- zapornice
Zoologija (1875): tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni zobci
zapornica za_potreba zapoved zapovedan zapovedati zapoveden zapovedljiv zapovednik zapovedništvo zapovedno zapovedovalec zapovedovati zaprašen zaprašiti za_prav zapravdati zapraviti zapravljati zapravljivec zapravljivost zapredati zapredek zapreka zapresti zapreti zaprežen zapričati zaprt zaprtje zaprtost zapustiti zapustivši zapuščati zapuščen zapuščenost zapuščenje zapuščina zaračunan zaradi zaradovati zarana zarano zarasti zaraščen zardel zardeti zarediti zares zareza zarezan zarezati zarezgetati zarisati zarit zariti zarja zarjoveti zarjuti zarnice zarobljen zarobljenec zarobljeno zaročen zaročiti zaročnica zaročnik zarod zarodek zaroden zaroditi zarohneti zaroka zaropotati zarota zarotenje zarotiti zarotnik zarožljati zarumeneti zarumeniti zarumenjen zasačen zasačiti zasaditi zasadivši zasajati zasajen zasajenje zase zaseben zasebnik zasejan zasejati zasesti zasijati zasiriti zaskeleti zaslec zaslediti zasledovalec zasledovanje zasledovati zaslepljen zaslišati zasloveti zasluga zaslužek zaslužen zasluženje zaslužiti zasmehljivo zasmehovaje zasmehovalec zasmehovan zasmehovanje zasmehovati zasmejati zasmiliti zasoliti zasopel zasopljen zaspan zaspanec zaspanost zaspati zasramljivo zasramovan zasramovati zastajati zastaran zastati zastava zastaven zastavica zastaviti zastavnica zastavnik zastojn zastonj zastop zastopajoč zastopati zastopen zastopiti zastopljiv zastopnik zastopnost zastor zastran zasukati zasuti zasužnjen zasvetiti zašepetati zašepetavši zašit zašiti zaškripati zaškrtati zašpotovan zašpotovanje zašribati zašumeti za_ta zatajevati zatajiti zateči zategadelj zategavoljo zategnjen zatekališče zatekati zatekel zateleban zatem zatemniti zatemnjevati zatepsti zatilnik zatiralec zatiranec zatiranje zatirati zatisniti zatišje zato zatok zaton zatoniti zatopljen zatorej
| Zoologija (1875): | tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni zobci |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „To je moja sapoved, de ſe ljubíte med ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil |
| Biblia (1584): | odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta |
| Biblia (1584): | ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane |
| Občno vzgojeslovje (1887): | načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni |
| Ta male katechismus (1768): | perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe, inu ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje, Bogovanje, pobaranje skrivneh rezhy |
| Ta male katechismus (1768): | 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe sluſhbe, inu zhasty ſuper Boga; nasproti pak otshe ta ſapovd, de Be imelli na enega samega Boga, koker to narvezhe |
| Ta male katechismus (1768): | Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe jeſizhne |
| Ta male katechismus (1768): | enu kmetushku teshku oppravilu pred se uſeti, bo skus to ſapovd zol prepovedanu. Kaj nam ta zheterta naloſhy: Ti imash Ozheta |
| Ta male katechismus (1768): | Niso pak obraſki Kristusovi, inu teh boſhjeh svetnikov zhes to ſapovd? Kajshe: ſakaj v' ti ſapovdi: ti se nimash kako podobo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hodite, de boſte zheſs dalej obilneſhe. Sakaj vi vęſte, kakerſhne sapovde ſim vam jeſt dav ſkus Goſpuda JEsuſa. Sakaj tu je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ne dekle, ne shivine, ne uſsega, kar je njegovega. Dve Sapovde Chriſtianske Lubesni. Ta perva je: Kar notſhesh, de be ſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ne dekle, ne shivine, ne vſsiga, kar je njegoviga. Dvę Sapovde Kriſtianſke Lubesni. Ta perva je: Kar nozheſh , de bi ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi |
| Biblia (1584): | ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je |
| Ta male katechismus (1768): | ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn? Lubeſn je ena od Boga zhloveku noterulita |
| Ta male katechismus (1768): | vezhe ſapoud. Ta druga pak je ti podobna: Ti imash tvojega bliſhnega |
| Ta male katechismus (1768): | ſavol sam sebe, ta bliſhne pak ſavol Boga lube. Kolkajn ſapoud je od lubeſne? Susebnu so dve: Ti imash Boga tvojega |
| Ta male katechismus (1768): | Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet zhastiteh. Od boſhjeh, inu Zirkovneh ſapovd? Kedu je boſhje ſapovde dal? Sam Buh. |
| Ta male katechismus (1768): | tu so postava, inu Preroki. So pak ſraven teh boſhjeh ſapovd she katire druge ſapovde? So, inu szer takershne, katire se |
| Ta male katechismus (1768): | otrozi uſſe taiste poshlushati, inu njenu povellu wugat. Kolkajn je ſapovd S. Katholshke Kristianske Zirkve? Posehnu pet: I. Ti imash te |
| Ta male katechismus (1768): | obderſhán, inu pohválen sturjen; ſatorej se tudi skus derſhanje teh ſapovd na eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh ludy, koker strah boſhje. Skorej bosh ti od boſhjeh ſapovd od- |
| Ta male katechismus (1768): | sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko |
| Ta male katechismus (1768): | Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti pervi |
| Ta male katechismus (1768): | teh boſhjeh svetnikov zhes to ſapovd? Kajshe: ſakaj v' ti ſapovdi: ti se nimash kako podobo isreſati, hb ſdajzi ſraven postavlenu |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je Post? Je ob goripostavleneh dneh po navadi, inu ſapovdi te Zirkve od meſſeneh jedy se ſderſhati, masnu ſhiveti, inu |
| Ta male katechismus (1768): | ali na ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu, serditost, najovòlla, inu uſſe hudu nagnenje, ali |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nI. Vſa poſtava ino vſi preroki ſo v' tih dveh sapóvedih. “ |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | s spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in serčnost. Ob petih: Pet cerkvenih zapoved imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni |
| Pastirski list (1852): | ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto naredbu dopuščeno od mesenega |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dopovedati! Tudi dvoje golobov, kakor je bilo sa uboge shene sapovedano, je v' dar opravila, ker jagnjeta savoljo uboſhtva ni mògla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po z. k. dvornimu ukasu od od 3. Kosaperſka 1814 sapovedano bilo. Potem Je bilo vſe brano, kar ſo ſe svunanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je dékliza mertva. Pa Jesuſ ſe jim ſpraviti ojſtro sapové. Ko ſo vſi odſhli, gré Jesuſ v' ſtanizo, ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Egipt. Kedar Joshef své, de je Benjamin per njih, sapové ſvojimu hiſhniku jim dobro obédo napraviti. Ta mosh jih pélje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in morje, ſo bili ſtudenzi, potoki ino réke. Sdaj Bog sapové: „Semlja naj rodí travo, seli ino rodne dreveſa! “ Tudi to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové: „Napolni moshém vrézhe s' shitam, kar ga gré va-nje. Dèni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njuno pokorſhino poſkuſiti. Zhlovek je dolshan Bogu pokoren biti, naj sapove kaj ali prepove Bog. Eniga dne je ſhla Eva zelo |
| Genovefa (1841): | veſ napravljen, sbudí vojáke, pomaga ſam konje, napaſti in oſédlati, sapové neprenéhama dírjati, ſam kônja saſéde in ſe s ſvôjimi vojaki |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bo. 2. Debi svetu vſelei shiveli, Tak Bog ozhe , no sapovei, Sa Nebeſe mi skerb imeli O Bog ! h'temu nam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ima. Prasnike prasnuvati, v'Tistih Bogu zhast dati Ta perva sapovei, Inu piſhe naprei. 2. Ta druga ta naloshi, Nikar biti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Letu mormo vervat vſelei , Kir nam sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | se super stavi, Dobru pa , kadir opravi, Kar nemu Bog sapovei. Oſma Peiſem. Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | to s'belim kruham, Zhe bomo pa shiveli, Kokar on sapovei , Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki |
| Sacrum promptuarium (1695): | dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt |
| Sacrum promptuarium (1695): | postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu |
| Sacrum promptuarium (1695): | en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še |
| Gozdovnik (1898): | puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj ta treta: Spomini se, de boſhje praſnek praſnujesh? Ta ſapovèe, de se ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi |
| Ta male katechismus (1768): | kje szer karkol dobrega te nature, boſhja, inu Zirkvena postava ſapovèe, inu ſaukaſhe: posebej pak more en sleherne po svojemu poklizu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj |
| Biblia (1584): | vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu |
| Biblia (1584): | tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim ſhlu, inu je vſe osdravil. 16. Inu je njim sapovędal, de bi njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih |
| Genovefa (1841): | Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe mordej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj še ne morem znati, Kaj mi storiti duh bo zapovedal; Ko pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tudi je dal kralj v Kejševem krasno cerkev sozidati, in zapovedal, da se ima vsako leto v postu spomin te zmage |
| Sveti večer (1866): | je ž njim knez govoril in kaj mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je knez |
| Gozdovnik (1898): | spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi |
| Ta male katechismus (1768): | inu k' tega Oblastnika ſlobnusti se le smejal, je njega ſapovedal na peſo obesit, inu is ſhelesnemi grebenami perse restergat. Natu |
| Ta male katechismus (1768): | njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10. shtetvi ſapovedal: Nekár napoſabi na taiste besede, katire so tvoje ozhy videle |
| Ta male katechismus (1768): | viruvati? Uſſe, kar je Buh skus S. M. Katholshko Zirkuv ſapovedal viruvati, nej potem v' S. pismu ſapiſſanu stojy, ali ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | podal, de tebe iſlezhe na wreg te ovarnoſte. On bo ſapovędal vetram, inu murju, inu v' tvojemu serzu bo uſſe zel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po- |
| Maria Stuart (1861): | tabo — Elizabeta. Nič več, nič več ga nočem viditi! Ste zapovedali, da pred oči, Ko pride, mi ne sme? Burleigh. Ukazal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sebe posadili, ko je ravno veliko kmetov na cesti bilo. Zapovedali so mu, tiho in lepo sedéti. Kaj pa storí ubogljivo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Lenoba v'to Zirku prit', Inu tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit, al tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Bom mogel, vaſha Gnada. Oni snajo vſim sapovędat, le ſami ſebi nizh. Baron, (s' nasaj dersháno jęso. ) Sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ampak viſoke zeſarſke poſtave ſlehernimu, kdor ſvojo shivino paſe, ojſtro sapovedo, de naj paſhno shivino v ograji savarje; sraven tega pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de ſe ne ſmé shivina nikoli po ſenoshetih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mogla vſelej prezej na pervo beſedo to ſtoriti, kar ji sapovedo; in ko bi ji nikoli nizh ne sapovedali, kar ſtoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naj paſhno shivino v ograji savarje; sraven tega pa tudi sapovedo, de ſhkoda, karkoli jo paſhna shivina na polju ſtori, mora |
| Oče naš (1854): | Dimet. „Stotnik,“ je rekel španiolsk korporal, „šternajst jih že visi; zapovejte, kteri téh dvéh Francozov nej umerje? “ |
| Čas je zlato (1864): | Pes ni vstani tega, tode, če Vam morem pomagati, le zapovejte, jest sim že več kot enkrat tukej notri plezal. « Kraljevič |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' svetomi reshnomi telesu spraberniano grata, skues tu jas vam sapoviem permoimu inu vashemu buegi jeshushu Krishtushu! da vi mojo volo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | strahu noi shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jedi van skriven krei noi pershijo! inu rezi jas tabe sapoviem ujemeni Boga Ozhetha † inu Sina † inu Bog Svetiga Duha † Dati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu ta korenina davida Aleluja Aleluja. Jas N. N. tabe sapoviem o Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tebi vſhezhu blo , Debi mi vſe dershali, Kar ti nam sapovesh, No vſiga ſe varvali, Kar ti nam prepovesh. 3. Mi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti tudi blishniga lubi ti Sapovesh , kokar mi samy Sebe lubmo , inu sturiti, Kar kol sebi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o |
| Gozdovnik (1898): | hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči |
| Maria Stuart (1861): | premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni |
| Valenštajn (1866): | hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu |
| Gozdovnik (1898): | pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril |
| Zlata Vas (1848): | Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet ſinóve v' Egipt. Juda pa právi: „Moshu, ki ondi sapoveduje, ſe ne ſmémo bres ſvojiga naj manjſhiga brata pred ozhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gerdo djanje. — Ni doſti, zhe le ne kradeſh; Jesuſ gladko sapoveduje: „Daj mu, kdor te proſi, ino kdor na poſodbo iſhe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar |
| Gozdovnik (1898): | razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da |
| Genovefa (1841): | ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na jemei obena |
| Zlata Vas (1848): | ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tolikrat po časnikih bere. Večidel je tak že svoj denar zapravil, zdaj hoče ravno tako s premoženjem druziga storiti. Gotov je |
| Stric Tomaž (1853): | keršanskem nauku podučene bile. Toda edini sin je vse premoženje zapravil in nazadnje na boben prišel. Zato je bila očitna dražba |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sprejet. Tudi je po žganji že marsikdo dom in dvor zapravil. Enega večera gré Pavliha iz nekega mesta nazaj v svoje |
| Lohengrin (1898): | bó mu odgovoril? Lohengrin. Na té, ki čast si bil zapravil, Ozirati se ni dolžnost! Kdo z dvomom zlobnih bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi, pritlikovka Pred ženo vstopi se nakràt: »Ker srečo si zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota |
| Tine in Jerica (1852): | prihraniti, sej že veliko let služi. Na oblačila ni dosti zapravila; kar jo poznam, še nisim pri nje drage obleke videl |
| Tine in Jerica (1852): | zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo taki za vas potegovali, jim ni |
| Čas je zlato (1864): | zlat, kterega boš tako kmalo zasladkal. Razumeš, Lenče, ti si zapravljivec, postopač, pridanič in to vse zato, ker vrednosti časa ne |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mrežico spletena. Kdor se z usnjato mošnjo zadovoljuje, navadno ni zapravljivec; svilnate in od zlatih nit pletene so pa večidel v |
| Ferdinand (1884): | bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na priliko nek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ktere jo je pahnil moj oče po svoji zanikernosti in zapravljivosti. Mislil sem, da ima tvoj oče, moj brat, več zmožnosti |
| Zoologija (1875): | živé po drevji in grmovji in so dostikrat neizrečeno škodljive; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj |
| Zoologija (1875): | Njihove tipalnice so na konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredajo se v rahel mešiček. Navadni ovnič ali ivanjska ptičica (Zygaena |
| Zoologija (1875): | nad hrbtom zganena. Lepiri (Papilionida). Njihove gosenice so trnjave, ne zapredajo se, temveč se kakor bube na prostem obešajo. Semkaj spadajo |
| Zoologija (1875): | znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar |
| Fizika (1869): | nekoliko navkréber napeta, in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V 3. In pol dnéh ſe zhervi popolnama v shido sapredejo. Narprej narede okoli, kakor kako mrésho pajzhevni podobno, ki jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s njimi do vpredenja godí. Preden ſe zhervi v shido sapredejo, ſe petkrat ſpreminjajo, saſpé, in ſtaro kosho ſlezhejo ali ſe |
| Genovefa (1841): | obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí ga Kromacij |
| Fizika (1869): | potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam |
| Fizika (1869): | zapremo ali pa pogledamo proti belemu stropu sobe. Če oči zapremo, pride nam na videz gledanemu predmetu primerna papodoba; če pa |
| Kemija (1869): | dopolnimo z vrelo vodo, jo potem s privarjenim (prilotanim) pokrovom zapremo ter jo naposled nekoliko ur pustimo v vrelej vodi, ostanejo |
| Fizika (1869): | časa gledamo z vprtimi očmi in ako potem ali oči zapremo ali pa pogledamo proti belemu stropu sobe. Če oči zapremo |
| Genovefa (1841): | ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se lese vun in noter devajo, pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka |
| Divica Orleanska (1848): | Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj se smejo spet odpreti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kdor ne bo šel s časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat |
| Oče naš (1885): | dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč |
| Viljem Tell (1862): | rekel: Jaz sem, Gospod namestnik. Ali njemu je Besedo strah zaprl. — Le z roko mi Pomignol je, naj idem svojo pot |
| Ferdinand (1884): | kjer je imel svojo pisarno. Tu sem se je tudi zaprl, kedar je bil slabe volje. Stopivši v sobo brzo odpre |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Moja lępa , svęjſta sheniza ! — Tukej v' to utizo ſta ſe saperla. Jeſt bom ludy poklizal , jim bom puſtil sagoſti, inu poſvętit |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | OSMI NASTOP. Tonzhęk , Goſpà , Baron. Baron, (ſunej. ) Sakaj ſi ſe saperla? Goſpà. (ſe vſtraſhi , inu vſtane. ) Moj moſh ! — sa boshjo volo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | več budíl. Zanaprej ga bom zvečér vselej v njegovo hišico zaperla, de zjutrej ne bo vùn môgel“. „Tega pa saj ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zbor (konvent) v Peštu napraviti. Ker jim je policija cerkev zaperla, so se hotli v šoli siliti; al preden so šolo |
| Najdenček (1860): | kar se je navadno trikrat v tédnu zgodílo — me je zaperla in starega Parizeljna pustila, da me je varoval in mi |
| Zeleni listi (1896): | ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše |
| Genovefa (1841): | ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Italijan zapazivši svinjak blizo mlina, reče: Medveda bodemo v svinjak zaprli, ako je prazen. ” Mlinar: „Ni prazen, pa prav imaš, zjutraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič |
| Gozdovnik (1898): | zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | in ko zadnji par stopi v cerkev, pa se zopet zapró; potem sede v cerkvi eno uro ter molijo; toda nič |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na samem nekaj govoril. Oče ga peljejo v utico in zapró vrata. Hitro skoči Tine in nastavi ušesa na luknjico, ki |
| Deborah (1883): | O Jožef! (Ona pride do vrat prav takrat, ko se zapró, Jožef in njegovi zginó. ) Deborah (potrtim glasom). O Jožef! (Zgrudi |
| Ferdinand (1884): | po krivem začrnili. Bil je v velikej nevarnosti, da ga zapró za vse žive dni v temno ječo ali pa v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | počiti zbog žalosti in sramote. Ko ga pripeljejo v mesto, zapró ga kot največega zločinca v najtemnejšo ječo. Nij še dolgo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v takim ne upadlo sercé |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is njega pyli: inu JEsus je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojeęa Isdajavza roka je s'mano per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is njega pyli: inu JEsus je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojega Isdajavza roka je s'mano per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moje otroke me boſte perpravili. Joshefa vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete ſhe Benjamina vseti! Ne bo hodil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrope. — S brinovim léſam po hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga |
| Robinson mlajši (1849): | pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti |
| Blagomir puščavnik (1853): | ste med toljko ječami tisto najdli, v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris Gorjanskega grada nazaj, ter mu |
| Sveti večer (1866): | vendar hočem; pa če ga še enkrat dobimo, bo gotovo zapert, in lahko razumete, da si ne morem jetnika zbrati za |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Isti dan 21. marca, ko je bil v Gradci Tatenbah zaprt, dobil je Frankopan od Zrinjskega pismo, v katerem ga že |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | ubiti, da je Tatenbah samo zavoljo svojega razsajanja v pijanstvu zaprt bil. To je trpelo tako dolgo, dokler nij med tem |
| Kobiljekar (1878): | in prebrodili glavo. Potem pa so rekli, da bo Kobiljekar zaprt, in ukazali so mu, naj Gregi poplača toliko in toliko |
| Kobiljekar (1878): | vpregel konjička in se peljal v mesto, da bi bil zaprt. In presedel je mesec in še nekaj dni. — Potem pa |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ga korporal. „Nič žalega se ti ne bode zgodilo. Samo zaprt bodeš tako dolgo, da se vojska konča. " Dolgo po noči |
| Šaljivi Slovenec (1884): | da si more izbrati kazen sam, in sicer: ali bode zaprt 20 dni, ali bode plačal 100 gl. globe, ali jih |
| Na krivih potih (1893): | mogel zamolčati. Povedal je, da je bil Ivan po nedolžnem zaprt, ker je bil on jedini, ki je rudarje svaril ter |
| Očetov greh (1894): | res, kar izpregovoriš! Ako se zlažeš, pridemo ti na sled, zaprt bodeš kot slepar in sleparski oče bodeš tega otroka, Bog |
| Slučaji usode (1897): | odkrival samega sebe; v družbi drugih je bil malobeseden in zaprt, da ga nihče ni mogel pregledati. Ni zabavljal, ni grajal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Grob je bila jama v' ſkalo, ino je ſ' kamnam saperta, Jesuſ rezhe: „Odvalíte kamen! “ Marta brani to is zhaſti do |
| Genovefa (1841): | In nar sdolej v tém ſtolpu je sdaj ôna ſarna saperta bila! Njena jézha je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun |
| Fizika (1869): | mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku |
| Fizika (1869): | se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | priči pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj |
| Kemija (1869): | ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i |
| Zoologija (1875): | namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in |
| Kratkozhasne uganke (1788): | namore nekamer pridti. So lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu v' rokah. Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in so poslali nektere svojih tovaršev k policii, naj spusti zapertega. Policijni vodja jim je prigovarjal, naj le mirni grejo domú |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Vitez sam mi je naročil, naj imam golobčeka perve dni zapertega, sicer bi všel, in se — kakor je daleč. — na Sokolovo |
| Kemija (1869): | pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa |
| Sveti večer (1866): | streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je |
| Fizika (1869): | ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja |
| Valenštajn (1866): | Jaz prevrnem mizo, Potem planite na oba tér ja Probodite. Zaprti grad čuvala Bo straža, da ne zve ničesar knez. Zdaj |
| Kemija (1869): | v enoj peči. (V našej podobi so spodnji trije r zaprti, gornja dva pa sta odprta. ) Vali se napolnijo s suhim |
| Fizika (1869): | Pod. 107.). Lahko se vidi, da se v prostoru A zaprti zrak razširi dva-, tri- in štirikratno, ako se páh do |
| Botanika (1875): | čez noč kakova rastlina se steklénim zvonom, ima s tem zaprti zrak zjutraj več ogljenčeve kisline v sebi, kakor poprej. Deloma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi |
| Fizika (1869): | gost. 107 Širivost ali razpenjavost zrakú daje nam pripomoček, v zaprtih prostorih zrak tako izredno zredčiti, da si jih smemo misliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | gotovo je to, da je bilo 26 lóž in veliko zaprtih klopí v partêru praznih. (Pri nas se klopi posebej plačujejo |
| Divica Orleanska (1848): | sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó jesti ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſkritiga, kar bi ti dinarji na neſhli, ni nezh taku sapertu, kar bi en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | derveſa odbit, besgove, inu leshenkove ſhibize noter potikniti; per vrôzhini sapertu, ponozhi odpertu dershati: vſe vkupej usęti, pomaga gvishnu. Dihurje pregnati |
| Blagomir puščavnik (1853): | lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je |
| Fizika (1869): | tlak enakošno na vse strani. V posodo, od vseh strani zaprto, izrežem zgorej in na strani luknjo, vsako kvadratni palec veliko |
| Zoologija (1875): | imenovana meča, zlasti meso ima polno tekočine v sebi. Za zaprto tekočino imamo primer v krvi, ki se pretaka po cevkastih |
| Zoologija (1875): | nemajo niti glave, niti oči, niti tipalnic. Njihovo telo je zaprto v apneno lupino, kakor na pr. školjka, ter se ne |
| Botanika (1875): | grlo je ali golo ali kosmato, in s kosmatinami časih zaprto. Pravilna se imenuje čaša, če so si vsi njeni posamni |
| Zlatorog (1886): | prstih, »Toda vzrèm jo v trdnem spanji. »Okno tudi vzrèm zaprto. »In takó si torej mislim: »Kar si zrla, bil je |
| Revček Andrejček (1891): | sobo vrzi. Matija (poskuša na okno). Okno je od znotraj zaprto. Grešnik. Strela! (Pomišlja. ) Nič ne de — le pritisni! Matija (pritisne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kašlja. Trebuh je terd in včasi napihnjen. Večdel je vnetju zapertje pridruženo, in blato, kar ga od psa gre, je suho |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | blatu kri primešana, kedar je suho ali clo zastaja in zapertje napravlja: je gotovo združena z ritnikovim čermom, kterega ozdravljanje se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim zoper zapertje nasvetoval, in živinče vsakih 6 ur enkrat brizgljati, tudi se |
| Gozdovnik (1898): | ali namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in nenadno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave |
| Zlata Vas (1848): | je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá; težko ga je spraviti |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga |
| Blagomir puščavnik (1853): | priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni si globoko v serce, kar sim ti |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem |
| Stric Tomaž (1853): | vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe |
| Maria Stuart (1861): | Davison (stopi ji na pot). Nikar, kraljica! ne zapusti me, Dokler mi nisi razodela volje. Je treba tu modrosti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | le urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo. Sakai ta zhloveshki ſpomin je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je tu shalaſtnu Nebu, de je biu Chriſtus v' |
| Zoologija (1875): | je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nega savupamo? sakai ſe toshimo, de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe nezh sa nas vedet? kyr je naſh Ozhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | namrezh to trumo teh meſtnih ludy, nyh ſmoto, inu napokoi sapuſtiu, inu je ſhou na ta olski hrib v' ta vert |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja na pravei strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na pravei strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v sercu |
| Blagomir puščavnik (1853): | pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko Je človeško življenje; — in terpljenje, ki mi |
| Oče naš (1854): | naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali najti. Kakor je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že tudi moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla |
| Genovefa (1841): | ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo. Glej! sim sam per |
| Divica Orleanska (1848): | tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me |
| Divica Orleanska (1848): | Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več |
| Ferdinand (1884): | bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze |
| Ferdinand (1884): | bled; govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se |
| Zeleni listi (1896): | Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala |
| Oče naš (1854): | z Emilio zgodilo? “ Pa misli na Martona so ju kmalo zapustile. Dalječ so se vidile strehe visoko ležečega Bezinskega grada. Nacetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Veliko se je poslednji čas govorilo, da bojo francozke ladije zapustile Gaeto; vendar se to dosihmal še ni zgodilo, ker nek |
| Fizika (1869): | prišli so v Evropo burni časi. Neizmerne so trume narodov zapustile svoje domóve, in, novih prebivališč iskaje, prinesle so vojsko in |
| Oče naš (1885): | z Emilijo zgodilo? “ Pa misli na Martona so ju kmalo zapustile. Dalječ so se vidile strehe visoko ležečega Bezinškega gradu. Nacetu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Gleda svoj'ga Sina milo, Ki je vse ga zapustilo, Kadar je nagnil glavo. Mati! zgled ljubezni prave! Daj mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | te zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahú in groze brez konca in kraja”, je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je pripravljen umreti za svojo vero. Kar tiho je zapustilo vse dvorano in bežalo od kristijana, kakor od žive kuge |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | noterdajav uſſe, kar vam bom jeſt govoruv. Jeſt vam myr sapuſtim, moj myr vam jeſt dam, ne, koker njega ta ſvejt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od Ozheta vonkejſhov, ter ſim perſhov na ta ſvejt: supet sapuſtim jeſt ta ſvejt, inu grem k' Ozhetu. Reko njegovi Jogri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imate vęjditi, Goſpód, de ſim moje premoshenje ohranil, jeſt ne sapuſtím obenih dolgov, moj teſtament je narejen, sa vbóge je ena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ta bo per vaſ, ino vaſ bo vſe uzhil. Ne sapuſtím vaſ ſirót. “ „Ako me ljúbite, ſpolnujte moje sapóvedi. Kdor mene |
| Genovefa (1841): | oblizhjem priſéshem in na mêji vézhnoſti. Verjemi mi, de ne sapuſtim ſvetá s tako lashjó. ” Oh najbóljſhi mósh! le po têbi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval |
| Valenštajn (1866): | še si častnik carjev. Maks. Tedaj je res, da vojsko zapustiš? Valenštajn. Odrekel sem cesarjevej se službi. Maks. I misliš vojsko |
| Valenštajn (1866): | Britko! Zakaj? Grofinja. Zelo bojim se, da to noč Ne zapustiš nanagloma te hiše, Da te ne najdemo, ko vstanemo. Valenštajn |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na |
| Blagomir puščavnik (1853): | srečne nazaj pripelja. — Zastran matere naj vas nič ne skerbi. Zapustite jih pri dobrih ljudeh. Manjkalo jim ne bo nič, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imela, ko vi pete odnesete. Ali zapovedani vam še enkrat: zapustite mojo hišo, če ne se bom drugače iznebila vase sitnosti |
| Genovefa (1841): | kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me |
| Divica Orleanska (1848): | pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon. Zapustiti! Alj jez? Sedaj! In kdo Vam družba bode? Jovana. O |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | jo Rikard, ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti |
| Valenštajn (1866): | sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne |
| Oče naš (1885): | Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se |
| Oče naš (1885): | za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in Barba |
| Astronomija (1869): | Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt Ne bojte se, počasi noč doline Zapušča. (Odkrijejo se vsi in gledajo zarjo v tihej pobožnosti. ) Reselman |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Oblastnikom tržaške poganske posadke ni bilo po godu, da ljudstvo zapušča tempelje in žrtvenike malikov in se poprijema nove črtene vere |
| Zlatorog (1886): | belih kron Noč tèmna na Triglavu gôri; Sedaj pa nevóljna zapúšča svoj tron In zvezde trepéčejo v zôri. Ognjeno čez robe |
| Gozdovnik (1898): | skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo |
| Valenštajn (1866): | zvestega Očesa — a ti, ktere vidim zdaj Krog njega, ko zapuščam ga — (Sumljivo pogleduje Ila i Butlarja. ) Ilo. Pri vašem Očetu |
| Valenštajn (1866): | idi, sestra, polnoč je. Grofinja. O, denes tako težko te zapuščam, Pri srci mi je tako britko. Valenštajn. Britko! Zakaj? Grofinja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je biu Chriſtus v' ſvojim s' ſmertjo rineinam od vſih sapuſhen, videlu je druge negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jih ſovrashnikov, nag, saſhpotuván, sapuſhen, rasmeſsarjen, nizh drugiga kriv, kakôr, de je vſakimu dobru ſturil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | prebivati, ki za mene skerbé; otrok sem še, ubog in zapuščen. Zdaj je omolčal. Pa vnovič se mu je pri sercu |
| Ferdinand (1884): | zarudele in otekle. »Jaz uboga sirota bi bil drugače čisto zapuščen! Ali kaj ti je, da si tako bled in prepaden |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, od Judov vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencev zapuščen, Jezus, pred Ana in Kajfa peljan, Jezus, za uho udarjen |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Marija se tudi usmili zapuščenih, saj še nikdo ni ostal zapuščen, kdor je pod njeno varstvo pribežal. Ravno takó prosijo vsi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bogaboječi Daniel sedi v levnjaku, zapušen od ljudi, med levi; pa Bog ga ni zapustil, tudi |
| Najdenček (1860): | ne živi koza s svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narodiſh ! prederi naprej , inu upy , katira niſſi noshezha : Sakaj ta sapuſhena ima velikuvezh otrok, koker ta, katira mosha ima. Mi pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obedèn oſtati ne moré. Taku ny ena od ſvętiga Duha sapuſhena duſha drusiga, kakôr ena nagnuſsoba pred boshjimi ozhmy. Ena s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je on miſlil, de ti sdaj bres njega ſama inu sapuſhena oſtansſh, je tebe meni zhęs dal, inu mi je sveſtú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poropal. Tako je priſhlo veliko ljudſtva nasaj na Kananſko v' sapuſhene meſta. Potlej ſe v' Jerusalemu ſnidejo. Duhovni ſo v' trobente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivinſke bolesni ſe sazhnejo v zhredi, sató, kér ſo paſhnje sapuſhene in preſlabe; tudi ſlabo vreme pod milim nebam shivino vezhkrat |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da |
| Zlata Vas (1848): | oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave |
| Roza Jelodvorska (1855): | je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapuščenega, kakor je ona sama. Táka sirotica sem jaz. Glejte! ta |
| Ferdinand (1884): | pa je dal na znanje, naj se vendar kupec usmili zapuščenega Ferdinanda. Kupec mu tudi obljubi, in v znamnje poljubi in |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka |
| Blagomir puščavnik (1853): | omrežja neke luknje slišim žalostni glas, in britko zdihovanje po zapuščeni, revni materi. To je glas mojega sinčka, — tvoj glas je |
| Viljem Tell (1862): | Vesele, lepe nade! — Plemeniti Gospod! Umirite srcé! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še zgubljeni. Atinghausen. Kdo vas otmè? Valter Firšt. Samí |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Vas delali in mi Vas bodemo živili. Nikdar ne bodete zapuščeni! « Ivan prinese sedaj očetu vošilo, ktero je bil poprej jako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sv. zakramente. Tako se je ta ubogi in od ljudi zapuščeni mož, kterega so hudobni povrh vsega še preganjali, pripravil na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Mati, saj nisi na nje pozabila? « In mati se spomni, zapuščenih. Bilo je je groza, strmela je pred se in memo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pribežališče grešnikov, naše življenje, naše upanje. Marija se tudi usmili zapuščenih, saj še nikdo ni ostal zapuščen, kdor je pod njeno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas rabe prosim Amen. 5. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glejte, bogata in oblagodarjena ſim priſhla k' ram, ubogo ino sapuſheno me Bog nasaj pelje. “ ˛She vezhi jók ſpuſtite obé. Orſa |
| Genovefa (1841): | je bil tvoj naj bolj poſhtèn ſlushabnik. Skerbi sa njegovo sapuſhêno vdovo in bódi ôzhe njegovim ſirótkam. To ſi mu dolshán |
| Oče naš (1885): | k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Glejte, bogata ino blagodarjena sim prišla k vam, ubogo ino zapušeno me Bog nazaj pelje. “ Še veči jok spustite obé. Orfa |
| Najdenček (1860): | višavi nasiti in cvetlice na polju oblači, tudi za mene, zapušeno siroto, skerbel. Serčno sim šel naprej in pridem do lepega |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tudi terpimo supernoſti, inu teshave na naſhimu shivotu, ali obzhutimo sapuſheine na naſhi duſhi, na puſtimo ſe premagat, na yſhimo to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vun isgnau: terpeu je tu saversheine od ludy, inu tu sapuſheine od ſvoiga nebeſhkiga Ozheta. Terpeu je tudi na ſvoji zhaſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Sveti večer (1866): | da sem že trikrat toliko snedel, kar je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega součenca |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veliko hvale in časti pridobil pri ljudeh, če bi vso zapuščino izročil Nežini najbližnji sorodnici. Cesar je ravno tako častilakomen kakor |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vročinsko boleznijo. Njegov zet, ki je vse podedoval, najde med zapuščino dolžno pismo za tri sto goldinarjev. Ker rajni Kerčàn ni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se |
| Ferdinand (1884): | Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega, ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga |
| Ferdinand (1884): | so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla |
| Ferdinand (1884): | grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot |
| Revček Andrejček (1891): | pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu |
| Revček Andrejček (1891): | hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa |
| Zeleni listi (1896): | Vsi so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe |
| Robinson mlajši (1849): | raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum |
| Kemija (1869): | olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško |
| Kemija (1869): | se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon |
| Zoologija (1875): | meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica |
| Deborah (1883): | kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo |
| Ferdinand (1884): | bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje |
| Ferdinand (1884): | bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. " |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. " |
| Občno vzgojeslovje (1887): | blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut |
| Tiun - Lin (1891): | kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete |
| Gozdovnik (1898): | se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne. |
| Robinson mlajši (1849): | ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita |
| Tiun - Lin (1891): | zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden |
| Ferdinand (1884): | neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | omenjene dobre lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk |
| Botanika (1875): | nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da ozdraviti ker se raztergana kita ktera člen veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj revmatizma, ali v ledicah šanta. Zoper |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gotovo zveš, ne moreš pomagati; zakaj raztergana kita se noče zarasti. Ako je kost iz svoje ponve stopila, ošlataš zraven člena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje; prišli so mende brez živeža in orodja, znabiti brez |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kurjega jajca podobne so, kervovidne in pod kožo z mesom zarašene. Takošne je treba z nožom čisto izlušiti, rano je treba |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | grad, ki je bil unkraj viſokih, koſhatih, hribov, v' veliki saraſheni dobrovi. „Hudo me bo na tim poti imelo, ſo ozhe |
| Genovefa (1841): | ozhéta priſhel; sakáj pot tjekaj ſkosi grosovito puſhavo, ſkosi goſti, saraſheni, tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi |
| Genovefa (1841): | lé môje déte mi réſhi. ” „Ne délaj marnj,” je djal saraſheni mósh. ”Kar mora biti, mora biti! Daj ga ſim! ” Pa |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Pod. 1 in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je |
| Ferdinand (1884): | soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki |
| Sosedov sin (1868): | govori! " Fránica pogleda tudi skozi okno, pa se hitro obrne; zardi se v lice ter upogne k šivanju. V snegu zunaj |
| Sosedov sin (1868): | kedaj. Ko vidi fajmoštra po kamenénih stopnicah proti pokopališču stopati, zardi se, zažari se jej oko in obrne se v stran |
| Ivan Slavelj (1876): | dekle, potem skrije svoj obraz na njegovih prsih. In močno zardi, ko ji prime z rokama glavico in ji poljubi mokro |
| Naši vaščanje (1891): | in nekaj premišljal. Ko pride Anica, vzpogleda málinar in se zardí, česar pa Anica ne vidi, ker je povesila očí. Vréčico |
| Lisjakova hči (1892): | obsore ne bodemo zibali. « Klotilda sramežljivo povesi oči in se zardi do ušes. »Ne zamerite, milostiva gospa,« povzame izkušeni zdravnik iz |
| Očetov greh (1894): | oni zbadljivi opomnji, ki je letela na nje najiskrenejšega častilca, zardi se v lice in se obrne na pol nejevoljno, na |
| Obljuba (1894): | vpraša Cilka dobre volje. Jurijček se ji približa in se zardí kakor piruh, še predno ji odgovorí. »Ptičje petje je ljubko |
| Svatba na Selih (1894): | je pravila, da si hodil za Dragarjevo punico. « Egidij se zardí, drugi pa utihnejo, ker so radovedni, kaj bode povedal Opalek |
| Gojko Knafeljc (1899): | priobčiš? Ali v »Slovencu« ali v »Narodu«? « vpraša Gojko. Korliček zardi in odgovori elegiški, patetiški, a vendar naglo in hlastno: »O |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna |
| Gozdovnik (1898): | Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | trije voli zastran kamnička poginili, — ali kamnje in kamnički se zaredé v mnogoverstnih delih trupla; treba je tedaj, da nam naznanite |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu od unega kaj pridene, ker se živalice v njem zarede. Če je pa mleko od kake krave višnjevo, se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živalic barvarno, ki se v neizrečeni veliki množici v mleku zarede? Če je mleko od živalic višnjevo, zgubi leto barvo, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pregreſhke poterpeshljivo preterpi. Noetovih mlajſhev ſe je ſzhaſama velik narod saredil; smiraj bolj ſe je rasſhirjal po semlji. De bi ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bizhnatim jerbaſzhku. Is Jakopovih otrók ſe je ſzhaſama velik narod sarédil. Po njih ozhetu Jakopu, ki mu je bilo tudi Israel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se |
| Botanika (1875): | neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na |
| Stelja in gnoj (1875): | zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſterdí zhbele imajo, vſaki panj pred ogrebanjem tehtaj, in toliko sares na njemu napravi, kolikor funtov tehta. Şterd od pregnaniga panja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treba smerej preſlavljati. ” 7) „Per perutnizah bi ne bilo treba sarés, kér hitreji bi bila nit premaknjena, ako bi perutniza palzhnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per z. k. kmetijſki drushbi, ktera nam, kakor ſmo preprizhani, sareſ dobro shelí, naj ſe pogajnajo sato, de bi goſpóſke zhuvaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſénzhni salegi nevtrudeni obérajo, in veliko ſhkode ſadju odvrazhujejo. In saréſ per tem ſposnanju ne bodo nikoli zhes zeſarſke goſpoſke godernjali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor de bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſta pa mosh in shena, taka, kakorſhne okoli Şmlednika vidimo. Sarèſ, vſe podóbe, ki ſmo jih do sdaj dobili, ſo prav |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro- |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo |
| Stric Tomaž (1853): | da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da bi vidil, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njem piše, — posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno |
| Čas je zlato (1864): | Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti. « Čudno je bilo pa zares, de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim |
| Stelja in gnoj (1875): | lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja |
| Revček Andrejček (1891): | je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares! |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino kmalo se ona z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 |
| Ta male katechismus (1768): | otrokam be nothli v' S. Raj pomagat? sizer se imamo ſares boſhje shtrafenge bati, de vas Buh uſſegamogozhne tem krivovirnem sovraſhnekam |
| Ta male katechismus (1768): | kader je ſhe bil zhloveshko naturo na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je |
| Ta male katechismus (1768): | Po nobeni zeni ne; temuzh se more neli naprejuſeti, ampak ſares tu odneſſenu blagu, ali oduſetu dobru ime naſajdati. |
| Ta male katechismus (1768): | Tu: de Kristus prave ſhive Buh, inu zhlovek je tudi ſares, inu zel v' temu ſakramentu na prizho, inu per nas |
| Ta male katechismus (1768): | prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja. |
| Ta male katechismus (1768): | nashega Gospuda, inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi, koker se spodohe ta ſakrament |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lira nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de zhednoſt lube, inu nazhednoſte se ana. Hodi ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash ſares nobenega urſhoha, de be se imel teh hudobneh sodba bati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek. 2. Tehiſteh stan je ſares objokanja uredn, katireh serze se k'lubeſni teh stvary malupridnu |
| Botanika (1875): | se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 6 tednov staro, se mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero |
| Fizika (1869): | se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki |
| Botanika (1875): | trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi do velike |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je |
| Fizika (1869): | Spirala, ki jo držé kleščice C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala |
| Botanika (1875): | da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali pa s tem, da se gleda, koliko |
| Kuharske Bukve (1799): | notri do sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | I) Saręshi dęſno ſtegno od obęh krajov notri do sgorniga ſklepa, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo vodo vred |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa |
| Zlatorog (1886): | sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd |
| Zoologija (1875): | se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa Bog ga je milo poſvaril. Drugi dan, preden je sarja napozhila, je dal Bog zherva v' klòſhzhevino. ˛Spodjedel jo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gotovo, Bog je tù vprizho, pa niſim vedil! “ Ko ſe sarja napózhi, vsame Jakop kamen, ga v' snamnje poſtavi po konzu |
| Genovefa (1841): | moshá v veliki shaloſti na ſvôjim gradu shivéla. Kadar je sarja zhes ſmerézhje saſijala, je shé pri délu ſedéla in marſîktéra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſêbi, Kak gléda v tlà, kak tréſe ſe beſéda! Ko sarja, ki pót sjútraj déla Fébi, Şpreminja ſe sdaj njé podóba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar Novice imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Vida in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so |
| Deborah (1883): | Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam |
| Deborah (1883): | sneg so nje ročice, Ki v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa |
| Divica Orleanska (1848): | ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata |
| Blagomir puščavnik (1853): | skalovje, in vesla domu. Blagomir pa obstoji in gleda večerno zarjo. „Ali bi ne bilo morebiti več mogoče, da bi mi |
| Viljem Tell (1862): | se, počasi noč doline Zapušča. (Odkrijejo se vsi in gledajo zarjo v tihej pobožnosti. ) Reselman. Pri tej luči, ki pozdravlja Najprve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje zarujove: „Voda, voda! Proč ž njo! Ne potrebujem je! — In hudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko je človek prerojen v vodi in svetem duhu. ” „Kaj? ” zarujove bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje |
| Genovefa (1841): | na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi |
| Fizika (1869): | svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška vetrovka. Winde, vitel. Windkessel |
| Fizika (1869): | hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za kteriga ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj |
| Blagomir puščavnik (1853): | svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res; ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga |
| Genovefa (1841): | prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé |
| Blagomir puščavnik (1853): | so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni |
| Blagomir puščavnik (1853): | posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi |
| Pozhétki gramatike (1811): | race de Cain se fut multipliée, kader ſe je kainov sarod namnóshil. Vidiſh, de padesh, ktir deleshje vpravla in predhaja je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nèe. Nov sarod je podráſtel. Sgoli mladi ljudje ſo bili sdaj, per ſhtirdeſetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi. Drushba bo uzhila in ſvetovala, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od kraja ſekajo, bres de bi glédali, lepo mladino v sarod puſtíti; drugi ſhe bres potrébe ſvoje hoſte ptujim v poſekanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi plevélno seljſhe, ki le v mokroti rado raſte. 5. Saród plevéla pokonzhaſh tudi s shivim apnam, in s laporjem. 6. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje, in vſo drugo |
| Viljem Tell (1862): | oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo |
| Divica Orleanska (1848): | pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim |
| Botanika (1875): | od listnih brstov ali lesnih popkov, ki imajo v sebi zarodek listnate vejice, kakor se to vidi na postranskih dveh brstih |
| Botanika (1875): | podobne tvorine, kterih namen je ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko |
| Botanika (1875): | cvetov je izpolnjen, kedar je prenesen cvetni prah na plodovi zarodek. Od tega trenutka cvet ne raste več, ampak vene in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sarájati, ſe prikashe na ſamzhikih prah, k ſe zvetni ali sárodni prah imenúje. Ko zvetézho léſko, ali zvetezho turſhizhno ſteblo dregneſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobene druge zvetlizhize ne vidila ; sna biti, de bi ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na |
| Botanika (1875): | mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu paſti. Goſpà. Jeſt niſim nizh ſliſhala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek en ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu? Baron. Nekej je moglu paſti. Goſpà. Jeſt niſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu |
| Maria Stuart (1861): | pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega izročam vašim rokam, Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem kraljici vse oznanit |
| Valenštajn (1866): | razodeti. Mnogo let V slepoti neumljivej živel si. Prokleta se zarota plete pred Očesom tvojim, moč peklenska tvoje Menit ve jasni |
| Valenštajn (1866): | priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj |
| Valenštajn (1866): | gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skus boga svetiga duha kateri je mena posvetov? Ta drvje SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim noi s'bodram ti peklenſka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zitatijo jima I. N. R. I. ta prveve SAROTENIE Jas N. N. raba sarotim k'sazhetki: skues boga ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 51. KAPITL. Anu kraftnu Sarotenje al Shebranje od svete korone. Perpraulenje kaku se ima ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uzelouzi. TA 48. KAPITL. Te ie tapravi Ziprianshi Zbong al sarotenje tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon: pertam shivam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu bodi ti dobri Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei te skrite dnarje skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo sdei shribano 3 barti saporedama? Jas N. N. tabe sarothim O Duh da menei ti ofenporei al resodei te skriti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shitro kaker tv rotenje: kaker shitro ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. taba zerzerellus sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v'sah S. S. svetnihou: 3. Jas N. N. tabe sarotim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa. 5. Jas N. N. tabe sarotim noi s' bodram skues mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5. Jas N. ta be sarotim noi permoram skues use kervave kaple: katere je Kriſtus nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vezhi pano al Mitel noi rezi. O struep jas tabe sarotim da poidi nate Kruh noi skues te Kruh mash jeti |
| Blagomir puščavnik (1853): | in moji duši, naj se večno veseli. ” ”Še enkrat te zarotim pri živem Bogu, ohrani svojo nedolžnost , bodi zvest Bogu in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | povedala, tako gotovo ne, kot je Bog gotovo v nebesih. Zarotim te, da nij resnica! " |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ko je imela hudobna namera se doveršiti. Več ko 30 zarotnikov so zaperli, ki so nek obstali, da so hotli sultana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ga je volja vsem svojim podložnikom enake pravice dodeliti. Namen zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo |
| Divica Orleanska (1848): | Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zarumeneti, potem jo potresi s kakima žlicama moke, pusti jo zarumeneti in s polivko jo zali. Zdaj olupi kumare, zreži jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se iz nje vzame, polivko od zelenjave odcedi, pusti jo zarumeneti, potem jo potresi s kakima žlicama moke, pusti jo zarumeneti |
| Kuharske Bukve (1799): | na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo sapezhe inu sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhati. V' ponvi raspuſti en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s' |
| Kuharske Bukve (1799): | malo perlì, s' ribanim ſiram potręſi, v' pęzh poſtavi, inu saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. Srove, ali pa poſuſhene kukmake |
| Kuharske Bukve (1799): | inu enmalo poſtavio v' pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masla nanj vli. Tudi lahko malo moke v srovim maslu zarumeniš in perdaš. Če se tak grah z grahovo vodo, kolikor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | četertino ure hudo vreti pusti. Tudi lahko moke v putru zarumeniš, v juho deneš, ktero, ko v skledo devaš, s kervjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo s tim zasukaš, in tudi žemljeve koleščike v njim zarumeniš. Župa iz lepe moke. V perstenim loncu žgi moko tako |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na eni strani rumeni, de se tudi na drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje. Zarumenjena močnata župa. Naredi iz dveh pesti moke in iz dveh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krompirjevim hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, de bo polivka goſtlata; kader je shę enmalo sarumenéno, poſtavi notri golobe al piſheta, perlì enkolko shupe, na katiri |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' ribanim kruham, inu ob lij s' na maſli sarumenéno moko. 20. Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga |
| Gozdovnik (1898): | tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | greſhila bila, ali pa ſhe le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tem zhaſam in kako ju je Golo ſama v isbi saſazhil. Ker niſta tadej hotla popuſtiti tega napzhnega snanja, zheravno ſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri |
| Lohengrin (1898): | zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mejo saſaditi, kir ſo mozharni travniki, toku na to visho saſadi: Jagnedove sa en dober pauz debele, inu tri lahte douge |
| Kuharske Bukve (1799): | inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni |
| Kuharske Bukve (1799): | 249. Ribo rasresati. Glavo ribjo proti tvoji lęvi roki oberni, saſadi vilze sa vrat med glavo inu herbtam, de riba na |
| Kuharske Bukve (1799): | 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe, inu pojdi s' nosham sapored sdaj |
| Kuharske Bukve (1799): | to je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta v' preſizhha, inu odręshi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vezh ſadeshov na ſenosheti iskople, s' njimi zelo ſvojo gredo saſadi, ter jim prav ſkerbno ſtreshe. Ino ſpet ſe je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj pred premrasenjem varvaj. — Shivino na paſho ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti bodo hitrejſhi ſpet pogajnale. Kmali po mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadovne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe dobro srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe, salate, ſhpinazhe, graha. Zheſen dobro svéshi, zhebulo, de v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi |
| Biblia (1584): | inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z |
| Lohengrin (1898): | slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje z vinom, kar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njih ime, s' lepo belimi, ino belo rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno zvetelo. Sa roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje na polji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſiti, ſvariti, de bi ne paſli, kodar je s ſadjem saſajeno. Kràvarji terdijo smerej ſvojo prasno, de imajo pravizo po vſih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu |
| Biblia (1584): | beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempeljnino dvakrat plazha. Vsemi ga, ter jo opravi sa-me ino sa-ſe. “ Peter je tako ſtoril. S' velikim zhudam najde v' ríbinih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi sa jutriſhnji dan ne ſkerbite; on bo she ſam sa-ſe ſkerbel. — Proſíte, ino ſe vam bo dalo; iſhite, ino boſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo she ljudi, kteri ſo priſhli k' popiſovanju. Joshef iſhe sa-ſe ino sa devizo, ſvojo sheno, kake hiſhe, de bi prenozhila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe to bitev sa-ſe ino sa ſinu. ˛She to bova pojedla, preden umerjeva. “ Gotovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tenzhizo povila, ino na vert neſla, kjer je bíl Josheſ sa-ſe grob v' ſkali isſekal. V' ta novi grob ga deneta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe, sato kér je ſkuſhnja uzhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdo slo veliko shide ni perdelal, de bi bilo vredno, sa-ſe poſebno ſnovavnizo imeti. De je velíko leshezhe, lepo, gladko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse |
| Revček Andrejček (1891): | bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom |
| Revček Andrejček (1891): | tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne |
| Revček Andrejček (1891): | grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra |
| Revček Andrejček (1891): | kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vi djali mu, ki bi nam rekel: Jez že sam za se svojo domovino ljubim, de sim perpravljen vse za - njo |
| Čas je zlato (1864): | vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset |
| Čas je zlato (1864): | on je razumel, de je čas zlató in de se za se učí kar se učí. |
| Čas je zlato (1864): | se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor |
| Čas je zlato (1864): | postane. Dobro mu je znano, de, kar se učí, se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po |
| Valenštajn (1866): | dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov |
| Fizika (1869): | Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari |
| Zoologija (1875): | imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan |
| Zlata Vas (1848): | ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in |
| Viljem Tell (1862): | Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da prav |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič brigal, kar se po svetu |
| Tiun - Lin (1891): | nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je |
| Kemija (1869): | težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da |
| Kemija (1869): | atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v. bankovne valute (v papirnatem denarji), in sicer pri vseh zasebnih srečkah in akcijah za vsako posebej (pr. Stück), a pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je predmet naslednjemu razmišljevanju. Gledé tega, izhaja li vzgoja od zasebnih oseb ali od javnih organov, govorimo ali o zasebni ali |
| Kemija (1869): | relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno |
| Kemija (1869): | podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in srebro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja |
| Zlata Vas (1848): | léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je saſejan plevél satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga. De plevél njiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval in potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo svelizhani. Per kterih ser- |
| Zlata Vas (1850): | vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih |
| Robinson mlajši (1849): | bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velika bila, ſi pa vſak v pravim zhaſu lahko drevja saſêje. 6. „Prevêzhkrat ſlabe létinje pridejo in zhlovek ob vſe veſelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po njivah saſejála. 2. Zhe ſe po letnih njivah plevél saſéje , preoraj in prekopaj jih ob ſuhim zhaſu, in ob prahi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raſtlo ; ſamo to raslozhimo : de ſe mnokoverſtèn plevél is ſémena saſeje, — drugi pa is korenin saredí. Po tih dvéh raslozhkih ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki |
| Stric Tomaž (1853): | ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi |
| Stric Tomaž (1853): | Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče |
| Gozdovnik (1898): | dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prídeſh k mêni v méſta ſvéte. “ Ismèd oblákov ſólnze sdàj saſíje , In mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ki jim je ſtárſhov véra bla tak drága. Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in postavi sok v kozi na žerjavico, dokler se ne zasiri. Potem dobro gnjeti s pol funtam moke štiri cele jajca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krava tacega plemena, da se ji mleko večkrat v vimenu zasiri, kar se starim kravam rado zgodi, se mora krava mesarju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | njih pobrano: okoli 30,000 goldinarjev. Pravijo, da so tolovaje že zasledili. Iz Novega Sada. Po dostani trimesečni prepovedi je 23. dec. |
| Astronomija (1869): | pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri njih red in zakonitost, po kterih se |
| Trtna uš (1881): | pustoši tam grozna trtna uš pa so jo komaj lani zasledili. II. Poglavje. Kakšna je trtna uš in kako živi. |
| Trtna uš (1881): | IV. Poglavje. Kaj moramo storiti, kedar smo v vinogradu zasledili trtno uš. Spomladi l. 1875 dobili smo v Avstriji državno |
| Trtna uš (1881): | Zraven navedenih zvrstij trtne uši zasledili so v Ameriki novo zvrst ali pleme ovega merčesa, ki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v gozd. Če prekoračimo bližnji hrib, nas Maori ne bodo zasledili. Ne jokaj vendar, Bil, raje moli! “ „Da, molimo k materi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | morebiti je kaj več v življenjopisu sv. Pavlina pri Bolandistih zaslediti, do kterega mi še ni bilo dano priti. Nekako zaboli |
| Kemija (1869): | izgori skoro ves, zato je v kovnem železu ogljenec težko zaslediti. Poglavitna lastnost kovnega železa je velika vlečnost ali žilavost (Zähigkeit |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | potem, sam seboj zadovoljen. "Posrečilo se mi je pred kratkim, zaslediti mesto, kamor tatinski lovci shranjujejo orožje, pasti, zanjke in druge |
| Tiun - Lin (1891): | so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet |
| Tiun - Lin (1891): | da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval |
| Tiun - Lin (1891): | posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki |
| Tiun - Lin (1891): | Džunke so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne ovadi ali ne umorí, se ima tako kakor izdajavec zasledovati in umoriti. Ob času vojske mora vsaki možki svoje orožje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sitne take situacije za človeka, ki ima nalogo, zoperpostavne prestopke zasledovati in pravici pot gladiti. lz Vipave 4. jan. — Zopet je |
| Zoologija (1875): | vendar niso, skoro pri najnižih živali se dadó še mišice zasledovati. Mišice obdajajo in pokrivajo kosti od vseh strani, tako da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zvé, da je izdajavec in da ga naša deželna gosposka zasleduje. Kdor tacega izdajavca skriva, ali pa kdor zvé, da jo |
| Zoologija (1875): | tudi je jako požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo |
| Gozdovnik (1898): | da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem |
| Ferdinand (1884): | ne bolé; ne spominjaj se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki |
| Genovefa (1841): | priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo |
| Genovefa (1841): | tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in se hitro splazi v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi zdelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hitru ſim jeſt ta glaſs tvojga posdravlenia s'mojimi usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu pergodilu ſe je, de, kader je Elisabeth MArienu posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu: inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nikar naj ſe ne jesę, Goſpod shlahtni. Smeſhn. Se bova saſliſhala per goſpodſki, inu ſhe dones! inu ſhe dones ! (ozhe jiti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jęsa ſhkodvala. (gręſta obá. ) ZHETERTI NASTOP. Nęshka ſama. Se bova saſliſhala , per goſpodſki , inu ſhe dones ! inn ſhe dones! — Kaj to |
| Roza Jelodvorska (1855): | dalječ okoli po gojzdu razlegalo. Roza je vesela njegov glas zaslišala in še bolj letela. Dobrovoljni Jakob, ko Rozo od delječ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | O'Neilovi, ko jo je prebudil napol majhen šum ob glavi; zaslišala je h krati tihe besede: „Mati! mati! “ Še pod vplivom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nikar poprei od joka nehati, koker de bomo od tebe saſliſheli tiſte miloſtlive beſede: Remittuntur tibi peccata tua. Vam ſo vaſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi negovu preklineine saſliſheli, kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni eſſe reum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes ga ozhem vam isdati. Inu kader ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez |
| Tiun - Lin (1891): | udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | podal, in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred |
| Stric Tomaž (1853): | takim psom potuho dajete in jih lenobo pasti vadite! “ Juri, zaslišati iz ust svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor |
| Gozdovnik (1898): | ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald te hoče zaslišati! « Stražnik se prebudi. »Zdolaj pri mrtvecu. Ali slišiš, Pepo, povej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot |
| Zlata Vas (1848): | za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in |
| Zeleni listi (1896): | čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molitu, obene miſli na Boga, obene ponishnoſti v' molitvi. Saturei saſliſhimo, kai govory ſveti Duh od te molitve Eccleſ. 25. Oratio |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pomoč. Obadva vstaneta in ideta gledat, kaj da je? Spet zaslišita glas — iz svinjaka: pomagaj , kdor je živ! o pomagaj, kdor |
| Zeleni listi (1896): | vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas: »Milan, pridi gor k meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen inu ſerdaman. Saſliſhite vſe leto s'enim isvelizhanſkim ſtraham, inu s'poterplęnjam. I. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de nję vęrni otrozi ravnu letó premiſhluvanje pred ſę vsamejo. Saſliſhite tèdaj vſe moje napręjvsetje od tega, kar ſim k' vaſhimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga |
| Astronomija (1869): | pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna |
| Botanika (1875): | ali se časih celó res spremeni v prave liste. Göethe-ova zasluga je, da je dokazal edinstvo v teh premembah ali metamorfozah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Da ste se pa rodili ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prejoj dobim, tega ſo slo potrebni. Zhe je ravno majhen saſlushik, vender bi ga pogréſhati mogli, ker ſi ſami malo vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Loki. Vezh tkavzov in bljavzov ſtaroloſhke fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je |
| Deborah (1883): | po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de |
| Zlata Vas (1850): | in vse vanje zapisal, kar mu je vsak od svojiga zaslužka v tednu spraviti dal. Potém je šel v mesto, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ženi tržnega krčmarja, katera bi že ravno v interesu svojega zaslužka morala biti bolj ponižna in potrpljiva. Žalostna majka Slava! Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ljudi hodi tukaj tudi na Hrvaško in celó na Ogersko zaslužka si iskat; eni pa doma bukove in javorove žlice delajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Francoz Marbeau za matere, katere si morajo zunaj doma iskati zaslužka in ki torej ne morejo same vzrejati svojih otrok. Imenoval |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | povprečno nad 40 gold. ali nekako 1 desetino povprečnega letnega zaslužka; ti izdajki so 30krat večji kakor oni, katere žrtvujejo država |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vpraša ga njegov sosed kolár. Mizar odgovorí: „Jaz s svojim zaslužkom izplačujem dolgove, pa denar tudi na obresti posojujem. “ „Kaj še |
| Zeleni listi (1896): | oče umrl, ga mati ni mogla preživiti s svojim pičlim zaslužkom. Kaj mu je bilo storiti? Vzeti je moral v roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je |
| Oče naš (1854): | podobo ogledovala. Večno terpljenje, brez rešenja! “ „To je strašna, pa zaslužena kazin zaverženih. To je plačilo grešnikov, da so večno od |
| Gozdovnik (1898): | dobro, a ne boj se nikogar. Morilca pa bo dohitela zaslužena kazen. « Na to ženica leže, od govorjenja utrujena, ter zapre |
| Ferdinand (1884): | Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti |
| Zeleni listi (1896): | še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | gosp. Dolenčeva knjiga gotovo tudi o tem govorila. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | z moštom in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. — Špitalič, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. — Književstvo slovansko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja inv |
| Pozhétki gramatike (1811): | quel que soit votre mérite, kakorſhno kol bodi tvoje (:vaſhe:) saſlushenje: quelle que soit votre naissance, bodi ſi (:bodite ſi:) ktirga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri vaſ ljubijo; kakoſhno saſlushenje imate od tega? Kaj ne ſtore tega tudi zolnarji, (ne |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se |
| Tine in Jerica (1852): | Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je v božjo voljo vdan. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſmiljene ſerza ino poſtreshne roke naſhel. Bog, kteri vſakimu po saſlushenji povrazhuje, bo s' njim ravnàl, kakor on s' drugimi, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi mogla taziga hinavza ſhe goſpoſki srozhiti, de ga po saſlushenji ſhtrafa. 35. Drushba plazha tudi take pohiſhtva, ktere ſo savolj |
| Oče naš (1885): | ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Švajci takó le molzejo in vsim kmetovávcam izgled biti zaslužijo : Kravje vime pred molzenjem z mlačno vodo vmijejo; nekaj zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Dolu, in pa Matija Šimenca, maliga župana iz Zaboršta, zaslužijo v zlate bukve zapisane biti, ki sta se po vsi |
| Zlata Vas (1850): | kar koli morejo in vse denarje, kar jih imajo in zaslužijo, v cunje vtaknejo. Takrat so lepe in polikane, de se |
| Zlata Vas (1850): | bo do dobriga na noge spravila. Zakaj kar pošteni ljudjé zaslužijo, s tem se postopači redé. Ti zmeraj premoženje druzih molzejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | solzica se je svetila v očeh pridnih mladenčev, kteri res zaslužijo, da se jih spominja mila roka. Navadna večerna molitev in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | po sebi ali pa popolnoma dognane, le da si krajcar zaslužijo. Zlasti takrat, ko imajo cesarske gosposke s občinami (srenjami) in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debelo. Zovemo jih zmešane minerale ali. kamenje, skalovje, in ker zaslužijo, da jih ogledamo ne le same na sebi, ampak tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Zdaj naj pa še kdo reče, da oni gospodje ne zaslužijo spominjkov bolj neminljivih kot bron! — Uže samo zarad tega posojila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobil, ker si je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti |
| Ferdinand (1884): | smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila |
| Ta male katechismus (1768): | tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v mesto k rodbini naj me nikar ne dadé |
| Oče naš (1885): | krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva vse to zaslužila! “ |
| Gozdovnik (1898): | nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke |
| Oče naš (1854): | kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo |
| Oče naš (1885): | kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ktere moji ljudje pijejo. “ Ruta odgovorí lepo ponishno: „˛S' zhem saſlushim doſezhi tako miloſt per vaſ, jàs ptujka? “ Bóz rezhe: „Shé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brata, kteri mi gré ſ' ſhtiri ſto moshmi napróti. Ne saſlushim ſizer tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim tvoje velike dobróte |
| Zlata Vas (1850): | mu zabavljivo odgovori: »Jez si vsakdanji kruh že s tem zaslužim, če s pasjim bičem domá ostanem in berače od hiše |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ktere moji ljudje pijejo. “ Ruta odgovori lepo ponižno: „S čem zaslužim doseči tako milost per vas, jaz ptujka? “ Boc reče: „Že |
| Ferdinand (1884): | v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo kazen zaslužim jaz. Onega svetnika so deli po nedolžnem ob glavo. Če |
| Zoologija (1875): | Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vender bi ga pogréſhati mogli, ker ſi ſami malo vezh saſlúshiti morejo. ” „Blagi ſin ſi ti,” kralj prijasno rezhejo, „tvoja otroſhka |
| Genovefa (1841): | bilo ubósiga, ktérimu bi ne bila delati in ſi kaj saſlushiti dala, in kjér koli je kaki bolnik bil, ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Şlovénſkim rasſhirila ; naj premoshni prasnim rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj kashejo pót, kjer samorejo po nji hoditi; popravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku |
| Tine in Jerica (1852): | Liza (zasmehljivo) Ne, ne, od tebe ne, ti si vedno pridni Tinče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | le iz lončenih pip. „To tedaj je orodje talijansko” — je zasmehljivo rekel nek gospod v kavarnici pokazaje lončeno pipo. ” Drugi dan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal |
| Zlata Vas (1848): | ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali |
| Oče naš (1854): | kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat |
| Oče naš (1885): | kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de imamo |
| Pozhétki gramatike (1811): | puits' assurer de etre toujours bereux; réveshe ne ſmémo nikol saſmehováti; kdo ſi je pazh ſvéſt, de bo védno ſrézhen? 4. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rèzhe: „Kdo je ta, de ſe predersne boshje ljudſtvo tako saſmehovati? Jàs grem, ino ſe ſkúſim s' njim. “ Kralj, to govorjenje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten |
| Gozdovnik (1898): | svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga ravno z betmi pobili, (in se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | to veliko mnóshizo vidil, inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | Čez nekaj dni po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | golobčeka zgodaj ustati. Kdor zgodaj ustaja, je zdrav in vesel, zaspanec pa je čmeren. Sramovati bi se morala, da si bolj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je blizo tri dni terpelo; tretjo noč pa je krajača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. ” Vzel je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | lučih sinja plan miglja — —” Tudi druge soromarje zmagal je bil zaspanec; do malega vsak poiskal si je bil bolj ali manj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nato so pili dalje, dokler jih ni premagala nezmernost in zaspanec. Nazadnje so ležali in smrčali vsi, deloma pod milim nebom |
| Ferdinand (1884): | vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I |
| Blagomir puščavnik (1853): | vami. Predenj bo solnce za gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati |
| Genovefa (1841): | pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na |
| Mlinar in njegova hči (1867): | To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo prihodno Vas Bog! De v novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo prihodno Vas Bog! De v novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog |
| Genovefa (1841): | polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je she sdej doſti per shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zlató deli med nas. « In zlo neprav je, ta čas zaspati. 4. Premenljivost človeške sréče. |
| Blagomir puščavnik (1853): | povedat, da imam opravilo, zakaj do jutri bi zavoljo skerbi zaspati ne mogla, kje da sva s Jurčikom ostala. ” Med tim |
| Zeleni listi (1896): | naučila tako. In predno se to ne zgodi, ne more zaspati, tako se je že temu privadil. Mati poklekne k nizki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei noi meſto pokashate noi jemnujata: natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ba doto † noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti duhovi use kar ozliash ti vedeti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te karaktar more |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli- |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vzame bukve v roke, jih oveseljen pogleda, — klenkne nazaj — in zaspi, da se več ne prebudi. Njegovo truplo počiva v Frauenburški |
| Stric Tomaž (1853): | je vendar dalo kmalo potolažiti, ter materi mirno v naročju zaspí. Ko dan napoči, pride na veliko cesto, ki pelje v |
| Stric Tomaž (1853): | zdihuje. — Spodej je tudi potihnil šum. Legre, pijan ko čep zaspi, nna dva se pa spod nog spravita. Od Legreta se |
| Čas je zlato (1864): | V tem zaspi. Lenče je pa tudi nikoli tako vesele ni vidil, kot |
| Pripovedke za mladino (1887): | slednjič k sreči najde svojo sobo ter trdno pri ognji zaspi. Drugo jutro pride kralj ter ga vpraša: „Sedaj morda vendar |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter odmoli, položi svojo glavico na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela srnica človeško postavo, bilo bi to |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček. Franica, ti preveč govoriš — zaspi malo, in zacitral ti bodem kaj. (Sklene roki. ) Lepo te |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred vſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet sjutraj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred uſſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet sajtru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | godí. Preden ſe zhervi v shido sapredejo, ſe petkrat ſpreminjajo, saſpé, in ſtaro kosho ſlezhejo ali ſe leve, in takó pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manjſhi do 17 ſtopinj nasaj; jim ſapo vezhkrat ſpreminjati; kadar saſpé, jim okna sapreti, de ſo v tami, in pa sdravo |
| Pripovedke za mladino (1887): | mačeha pravi: ,,Obsedita, otroka, in če postaneta trudna, lahko malo zaspita; midva greva v gojzd drva sekat, in kadar bodeva gotova |
| Pripovedke za mladino (1887): | ker je ta svoj kos po poti razdrobil; potem pa zaspita, in ko razprostre noč svoja črna krila, ne pride nikdo |
| Pripovedke za mladino (1887): | dolgega pota trudna, da se v votlo drevo vsedeta in zaspita. |
| Pripovedke za mladino (1887): | ju nočejo noge več nositi, se uležeta pod drevo ter zaspita. |
| Deborah (1883): | probijem, tebe pustim. Abraham. I to je v blagost! Žena (zasramljivo). I to? |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik (tudi zasramljivo). No, če sosed meni neče Franice dati, bode dal pa |
| Revček Andrejček (1891): | Anže le domu pojdi, Franica se je že našla. Anže (zasramljivo). Ali si jo morda našel? A? |
| Revček Andrejček (1891): | Sram te bodi! Grešnik (seže v Andrejčkov koš po citre, zasramljivo). Andrejček, ali jih vidiš — kako bodo šle na drobne kosce |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpręmili, my ſmo ga vidili pred Kajphasam inu pred Herodesham saſramuvaniga, saſhpotuvaniga, sapluvaniga, s'peſtmy, inu shlaſernizami v' lize tolzheniga, s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo my naſhiga Odreſhenika pred ſodnimi ſtoli deshęlſkih oblaſtnikov saględali, saſramuvaniga, sapluvaniga, inu od shlakov nevſmilenu ràstepeniga. |
| Zlata Vas (1848): | potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so jenjali napadati — »vidil sim te zamižati pred mojim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kuhinjo ter reče : „Poslušaj me Pavliha, zakaj si mojo deklo zasramoval? Dobro vidim, de je samo en piščanec na ražnji, kam |
| Valenštajn (1866): | nemških Armado vodil, bičem pokoril Dežele vse, držav zakone vse Zasramoval, surovej le pravici, Oblasti vgajal, vsacega vladarja Teptal nogami, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odpustiti? Prosim vas v imenu Križanega, katerega sem oni dan zasramoval in na katerega zdaj mislite! „Odpustite mu, oče“, sta prosila |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ljudje so vkup derli, se smejali in krohotali, in krajače zasramovali. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po ulicah vlačili pa kamenje v té lučali in te zasramovali, kakor druge vernike; ko sem videl, da so te zato |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sem v svoji revščini iskal pri njih tolažbe in pomoči, zasramovali so me, zaničevali in ošabno od sebe pahnili. — Tukaj stanuje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasusdanim otrokam pa ſtraſhno shuga. Bog pravi: „Kdor ſvojiga ozheta saſramuje, in ſvojo mater sanizhuje, naj mu krokarji oko ſpod zhela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vòde, vsél ſrázho, ino ták gre velikánu naproti. Filiſhzhan ga saſramuje rekozh: „˛Sim mar peſ, de prideſh ſ' palizo nad-me? Pa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | razuzdanim otrokam pa strašno žuga. Bog pravi: „Kdor svojiga očeta zasramuje, ino svojo mater zaničuje, naj mu krokarji oko spod čela |
| Revček Andrejček (1891): | Ali sem začaran? Kaj pa čujem? Jeklen (proti. Franičinemu oknu zasramuje). Veter ti je okno odprl? Vihar menda! Kaj pak! (Grozeč |
| Robinson mlajši (1849): | mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vsi ti vzroki napravljajo popačeno kri, ki v končnih žilicah zastaja, in na koži garje napravi. Suhe garje hranijo neko ojstro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar je blatu kri primešana, kedar je suho ali clo zastaja in zapertje napravlja: je gotovo združena z ritnikovim čermom, kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razdelilo, in po kterem kri in druge tekočine v pljučih zastajajo, in v njih vterdine ali clo gnjijenje napravljajo. V tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo razredkati, in potem tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | luknje rezati, da se do gnoja pride. Ako je zakovanje zastarano, in gnoj se je že močno razširil, alj clo na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin konja le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | orodja si napravljati, brez kterega kmetovavec ne more shajati. Kmetija zastane, dober kupec se ne oglasi, in ker kmetovavec hira in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tonetu zastane sapa, Lužar je molče zerl prizor, Peharček pa je z |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vemo, de je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi nar vezhi skerb imeli tiſto vkuppobrati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vękſhi saſtavo dal, kakôr je to poſojenu, inu ſhe leta saſtava more tebi vſaj polovizo tę poſojene ſhume vſaku lęjtu vręzhi |
| Divica Orleanska (1848): | so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni |
| Zlata Vas (1848): | vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko |
| Divica Orleanska (1848): | denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
| Divica Orleanska (1848): | ne po kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na kteri je zapisano bilo: „Vkljub temu, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic |
| Tiun - Lin (1891): | Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo |
| Zlata Vas (1848): | sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil? “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem |
| Tine in Jerica (1852): | posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene |
| Biblia (1584): | ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej |
| Biblia (1584): | gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra |
| Biblia (1584): | Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den je sastoin? 1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smert mena knvzi priti daknabo vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv daknabom nadv- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino |
| Genovefa (1841): | je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi |
| Divica Orleanska (1848): | naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo |
| Stric Tomaž (1853): | rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil |
| Čas je zlato (1864): | prijazno, »Nikomur ga ne smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | treba mi jih je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vendar še ne odjenjam. Toda moj trud bi bil zdaj zastonj, kajti senica ne bo šla več v tičnico, v katero |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po Karolu poslali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira bo ſa en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh ſa njeh ſdihuvanje, katiri to hudobno pot naſapuſtę , ter ſabstojn na mene klizhejo, ke od stefe te pregrehe naodstopejo. 3. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn zhasneh rezhy dobru dishalla, kjer v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishluvanje bres molitve je skorej bres uſſega fruhta, inu ſgol ſabſtojn. Aku ti eno roſhezo s' tvojega verta zel dan v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gledash, inu na nezhemerno zhaſt, sè ſhe uſſe ſgubil, inu ſabſtojn se mujal. Nezh ni bel perprostega , koker od ludy ſhelleti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | popolno neodvisnost zagotoviti s tem, da se samostojno voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | posilna delalnica v Ljubljani-izroči vladi, in predlaga, da naj deželni zastop pritrdi tej izročitvi s pogojem, da država primerno povrne vrednost |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah, 65 Vertiefung, globel. Vertretend, zastopajoč. Verwachsungsfläche, složna ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zaklopnica, Ventil, 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga drugo zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lępe, bęle, inu prov glihovne ludí, dobriga ſerzá, inu ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim djainu, inu ſrezhne; pomęni offert, bogaſtvu, hvalo, otroke |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę pravize inu kerſhauſke lubęsni, ſe obèrne per zviblih na saſtópne vuzhenike, ſtury po njih ſvetí, inu taku ohrani eno poſhteno |
| Kuharske Bukve (1799): | desheli sunaj męſta, tam ga ni zhlovęka, kir bi ſkrivno saſtopne beſede rasloshil nevá enem ſlovęnkam. Torej ſim ſi persadel sazhetik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na vſamejo zhaſs, inu nimajo vole. Kdu je beſedniſhi, inu saſtopniſhi, koker ta vuzhenik te reſsnize Chriſtus? on je Verbum Patris |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | trebuh, kir je nar bol napęt: al ſhe saſtopniſhi: ſe vsamęta dva leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo |
| Biblia (1584): | inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi al bota |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard |
| Biblia (1584): | v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti kakor Livia |
| Sacrum promptuarium (1695): | shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi, kakor mi, jih ne več kakor kakih 20 govorí, vsi |
| Zeleni listi (1896): | v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi |
| Ta male katechismus (1768): | je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni |
| Sacrum promptuarium (1695): | shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blę latinſke — jih niſim prov saſtopil. Baron. Jih niſi prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom po krajnſki povędal. Poſluſhej tedej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada? — Te sadne beſsęde ſo blę latinſke — jih niſim prov saſtopil. Baron. Jih niſi prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | biti, kar je mojga Ozheta? Inu ona niſta te beſſede saſtopila, katiro je on k' njima govoruv. Inu on je s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozhy k'tlam. ) Meni ſe sdy, de ſim jih prov saſtopila. Baron. Ja ! zhe ti tudi mene saſtopiſh. Nęshka. (ozhy k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga |
| Biblia (1584): | ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred |
| Biblia (1584): | Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſe rezhy ſturiti zhes uſſo vezhi obilnoſt, koker proſſimo, ali saſtopimo, po ti mozhi, katira noter v naſs dela: Njemu bodi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | reſnizo vuzhy; naſho pamet resſvetli, de to, kar je prov saſtopimo. Poderti naſh ſpomin, de to dobru, kar ſe sdej vuzhimo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vuzhil; daj: de v' tęmuiſtimu Duhu letu, kar je prov , saſtopimo, inu v'njega troſhtu ſe vſelej veſelmo. Amen. Goſpod nebęſhki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | samóremo v' njemu inu s' njim zèlu veliku. De letó saſtópimo, moremo premiſliti, kaj sa eno mózh je ſvęti Duh pèr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 17. Ali ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katira je meni dana, uſſakimu med vami: ne vezh ſe saſtopiti, koker kar ſe ſpodobi , saſtopiti , temuzh de uſſe per maſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med vami: ne vezh ſe saſtopiti, koker kar ſe ſpodobi , saſtopiti , temuzh de uſſe per maſi saſtope : inu koker je Bog |
| Kuharske Bukve (1799): | de nam dan danaſhni ſkoro ni mogozhe unajne kuharſke bukve, saſtopiti. Krajníze ſe kuhanja teshkô uzhę, kęr nesaſtopio pomęnik ſranzoskeh, anglejſkeh |
| Ta male katechismus (1768): | dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh |
| Ta male katechismus (1768): | Ozha ſastope? Mi ſnamo tudi Boga Synú, inu S. Duha ſastopiti. Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade |
| Ta male katechismus (1768): | Koku se imajo te dve ſadne ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe |
| Kuharske Bukve (1799): | umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | bode srcu Vašemu dobro délo to odkritosrčno zagotovilo Vašega sedanjega zastopnika, ki hoče po vse tisto pot hoditi, kakor jo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ta volitev tem več veselí, ker me je za svojega zastopnika izbral narod, čegar gêslo je v soglasji z mojim: „vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kakor so sedanje naše politiške razmere, si niste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati, kakor je svetli gospod Ernest princ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 28. dec.) je presvitli cesar sam pred svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | možje, ki si jih je že večkrat izvolil za svoje zastopnike, so možje njegovega zaupanja, s tem pa je nezaupnico dal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj |
| Ta male katechismus (1768): | imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory S. Paul I. Cor. 8. Scientia inflat. De tiſta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſa naſha samoshnoſt, inu mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs tvoje ſtvary po tvoji mogozhnoſti shiviſh, inu po tvoji saſtopnoſti vishaſh, inu po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odperla , inu bo njega napovnila is duham te modruſti, inu saſtopnoſti, inu bo njega oblekla is oblazhilam te zhaſty. Veſſelle, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mate. Ona bo njega pitala is kruham tega shivlenja , inu saſtopnoſti, inu bo njega napoyla is vodo sdrave modruſti. Inu ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſamaſvojne, je rojen ſkus oblubo: kar je pak po duhovni saſtopnoſti rezhenu. Sakaj tu ſta dva teſtamenta. Edn ſzer od te |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | o Bog! v'tęmu vtęknoſt sanaprej. Sturi de ſejme te saſtopnoſti katęru nam je sdej naſh vuzhęnik v' ſerza poſejal, sdajzi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bomo tó hudu od tiga dobriga lozhili, dar tę sàſtopnoſti, de bomo tę ſvęte reſnize saſtopili, dar tiga ſvętuvanja, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhaze tę v' Jęsuſu Chriſtuſu ſ kri te modróſti, inu saſtopnoſti pokasati. Zhe ſe ſpęt nasaj is tę lęjpe pôti tę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri ſaſtopnoſti ſhiveti. 3. Po |
| Kratkozhasne uganke (1788): | napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti: enkrat na ſemli, drugezh na rokah. Kader per fari v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' sami besedi: druge v' govorjenju , inu ſrekanju, ali v' ſaſtopnoſti te besede: inu ſupet druge sorte uganke v' obojemu skupej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Scientia inflat. De tiſta napihuje. Naſpametnu pa je s' ſvojo saſtopnoſtjo ſe napihuvati, kyr supet S. Paul 1. Cor. 3. taku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Katiri ſo pak njega ſhliſhali , ſo ſe savselli nad njegovo saſtopnoſtjo, inu njegovimi odgovarami. Inu kader ſta ona dva njega ugledala |
| Revček Andrejček (1891): | pod katerim je Franica v prvem dejanju počivala. Ko se zastor dvigne, je na odru polumrak, kateri se pa vedno večji |
| Revček Andrejček (1891): | ti moj Pavle! (Objameta se. ) (Godci godejo refrén Andrejčkove pesni. ) Zastor hitro pade. |
| Revček Andrejček (1891): | kaj zmenil). O moje citre! Godci godejo živahen konec dejanja. Zastor naglo pade. |
| Gozdovnik (1898): | nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi zelen zastor. Ko se don Arečiza ozre, opazi Diaza, na skali sedečega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno |
| Mlinar in njegova hči (1867): | upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla je! Zdaj je vsega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ravno tako je valanje dobro na lahki obilno rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malo pomagalo. Naj bodo tukej nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedno naprej , bres de bi po navadnim „Dalje ſledi” prejenjal. Saſtran tega ſe bo more biti vezhkrat na konzu eniga liſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto in pazh po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se prav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prej storiti. Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri |
| Oče naš (1885): | poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | materi: „Sami gredò! Gotovo so! “ Mati in hči se urno zasúčete, in tečete z gore jim malo naproti. Vitez Teobald, njegova |
| Deborah (1883): | je zmolila. Tržinar. Nu, mati Liza, se tudi vi malo zasučete? Liza. O ljubi moj Bog! kde so časi! Bila, sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri rokah) korenine, ki jih z roko lepo razprostim, skerbno zasujem, in sicer takó, da nič prazniga in votliga med koreninami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nič prazniga in votliga med koreninami ne ostane. Na to zasujem jamo poverh s tisto zemljo, ki sim jo nazadnje iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko |
| Viljem Tell (1862): | pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda le prav in ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | proti Sokolovem. Neizrečeno tesno jima je bilo pri sercu. Kar zasvetilo se bo v daljavi in potem vemo, da je golobček |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izlivu Hokianga“, reče Patricij. — Toda kakor v odgovor se je zasvetilo v istem hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov |
| Marjetica (1877): | stopi tihe, počasne stopinje teta Barba k njemu in mu zašepeče: "Kar v Boga zaupaj in njegovo sveto voljo! Marjetici je |
| Viženčar (1881): | na usta položi, roko dvigne in nekaj gospodarju na uho zašepeče, kar pa neki ni bilo prijetno, kajti Viženčar zoper biričevo |
| Arabela (1885): | Skozi zaprta vrata čuli so se lahki koraki. »Arabela gre,« zašepeče žid svojej ženi. Potem jo neuljudno prime za roko in |
| Arabela (1885): | v naročje, ko kuharica po prstih k njej pristopi in zašepeče: »Milostljiva gospa, žid Karpeles je prišel. « »Kaj praviš, Julija? Karpeles |
| Najgotovejša dota (1892): | Ona je rahlo dremala. — »Rešil sem vas, uboga moja mati,« zašepeče polglasno, »trdosrčne, neprijazne snahe, ki bi vas bila spravila prerano |
| Spletke (1894): | bi toliko pazila —», pokara sama sebe. Ko zopet razpostavi piskre, zašepeče ji Maruša Klepetčeva bolj potihoma in skrivnostno: »Veste, mati, katera |
| Slučaji usode (1897): | k sočutstvovanju! — Kako lep, kako presunljiv je ta nočni prizor, zašepeče Otmar z neko pobožnostjo. — Ali tudi vi to občutite? A |
| Slučaji usode (1897): | tem bi pa jaz šel pogledat, kaj je uzrok streljanju, zašepeče Otmar. — To je nemožno, Otmar, odvrne ona baš tako tiho |
| Slučaji usode (1897): | osebnosti? zakliče on navdušen. — Nimam več čara, temveč samo čustvo, zašepeče ona skoro bolestno, a samo iskrenost tega čustva je mojega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in |
| Oče naš (1854): | hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vbodeš pregloboko, in da črev ne raniš. Kedar je rana zašita, spravi živinče v hlev in ga kermi z drobom in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prideš do drugega konca rane in dokler ni rana popolnoma zašita. Pri tem moraš paziti, da ne vbodeš pregloboko, in da |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkus vęho v' ſodzhek. De pa nebode per verhi ſtal, saſhi notri sraven en lęp kreſálni kamen ali kremenz is potôka |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo isgręto. To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jirharjev vert tje k vodi.. Viditi nalašč odrezano verv je zaškripal z zobmi in djal. O ti pošast jirharska ti! ti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gerdim obrazom. « Perčin to slišati je kar obledel in zobmi zaškripal. Ni je rekel ne bele ne černe; obernil se je |
| Tiun - Lin (1891): | sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | othli goriuseti. de bi bulſhi goriuſtajanje neſhli. Eni pak ſo saſhpotuvanje, inu shlake preterpeli, zhes tu ſhe tudi sveſe , inu jezhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leti, katiri ſo okuli naſs, ſo zhes naſs ſmeh, inu saſhpotuvanje dershali. O Goſpud! koku dougu ſe boſh zhes naſs ſerdil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti ſvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine |
| Zlata Vas (1848): | rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi vi radi imélí |
| Zlata Vas (1848): | že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle deni. |
| Blagomir puščavnik (1853): | viteza še bolj žalilo, zatoraj je svoje zdihe zatajeval. Za tega volja mu še hujši prihaja, in zatajevanje notranje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obraza; gledal je le v Irca, ki se je očividno zatajeval; ponovil je mirno: „Bile so moje čete“, — in pristavil skoro |
| Gozdovnik (1898): | zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro |
| Biblia (1584): | k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi |
| Biblia (1584): | jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe sa mano priti, tá sataji ſam ſebe, inu vsàmi ſvój krish, inu hodi sa mano |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam bodo odperte te duri peklenskiga terpleina. Katiri bo mene satajiu pred ludmy, govory Chriſtus Matth. 10., tiſtiga ozhem tudi jes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3. Qui amat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote |
| Oče naš (1854): | so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jez bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, terpel in umerl? Za |
| Oče naš (1885): | so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za |
| Biblia (1584): | kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt |
| Stric Tomaž (1853): | on že dobro ve, zakaj da ne, vender ga nočem zatajiti. Zakaj v njega zaupati je dobro. “ „Oh, neumneža, da mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | druzih močno hvaljene brošure, ktere dosihmal cesar Napoleon še ni zatajiti dal, tedaj on še zmiraj za njenega očeta veljá. Berž |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako bosta kdaj sterpela pogled onega Gospoda, kterega hočeta sedaj zatajiti pred ljudmi, ko bo tudi On vaji zatajal pred svojimi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | resnica. Ko bi tudi moral za te umreti, nočem te zatajiti. Verujem, da moj Odrešenik živi in bom poslednji dan vstal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | upira , in ako je zraven tega tudi gèrlo po prisadu zatêklo, clo ne more požirati ne kerme ne pijače. Če prisad |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trupla; zunajni vzroki so silovitno poškodovanje očesa. Kedar jo oko zateklo, pogostne solze izceja, je vedno zatisnjeno, in silovitnega poškodovanja na |
| Ferdinand (1884): | zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo |
| Kemija (1869): | papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se |
| Kemija (1869): | ° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2 |
| Kemija (1869): | hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127 |
| Zoologija (1875): | do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Zoologija (1875): | manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi |
| Zoologija (1875): | tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja |
| Robinson mlajši (1849): | vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Sategavólo je on njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nima, od tęga bó tudi tó vsętu, kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od |
| Ta male katechismus (1768): | prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zaklopnica, Ventil, 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska tvorba ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | složna ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti. Verzerrt, zategnjen, spačen. Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moža puhne, da zdaj revež nič ne vidi, je hudo zatekel in vés čern. Pri nas se večkrat primeri, da se |
| Revček Andrejček (1891): | nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda več, nego Bog oče? Ne! Oh ti ljudje |
| Zoologija (1875): | čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled |
| Divica Orleanska (1848): | s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva |
| Stric Tomaž (1853): | pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni |
| Fizika (1869): | pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje, zatim skoz gojzd k mlinu „Teufelsmühl” i tam da poprašam, kde |
| Botanika (1875): | dobro rastó, je pa potrebno, da imajo dovoljnega živeža, in zatim, da zamorejo ta živež v sebe tako sprejemati, kakor velja |
| Botanika (1875): | Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da solnce zatemné in da človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu |
| Zlata Vas (1848): | starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me že zijaš! Derži tvojega pantra — derži ga, derži — na zatilnik mi hoče planiti! Se že vzdiguje — o joj! ” — In pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ni — se ve da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo in vrat Mozetič-a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in ki kaj |
| Divica Orleanska (1848): | divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave |
| Oče naš (1854): | njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek |
| Oče naš (1885): | njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek |
| Stric Tomaž (1853): | za nas sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric. verjemi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar hujſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel, ne posabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo sa |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, ki v njenem imenu zatirajo narod, ter s tem jemljó vero, in pripravljajo sovraštvo nemškej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na Angleškem, kjer ga rabijo za to, da ž njim zatirajo podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Ne miſlite, de ſim poſtave ino prerokov priſhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ne miſlite, de ſim poſtave ino prerokov priſhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem, pred boſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokonzháti ne samórejo ; takrat samóre le vrème, njim ſkodlivo, jih satérati. Drugázh je v vertih. Tukej sna ſleherni umen goſpodár, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Deſeto nedeljo. Kako s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſéda! Vezh bukev je, v kterih naſ uzhé, kako goſenze satérati, pa jes miſlim, de ſe is vezhjiga déla teh bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tih dvéh raslozhkih ſe mora délo pletve ravnati, in plevél satérati. Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | sliši mojih zadnjih zdihlejev; nobena prijazna roka oči mi ne zatisne; mi vender v smertni uri ta tolažba ostane: Jest zapustim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potisnejo. Da se leto ne zgodi, se nožnica z roko zatisne in tako dolgo zatisnjena derži, dokler porodne bolečine ne nehajo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | glash is enem dolgem gerlam, koker so glaſhi ſa arznye, