasitstana rešila in na Slovensko zbežala. Milijevičeva prijaznost s tujcem se zdi njegovima tovaršema sumljiva, zato
Mahmud (1870):	VIII. Noč je zbežala in napočil je 22. rožnik, praznik sv. Ahacija 1593.l. Solnce
Marjetica (1877):	za njeno prijaznost, ko bi ne bila pobrala pete in zbežala, kar ste jo mogli nesti dve koščeni živi in tretja
Pomladanski vetrovi (1881):	odhajal, ne vedoč, kam je utekla, kam je pred njim zbežala ona, h kterej ga je srce z vso silo vleklo
Roka in srce (1883):	Meliti pa je samó nemo stisnola roko. Na to je zbežala v svojo sobo, da ne vidi objemov in solz pri
Veliki grof (1885):	gospe Kornelije že ni bilo več v hiši. Sluteča nevarnost zbežala je bila s svojimi služabniki. „Prokleta baba! " mrmral je grof
Slučaji usode (1897):	ne našla doma, in najraje bi se bila obrnila ter zbežala, takó velika je bila njena vznemirjenost ... A že so se
Kotanjska elita (1898):	dobro! « Rdečica ji je zalila lice, naglo je vstala in zbežala v svojo sobo, kjer se je zaklenila. Ni je bilo

zbežali

sbeshali
Sveta grofinja Genofefa (1857): Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to

zbežali

Zlata Vas (1850):	nekterih je bilo celo tako strah, de bi bili radi zbežali. Pa bali so se, de bi se jim že kaj
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se

zbežati

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem zgubljen! Druzega pota ni, da bi si opomogel; kar zbežati bi moral od tod. ” „To bi že bilo; koliko si
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gerla zavpije, verže kačo zopet srečno v vodo in hoče zbežati. Al ko se oberne, zopet nov strah. Stari ribič Jaka

zbeži

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama

zbežita
- zbežite
  Stric Tomaž (1853): ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho, kjer ste

▶ zbira samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabor; kontekst

zbiri
- zberi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj

▶ zbirališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbirališču

sbiralſhu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	concilio vanitatis? Kai ſe ti gor dershiſh per timu vkup sbiralſhu te sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum his, qui adverſus Deum
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozhy, de bi mi nikdar na ſedeli per timu vkup sbiralſhu tih hudobnih, inu ſe nihdar na podali v' eno greſhno

▶ zbiralka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbiralka

Fizika (1869):	Leča razmetnica, Zerstreungslinse, 140. Leča vbokla (vdrta), Hohllinse, 140. Leča zbiralka, Sammellinse, 138. Leča zbokla, convexe Linse, 138. Ledišče, Eispunkt, Gefrierpunkt
Fizika (1869):	ki je lahko dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno steklo. Poglejmo zdaj, ktere prikazni se pokazujejo

▶ zbiranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbiranje

zberanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu

zbiranje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli

▶ zbirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbira

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in
Valenštajn (1866):	ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se
Kemija (1869):	potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora
Zoologija (1875):	in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi
Zlatorog (1886):	V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro

zbirajo

sberajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni

zbirajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to
Botanika (1875):	prav rade, nekterih pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina

zbirali

sbirali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de

zbirali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	donašale včasih odlome „občne zgodovine” iz rokopisa rajniga Matija Vertovca. Zbirali pa bomo iz imenovaniga zgodopisa take sostavke, kteri, čeravno le
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	morajo Slovani vse še le sami iznajti; kakor bučelice bodo zbirali slovstvene zaklade, ki se nahajajo pri druzih narodih, svojili, v

zbirate
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za

zbirati

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	tako, kakor človek, ki obupuje. Po teh besedah se začnó zbirati in pripravljati se za silo. Rajši hočejo žene in otroke
Napake slovenskega pisanja (1858):	jo hoče peti. Tudi ni utegnil Vuk pravlic tako skerbno zbirati in tenkovestno primerjati, kakor je pesmi, za kar naj bi
Bore mladost (1862):	migljajočih zvezd, ampak zavoljo hudournih oblakov, ki so se jeli zbirati nad pokojnim jezerom. Pa trudnemu ni bilo dano dosti počitka
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	odséhmal jamejo se vstaši umikati na ónem kraji ter se zbirati sredi bôjnih vrst. To se vé, da je naš vojvoda
Rošlin in Vrjanko (1889):	imela zadnjič nánj zarad guvernante. Kakor navadno, jeli so se zbirati v vé liki dvorani okrog dolge mize. Kmalu je Klára
Od pluga do krone (1891):	v hiči pa preoblečejo bolnika. Zunaj se jamejo konec vasi zbirati vaščanje s svetilkami in pletenicami, prinesenimi iz sv. Višarij, ali
Pegam in Lambergar (1891):	zasvetile luči, in iz grada, kjer so se baš začele zbirati ponočne straže, donel je glasen hrup veselih ljudi. Ulice in
Hudi časi (1894):	rokovnjače. « Temna noč je še bila, ko so se jeli zbirati kmetje nad Mirno pečjo. Tiho so se pozdravljali in stiskali
Gojko Knafeljc (1899):	je bila donesla Neža … *** Okoli desete ure so se začeli zbirati svatje v »hotelu«. Grahorjevi so bili povabili dve znani jim

▶ zbirka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbirkah

Zoologija (1875):	se suhega mesa, kož, kožuhovine in natlačenih živali po prirodopisnih zbirkah. Ravno ondi dela nepriliko tudi muzejnik (Anthrenus museorum). Repičar (Nitidula
Zoologija (1875):	Chelifer cancroides), ki se nahaja po starih knjigah in rastlinskih zbirkah, kjer vreba na majhne škodljive žuželke. Drugi razred: Pravi pajki

zbirke
Zoologija (1875): veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je
zbirko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali

▶ zbiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbijejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in

▶ zbloda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zblod

Lohengrin (1898):	miruj! Izbavi teh se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti! — Da zvem
Lohengrin (1898):	bliža se, glej, tod! — Lohengrin. Elza, miruj! Izbavi teh se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód me ne oprostí, Kot

▶ zblojen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zblojena voda = siva voda; Pleteršnik, kontekst

zblojeno
Stelja in gnoj (1875): to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in

▶ zbodrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

terjati, zahtevati; Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten

zbodram

sbodram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei ti ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi vino, poklizha? 2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje

▶ zbog predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbog

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so
Viljem Tell (1862):	vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se

zbok
Tiun - Lin (1891): Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi

▶ zbogom medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zbogom

s bogam(združena oblika)
Genovefa (1841): gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe
z bogam(združena oblika)
Divica Orleanska (1848): Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam

z bogom(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	Vas več draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju
Blagomir puščavnik (1853):	eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena
Čas je zlato (1864):	zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu
Čas je zlato (1864):	že vidili! Pred vsem si zapomni: de je čas zlató! – Z Bogom! Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po
Valenštajn (1866):	Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne
Mlinar in njegova hči (1867):	čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja
Ferdinand (1884):	po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel
Zlatorog (1886):	svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne

▶ zboleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbole

sbole

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de

zbolel

sbolel

Genovefa (1841):	bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino
Genovefa (1841):	rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi

zbolel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de ne kaže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni res. — Važniše rečí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in se je
Ferdinand (1884):	žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki
Ferdinand (1884):	pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico

zbolil

Najdenček (1860):	sim čutil, da ni Kristine pri meni. Zbolil, hudo sim zbolil. Vročina in mraz sta me terla. Koze sim dobil in
Najdenček (1860):	svoj spominj. Kmalo sim čutil, da ni Kristine pri meni. Zbolil, hudo sim zbolil. Vročina in mraz sta me terla. Koze

zbolela

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično

zboleli
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti

zboli

sboli

Sacrum promptuarium (1695):	vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo

zboli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sploh škodljiva, je vunder res, de dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla
Ferdinand (1884):	pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem

zbolijo

zbolejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so vedno na čistem zraku in se veliko trudijo, malokrat zbolejo za nahodom: Podpazdnički in tisti, ki vedno pri gorki peči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Steklina. Pasja steklina, na kteri psi, značke, volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro še ne poznamo

zbolijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vtepel? Neki divji narodi v južni Ameriki ilovco jedó, kadar zbolijo; ravno tako tudi bolni ptiči večkrat ilovco in pesek zoblejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dež k potrebi. Lahko, de še svinje včasi od tega zbolijo, ko okoli voglov takih nesnažnih hiš letajo; sosébno, ako je

▶ zbong samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

zarotenje; kontekst

zbong

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pater Bolfa uzelouzi. TA 48. KAPITL. Te ie tapravi Ziprianshi Zbong al sarotenje tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse utam lete

▶ zbor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbor

sbor

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim

zbor

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m.; več
Lohengrin (1898):	kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav!

zbora

sbora

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	saſlushi she ſmert. ) Kdor pa brata kolne, je obſoje véliziga sbora kriv, (saſlushi ſhe hujſhi ſmert kamnjanja. ) Kdor pa brata zelò
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemar ne pusti. (Dalje sledi. ) Kaj nam bodo od velikiga sbora z. k. kmetijſke druishbe, ki je bil 2 dan Velikitravna

zbora

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. *) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora* c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna

zbore
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in

zborih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré tedaj tudi, de postave natanjko spoštuje, tedaj tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bilo že v 1. listu razloženo, da naj se o zborih vse redovno govorí in pomenkuje, tako redovno naj se pišejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa tega tudi treba ni, ker se mende v vsih zborih tudi dosti prazne slame mlati, — ali važniši mnenja naj se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	žal, da več škofij nima škofa, ktere poterjujejo v takih zborih, — al važne druge okoljšine (punt v nekterih rimskih deželah) so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično v deželnih zborih, in še tam, kjer je ta stranka v večini ostala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema. V nekaterih deželnih zborih se je obravnavala potreba deželnih posojilnic; al od besedí do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bil celó za to, da se enako voli še pri zborih pomočnikov, in to bo tem potrebneje in koristneje, ker je

zborom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	brez obzira na razmere posamesnih dežel je predložila vsem deželnim zborom dotično postavo zeló po enem kopitu; vladni zastopnik je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva

zboru

sboru

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti

zboru

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na oder in začne

▶ zboren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbornem
- zbornim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu

zbornih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se nam to še enkrat naznanilo. Navod za spisovanje županijskih zbornih zapisnikov. Že v 1. listu Novíc obljubljeni izgled: kako naj
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov) in biležnikov

▶ zbornica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbornica
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih
zbornicam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne
zbornice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi

zbornici

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi misli, de poslanci druziga ne delajo kakor se v zbornici shajati, in tam brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali gosp. Rotar tudi tako dobro vé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	določbe, kdaj da se po praznikih spet začne. Za predsednika zbornici gospôski je izvoljen Karlos Auersperg, knez kočevski, za predsednika zbornice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	katero je dosihmal veljala za „stranko državno”. In kakor v zbornici poslancev, tako se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	glava v obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje dni minulega leta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	silovitemu zmaju strta je glava v obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	stranka zadnje dni minulega leta sama svojo glavo, kajti v zbornici poslancev je razpela nemško-narodni program, in s tem proklamirala, da

zbornico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	namreč prenarediti postavo za volitev poslancov v spodnjo in zgornjo zbornico deržavnega zbora, ker stara postava ni primerna več dandanašnjim časom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Iz Dunaja.. — Državni zbor se je začel 27. decembra. V zbornico poslancev je prvi dan prišlo le 120 poslancev (203 bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	v zbor — razen Čehov in kranjskih Slovencev. Poljaki so v zbornico pritirali svojo resolucijo, da bi se njim — samo njim! — posebna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	na Francoskem. To mu je prineslo izvolitev za poslanca v zbornico leta 1869., in v tej postal je hitro vodja demokratične

▶ zborovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zborovalci
- zborniki
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se

▶ zborovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zborovanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je v petek. V kakih 2— 3 sejah končá svoje zborovanje. Jutri v Postojni namesti g. Korena izvoljeni poslanec pride tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	tedaj na 11. januarija ob 2. uri popoldne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-evi hiši. Vsled

▶ zbosti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbodel
- sbodil
  Sacrum promptuarium (1695): kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau

▶ z božji predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s božjo
- sboshjo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei

▶ zbran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbrana
Kmetijske in rokodelske novice (1845): srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana

zbrane

sbrane
Blagomir puščavnik (1853): kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi

zbrane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od
Zlata Vas (1848):	so imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en

zbrani

sbrani
Genovefa (1841): in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne

zbrani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske
Zlata Vas (1848):	rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč gledali. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lepo, pravo tako! ” so vpili brez konca in kraja vsi zbrani). „Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil
Sveti večer (1866):	upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca

zbranih

sbranih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	beſede tako prijetno in gladko ſtavil, de je vezhji dél sbranih terdno verjel, de je tako in ne drugazh. Koj drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla, in zhudilo ſe je vſe, ki

zbranih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prav dobre masti, pol funta moke, pol funta od pešk zbranih debelih vinskih jagod (cibeb), drobno zrezano lupino ene limone s
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je 18. dan t. m. slovesno streljanje iz cele dežele zbranih strelcov začelo, za ktere je nadvojvoda visoke darila postavil. — Ker
Valenštajn (1866):	Globokem že Dva dni. Junakov vrlih že imáta Šestnajst praporov zbranih ino vam Poročata, da čakata ukaza. Oktavij. Zgodi se lehko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pogovor, ker se je med tem z gosti pogovarjala. Eden zbranih gostov bil je neki Kalpurnij, okroten in štorklast; bil je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lotil sedaj, bila je jako težavna. Pri mladenčih je bilo zbranih tudi šestnajst nevernikov: starši, jetničar Klavdij, uradnik Nikostrat s svojo
Rudninoslovje (1867):	nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v šopke zbranih kristalih, sveti se kot demant, pa tudi kot steklo, zelen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ter kmalu dospeli do bazilike sv. Klemena. Ondi našli smo zbranih uže zeló veliko romarjev duhovnih in svetovnih, od severa in

zbranim

sbranim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili

zbranim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z

zbrano
Ferdinand (1884): ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem

▶ zbrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbere

sbere

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ali obok nad nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe sbere v' oblake nakviſhko. Po tem Bog rezhe: „Voda na semlji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doſti shivesha sa simo ali ne; ampak te nar teshji sbere, ter jih urno s shvepljem poſmodí, de le ene krajzerje

zbere

Zlata Vas (1850):	je vganili. Svečnica pride in srejna se zavoljo mnozih reči zbere, in ko je bilo vse opravljeno, stopi Ožbé med može
Čas je zlato (1864):	je bilo lahko v takem mestu. Pod streho si sobico zbere ter se s prav potrebnim previdi. Njegova hrana je bila
Ferdinand (1884):	najde dušni mir v šumečem veselji. V krasnej dvorani se zbere plemstvo, da častita novemu »grandu. « Po stenah so visele krasne

zberejo
Blagomir puščavnik (1853): dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel

zberi

sberi

Kuharske Bukve (1799):	Sa taiſte namaſhiti sręshi pol libère telęzhjiga meſa na ręsine, sberi ven koshe inu kite; namozhi v' mleki bęliga kruha; ga
Kuharske Bukve (1799):	kakor je ſizer navada de ſe rumena shupa naredî. — ˛Sagô sberi, operi, inu poſębej perſtavi kuhat na en malo zhiſte goveje
Kuharske Bukve (1799):	ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni vodi, kuhano sberi inu vſe koſtí odtrębi, sraven deni peterſhíla, moke, zheſna al

zberi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa še dalje kuhati, pohlajeno nadevaj v steklenice. Češnjevo vkuhanje. Zberi v to lepe, zrele češnje, poberi jim reclje in peške
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki so sicer zrele, pa še precej terde, dobro jih zberi; vkuhaj na en funt jagod en funt cukra do letenja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z eno unčo cukra dobro zmešaj in
Blagomir puščavnik (1853):	mu reče: „Ker se Boga bojiš in cesarsko povelje spoštuješ: zberi si, kako te imam plačati? Pri svojej cesarskej zvestobi ti
Lohengrin (1898):	Ortruda. Čuj! Pred vsem ne sme bežati se Odtod: zdaj zberi misli vse! Da sumnjo jej vzbudiš, ti stopi Pred njo

zbral

zbral
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko

ſbral

Kratkozhasne uganke (1788):	21. Qvart eno uganiti, katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh 21. qvart ſapored v' 3. kupzheke toku, de
Kratkozhasne uganke (1788):	bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v'
Kratkozhasne uganke (1788):	na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh
Kratkozhasne uganke (1788):	qvarta padla, katiro si je on bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe

zbrala

sbrala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda
sobrala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje

zbrala

Zlata Vas (1848):	opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi se ne; tisto noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj
Tiun - Lin (1891):	mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila

zbrali

sbiral
Biblia (1584): tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo

sbrali

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent

zbrali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar
Zlata Vas (1848):	druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi

zbralo

sbralo
Blagomir puščavnik (1853): zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi

sbralu

Biblia (1584):	Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu

zbralo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo na celovškem polji, in v starem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nihče ni menil za nas. Zdaj se nas je nekaj zbralo, da bi zmerno, mirno, tiho pa delavno živeli, in za
Oče naš (1885):	stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali

zbrati

Viljem Tell (1862):	Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega
Fizika (1869):	tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej

▶ zbrihtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbrihtal

Oče naš (1854):	spomniti, kako je tu sim prišel. Ko je zopet bolj zbrihtal in ozerl se, je vidil pri svojih nogah Rozalio in
Najdenček (1860):	rešenjem obupal. Sedel sim dve uri, preden sim se zopet zbrihtal iz svoje žalosti. Z nožem sim jamo skopal in zvestega

zbrihtala
- sbrihtala
  Genovefa (1841): dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó

▶ zbuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbudi

sbudi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
Genovefa (1841):	môlil: „O Bog, ne daj ji umreti. O Jesuſ Kriſtuſ! sbudi mi sopètmôjo ljubo mater. ”

uzbudi
Revček Andrejček (1891): ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu
zbudi
Viljem Tell (1862): strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček

zbudijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso

zbudil

sbudiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni poprei h' pokuri sbudiu, koker de je Chriſtus na nega pogledou. Katiru nam na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu, vmreti, aku bi na biu h' vſim tiſtimu, kar je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je Chriſtus per timu meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou

zbudil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ti kraljuj pravica! In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata

zbudila

sbudila

Genovefa (1841):	je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj
Genovefa (1841):	bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati
Genovefa (1841):	mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji
Genovefa (1841):	rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó

vzbudila

Iz življenja mlade umetnice (1890):	še dolgo bedéla. Lêgla sem srečna, a ko sem se vzbudila, že ni bilo več očeta domá in mati je bila
Iz življenja mlade umetnice (1890):	Prespala sem takó nemirno to noč in zjutraj sem se vzbudila prav nejevoljna. Vihar, nevihta, burja, sneg, ko je vsa priroda
Od pluga do krone (1891):	toliko še potrpi, da pride Jurče domóv. ' Nató sem se vzbudila. » «Mati, nič se ne bojte. Če je božja volja, imel
Ljudska osveta (1892):	mati! « šepetne glasneje Bojan. Ona globoko vzdahne, kakor bi se vzbudila iz čudnih sanj in upre trudne oči v Bojana. Spoznavši
Lisjakova hči (1892):	sanjah razne nejasne podobe, in vsak čas se je zopet vzbudila in ni imela pravega počitka. Ko je drugo jutro premišljala
Na krivih potih (1893):	dveh nočeh. Šla sta tedaj spat, in oba sta se vzbudila jako pozno. Použivši zajuterk, vsedli so se vsi trije na
Spletke (1894):	je tudi pošteno zadremal. Nekako četrt na štiri sta se vzbudila oba nakrat in se čudila, kako da sta zaležala. Vendar
Hudi časi (1894):	Urno je vstal mož in jel se tiho napravljati; a vzbudila se je žena in prestrašena jela popraševati, kaj počne. On

zbudila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti

zbudile
- izbudile
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov

zbudilo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov
Ferdinand (1884):	se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav

zbudim

sbudim

Abecedika ali Plateltof (1789):	druge take otrizhie. Eniga otroka jutranju voſhenje. Veſęlo ſe jeſt sbudim sópet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim jeſ bres gręha: O
Abecedika ali Plateltof (1789):	druge take otrozhije. Eniga otroka jutrenu voſhenje. veſęlu ſe jeſt sbudim supet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim jeſt bres gręha: O

zbudimo

sbudimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vreidni, debi ti na nas, inu naſhe duſhe smiſliu. Saturei sbudimo naſhe duſhe k'eni pravi hvaleshnoſti, inu naſhe ſerze h'
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bratje! vi vęſte, ura je tukej, de ſe is ſpanja sbudimo. Sakaj sdej je naſhe isvelizhanje blishejſhe, koker tedej, kader ſmo

zbudimo
Občno vzgojeslovje (1887): svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar

zbudite

sbudite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letino! Lejte, to je ſhkoda, de ſe s rokami prime. Sbudite ſe ſaj vi tershani in meſtniki! sazhnite vi, ki ſte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gorne hiſhe v ſpilnizo, in rezhe kerzhmarju: „Ljubi moj ozha ! sbudite me, sbudite jutro prav sgodaj ; po poti gredé ſim jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſpilnizo, in rezhe kerzhmarju: „Ljubi moj ozha ! sbudite me, sbudite jutro prav sgodaj ; po poti gredé ſim jih sgubil 200

zbuditi

sbuditi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reſshaliti, tebe h' jesi, inu nar pravizhniſhi shtraifengi zhes nas sbuditi. Ti pa, o vſmileni Odreſhe-
Abecedika ali Plateltof (1789):	to veliko dobruto, de ſi ti mene ſpet sdaviga (ſdravo) sbuditi, inu gorvſtati puſtil; ti vuzhiſh mene ſkus tó. de sa

zbuditi

Tine in Jerica (1852):	zeljiša izgnal, in gre Petra budit. Pa ga ni mogel zbuditi, Peter je bil — mertev.
Stric Tomaž (1853):	po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in bi ne bilo utolažiti. “ Vse
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Menda še drugi vzroki, kterih pa doslej ne vemo, steklino zbuditi zamorejo. Znamnja stekline so: Pes je manj prijazen, kakor navadno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	saj je še noč, kralj spi in ne smejo ga zbuditi. Bratje prosijo, žugajo, straža pride in celo kralj stopi ven
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sklenil mojster že o polnoči vstati in delavce k delu zbuditi. Ko tedaj rés ta čas pride in jim v kovačnico

▶ zbujati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbuja
- zbujuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali
zbujal
Kitica Andersenovih pravljic (1863): obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli

▶ zbujen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbujena

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njo stal človek zmešane pameti; huda strast pa živa, globoko zbujena domišljija ga je pritirala do nevarne moralične norosti. Pogleda ga
Oče naš (1885):	tolažbe in odpuščenje svojih grehov“. „K tebi, Ménart, me žene zbujena vest. Tebi se hočem popred spovedati in potem še le

▶ zdaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdaj

sda
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali

sdaj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili, ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti
Genovefa (1841):	mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka
Genovefa (1841):	bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla
Genovefa (1841):	podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód

sdei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	goluſy, h'krivizhnimu dobizhku, inu h' vezh drugim greſhnim rezhera. Sdei ena
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krivizhniſhi, nar shpotliviſhi, nar vezhi, inu ſmertno martro terpy? praſheimo sdei ſami ſebe: quis? kdu je ta, katiri terpy? ta je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti pride, poteptanu. Ali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h'tatvini, h' kupleinu vkradenih rezhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveta glava v' tvoimo shpotlivimu, ali ſiunu bolezhimu kroneinu prebodena. Sdei pa poberemo tvojo rodovitno ſveto kry, inu tiſto v' naſhe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhaſs. S'tabo se savesat ozhmo O Gospod ! v'lubesni sdei , Od tebe lozhit' se nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bol pa nagvenam? te molitve kathere se bojo sdei brale se morjo is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE

sdej

Branja, inu evangeliumi (1777):	ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus
Branja, inu evangeliumi (1777):	de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi meni sdej poſlal vezh , koker dvanajſt milljar-
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k'
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh

zdaj

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ste povedali”! In Moric, ki mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil po ptujim
Zlata Vas (1848):	Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje
Tine in Jerica (1852):	svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma
Roza Jelodvorska (1855):	odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v
Roza Jelodvorska (1855):	debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita od poprejšnih časov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi
Gozdovnik (1898):	turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar

zdej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo
Zlata Vas (1848):	Zdej so v mestu lahko spoznali, zakaj de imajo Zlatovasčani vsako
Zlata Vas (1848):	In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj
Zlata Vas (1850):	zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in
Zlata Vas (1850):	uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama
Zlata Vas (1850):	imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se
Zlata Vas (1850):	Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali

ſdaj

Pozhétki gramatike (1811):	zhe je to edinje, itd. kakor v' tim isgledu, ktirga ſdaj raslágamo. P. Kaj je aime? O. Je glagol. P. Sa
Pozhétki gramatike (1811):	nuës, do oblakov, jusqu' ici, do tód, do tukaj, do ſdaj. Per beſedi si pogoltnejo i pred il in ils, s'
Pozhétki gramatike (1811):	DEVETA STAVA, Deveto pleme beſedi. Vés. Do ſdaj ſmo vidili, kako ſe beſede vkup drushio, de ſture en
Pozhétki gramatike (1811):	poméni, de rézh je, al ſe ſdaj godi, kakor lis, berem: pretekli zhaſ, poméni, de je rezh

ſdei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bode nemu na pruti perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal. 54.
Kratkozhasne uganke (1788):	vesèlu perpraveti. Med drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder

ſdej

Ta male katechismus (1768):	se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel
Ta male katechismus (1768):	ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje

zdej
Zlata Vas (1848): kot punčico v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami

▶ zdajci prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdajci

sdaizi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta kelih od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni tega terpleina odpovedou, inu nas sapuſtiti oteu, kir je sdaizi sa tim reku: Verumtamen non ſicut ego volo, ſed ſicut

sdajci

Biblia (1584):	bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn
Biblia (1584):	ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte
Biblia (1584):	nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri
Biblia (1584):	na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja
Biblia (1584):	je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu je djal

sdajzi

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred

zdajci

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot
Zlatorog (1886):	prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce
Gozdovnik (1898):	Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo
Gozdovnik (1898):	ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in
Gozdovnik (1898):	dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in
Gozdovnik (1898):	njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so

ſdajzi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem straham te hude misle ſdajzi napreſhene, se is eno giſterko, inu strupjanam v' svojeh nederjah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire ſna serze, inu doſdevke od teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu. Tudi greshnekov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh ta nardobrutlivshe Goſpud bode ushlishal toshtimo tvojega ſavupanja, inu ſdajzi bode tebi perſtopil v'mozhi svoje gnade, de tebe valovi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu potem ke so jejnali nje suſhni biti, so jęli ſdajzi prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ta ni nobene gnade vezh ureden, katire na nje pomiganje ſdajzi nawuga. Na ſadno uro bodo tebe te ſamujene gnade ſlo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti is njimi v' tesnobo pridesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hitru se na temu gvantu en madesh ſamirkal, ter njega ſdajzi ſgrevan operi, de nabosh boſhje pogled reſhallil. Nej tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	je k'njemu djal: Effeta! tu je: odpri ſe. Inu ſdajzi ſo ſe njegove uſheſſa odperle, inu njegoviga jesika saveſa ſe

▶ zdajle prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zdajle
- zdaj-le
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ravno tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh tisti, ki jej zdaj-le zagotavlja

▶ zdajšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdajšnji
- zdajni
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so

▶ zdaleč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdaleč

zdalječ

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Katrico pred vežjo, de bi svojimu možu, ko ga je zdalječ priti vidila, nekoliko naproti šla. Ne dalječ od Antonovcove hiše
Najdenček (1860):	je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdalječ sim zagledal kmetiško hišo, proti nji sim šel. Lačen in

▶ zdaljšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdaljša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le

▶ zdano prislov, splošni, nedoločeno

zdano
- ſdanu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne pomuzhe S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona

▶ zdanji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedanji; [sskj]

zdanji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske

▶ zdaten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdatno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): pri tej bolezni večidel, ako ni huda, pervo in dosti zdatno zdravilo. Vneti in boleči gobec naj se rahlo spira z

▶ zdati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdali
- sdali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj sdali per Israelzih. Israelzi ſo bili smiraj rasusdanſhi, Bogu smiram nepokorniſhi

▶ zdati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veljati; kontekst

zda

sda
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh

zda

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še
Mlinar in njegova hči (1867):	Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti

▶ zdatno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdatno

Astronomija (1869):	zemlja in Jupiter za 42 milijonov milj vsaksebi, mrkanje mesecev zdatno pozneje nastopa, kakor o protistanji, ko- sta si Jupiter in
Trtna uš (1881):	lugom, žajfnico, sploh z razjednimi tekočinami, to pa večkrat in zdatno. Dobra 3 ali 4 leta ne smemo ondi trsov saditi
Izidor, pobožni kmet (1887):	je srce nekaj bolj mirno postalo, kar me sedaj prav zdatno podpira, v mojej nesreči. Tvoja dobrota pa me popolnoma prevzame

▶ zdavnaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdavnaj

sdavnaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl

sdavnej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je tiſti she blis, od kteriga ſo preroki she sdavnej prerokovali. Naj zhiſtejſhi, naj nedolshniſhi, naj ponishniſhi deviza v' Israelu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terte obrésovati je nar boljſhi o polni luni; to ſo sdavnej she ſkuſili uzbeni vertnarji in gorniki. Le ſkuſhnja mora naſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tem pride krajnſka „Pratika” na verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Némſhko-ſlovenſko-latinſki ſlovár, kakorſhniga ſo s nami vred domazhi Şlavijani she sdavnej pogreſhovali. Pridno in s velikim trudam je ſlovenſke beſéde sbiral
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v 37. liſtu naſhih noviz perpoveduje, je per preſhizhih she sdavnej navadna, ktero v nekterih krajih ſhen, vnekterih perezh ogenj, in

zdavnaj

Revček Andrejček (1891):	se kaj na zanjke zaslužiti dalo, bil bi Grešnik že zdavnaj imovit mož. — Tako! — Že se drži. (Stopi nekaj naprej. ) Kar
Gozdovnik (1898):	slemenih so bile deljene. Solnce se je bilo vzdignolo že zdavnaj ter je s svojo jasno in leskečo lučjo razsvetljevalo krajino

zdavnej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim jo po 1 gold. 10 kr.
Roza Jelodvorska (1855):	milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne
Gozdovnik (1898):	za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika

zdavno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki

▶ zde prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tu; Pleteršnik

zde
Robinson mlajši (1849): krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se

▶ zdehanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zdehanje
Gozdovnik (1898): veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja

▶ zdelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdelan

izdelan

Najdenček (1860):	dobrotljivi Anglež v Moki dal. Beračevaje, od revšine in stradanja izdelan sim prišel blizo Kastelo Monte. Nadjal sim se, ondi Bernarda
Gozdovnik (1898):	je naznanjalo, da so vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po prestalih naporih, srditosti in besnote ni mogel odgovoriti Antilopi

zdelan
Gozdovnik (1898): požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes

zdelana
- sdelana
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri
- zdelana
  Blagomir puščavnik (1853): bi zdaj vaša Bogomila na skalo sem prišla, bleda in zdelana, v revni obleki trudna in brez moči. Čeravno je komej

▶ zdelati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdelati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti
Robinson mlajši (1849):	Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti

▶ z delo predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

z delom
- zdelam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je

▶ zdelovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdeloval
Kmetijske in rokodelske novice (1844): toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja

▶ zdeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal
Ferdinand (1884):	Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel

zdela

sdela

Pozhétki gramatike (1811):	ene miſli m eniga obrasa: sa to bi ſe lahko sdela pomóta per enih to, kar je per drugih lépa novína
Genovefa (1841):	ſlusbabnikov bres ispraſhevanja obſoditi bi ſe vam naj vézhi pregréha sdéla — sdaj ſte pa ſhe ſvôjo poboshno goſpó bres vſiga îspraſhevanja
Genovefa (1841):	ſe mi ſhe v vſim môjim shivljênju ni nobêna jéd sdéla. O Bóg! kakó malo ſim pri obilni mísi ſvôjih ſtarſhev
Genovefa (1841):	ljudém jaſno in zhiſto ſijala, ſe bo vunder vama kervavo-rudézha sdéla! O poſluſhajta ſaj, poſhluſhajta — véter vije! Ali ne ſliſhita, kako
Genovefa (1841):	in jo je boshala. Svér ſe té prijasnoſti ni obzhutljiva sdéla. Sdaj ſe je Genovefa smiſlila, ſêbe in ſvôje déte s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela. Po tem povelji ſe je tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mi je te dni pot sa neko vaſjo prav kratkozhaſna sdela, in s veſéljem ſim ſadno drévje ogledoval, in sraven tega

zdela

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku
Valenštajn (1866):	I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v
Sveti večer (1866):	mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej podpisati, čeravno so se terdno nadjali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil

zdele

sdele

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prineſlo. Popiſovanja in osnanila, ki ſo ſe mi nar boljſhi sdele , ſim vedno sbiral, in ſvojim prijatlam in snanzam perpovedoval. Rékel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko, ktére bi ſe— ſame na ſebi — marſikterimu majhine rezhi sdéle, vſe ſkupaj pa tó ſtoré, kar umetnoſt vinoréje imenujemo. Vſe

zdele

Potovanje po Béli reki (1850):	so gledale cele verste štatev z visociga obstrešja na nas. Zdele so se množica občudevavcov, ki so iz daljnih vekov — od
Na stricovem domu (1860):	se je mračiti in drevesa ob potu so se mi zdele veče; goli verhi so šterleli v zimski mrak; včasih je
Žalost in veselje (1870):	djal je prestrašen Tomaž kteremu so se te besede sumljive zdele, "vendar si nisi prisvojil op strašnem djanji denarja? " "Hm." — Jaz
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	na solnci, a največ na dimu, in meni so se zdele bolj ukusne nego óne iz uže sparjene vode. Na pol
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	kačji pik, če kača ni strupena. Starejšim ljudem so se zdele take besede samopašne in nesramne. Tem rajši jih je poslušala
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Namažite ga dobro z brezovim oljem! Te besede so se zdele vsakemu tem bolj grozne in razžaljive, ker jih je izustil
Domačija nad vse! (1889):	domá ostajala, pogrešala ga je zeló. Ure so se ji zdele kot dnevi dolge, dnevi kot meseci; noči pa se je
Od pluga do krone (1891):	prvotni temelj človeške učenosti. Dà, solznim Franckovim očem so se zdele tiste čačke debele kakor fižol, katerega sta Luka in Nande
Pod streho (1897):	belo kožuhovino. Voz je bil poln šopkov, da so se zdele dame kar zakopane v cvetje. Za njimi zopet mnogo navadnih

zdeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844): več pesim sim slišal ali bral, ljubeznivši so se mi zdeli naši Slovenci. Ne verjel bi mi ti, ljubi prijatel! koliko

zdelo

sdelo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je
Genovefa (1841):	ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad perſt
Genovefa (1841):	Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe
Genovefa (1841):	ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo

sdelu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu, inu pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar vezhi shelie bile. Inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	beſsędzo povędala — Matizh. (na ſtran. ) — Meni ſe je k'malu sdęlu — Baron. — Tok je pravda njegova sgublena. Matizh. (na ſtran. ) Lępa

zdelo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti zdelo, ji reče eniga dne: „Kar tebe čez mene „povzdiguje, je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala
Robinson mlajši (1849):	k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa v poroti rekla, da se ji je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in
Botanika (1875):	pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad
Gozdovnik (1898):	Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril

ſdellu
Ta male katechismus (1768): ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival

zdi

sdi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej
Genovefa (1841):	ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v

sdy

Sacrum promptuarium (1695):	tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh

zdi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v
Divica Orleanska (1848):	razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar ima
Robinson mlajši (1849):	jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z
Astronomija (1869):	naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je
Občno vzgojeslovje (1887):	zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva

ſdy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tem dusham, katire per njemu svoje perwejſhalshe ishejo. Meni se ſdy, de je ſhe prov veliku lejt preteklu, kar sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi ozhitnu ſapovę, temuzh tudi unu, kar se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena
Kratkozhasne uganke (1788):	v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho, koker se meni ſdy, be bil jeſt ſhe kmalu s' pervega konza to pervo
Kratkozhasne uganke (1788):	is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi ſdy, polno vode: v' toiſto węke, ali verbove vęje notri pometshi
Kratkozhasne uganke (1788):	Sem ſdej tu, ſdej tam; al tebi se le toku ſdy; kjer jeſt vonder nisem. Jeſt videm, kar nisem svoje dny

zdijo

sdijo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta
Genovefa (1841):	rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je

zde

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo
Stric Tomaž (1853):	s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših

zdijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad
Roza Jelodvorska (1855):	kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi vedno

zdiš
Najdenček (1860): gel svojiga gospoda živega narediti! Kakor kokljica se mi zdiš, ki hoče jajce izvaliti! pa tvoj gospod je mertev in

zdite

Fizika (1869):	pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj natankega popisa, ker je
Ferdinand (1884):	ga začudeno brivec. »Saj ga pač za-se ne bodete potrebovali? Zdite se mi danes res tako čudni, da bi človek korali

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 104 →

← ↑ →

Sacrum promptuarium (1695):	imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj
Sacrum promptuarium (1695):	in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu
Sacrum promptuarium (1695):	moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli

Branja, inu evangeliumi (1777):	tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo
Mineralogija in geognozija (1871):	ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno
Mineralogija in geognozija (1871):	da bi se bil iz njih napravil premog. Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar
Sveti večer (1866):	očeta in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar
Mlinar in njegova hči (1867):	mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na zemlji; klatil se bom
Fizika (1869):	na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako
Botanika (1875):	še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da seje dal podkupiti, prejme 50 tolarjev plačila, ktere
Sveti večer (1866):	mesto ter najde mladega Zelenkota pri ubitem jelenu. Logar ga zatoži. Stari gospod Zelenko je sam do kneza potoval ter prosil

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ubogo dete? ” „Nek mož, ki ga imenujejo Fulvija, jo je zatožil, da je kristijana. ” „Zavoljo nič druzega? ” „Kolikor jaz vem, ne
Oče naš (1885):	lahek kakor gotov pomoček v roko, spraviti ga od sebe. Zatožil sem Naceta kot gojzdnega in lovskega tatú gosposki. Kar to

Sveti večer (1866):	ste mi vničili edino veselje moje mladosti, ter me knezu zatožili. Vi ste neotesan ošabnež. Nikdar niste vikših stanov spoštovali in
Botanika (1875):	najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki po krivem zatožili, da širi pogubne nauke, je bil obsojen k takej smrti

Zlata Vas (1850):	nikomur ni nič povédal, de misli Ožbeta pri visoki gosposki zatožiti. Zakaj bal se je, de bi mu copernik, ako bi
Sveti večer (1866):	morem drugače. Če vas še enkrat vjamem, moral vas bom zatožiti — in dobro se vam ne bo godilo. ” Verli logar gre

Gozdovnik (1898):	ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa
Gozdovnik (1898):	je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl

Zlata Vas (1850):	oče in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka
Blagomir puščavnik (1853):	In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le

Ferdinand (1884):	je še bolj v srce segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne
Oče naš (1885):	mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko
Blagomir puščavnik (1853):	proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi
Blagomir puščavnik (1853):	in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	le tvojo srečo, enkrat mi boš za to hvaležna. « Potem zdirja po gorah, posadi jo pred se na konja in lovci
Revček Andrejček (1891):	i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu zdirja proti ozadju na levo. ) Andrejček (sprejme od Jerice citre, katere

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 104 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —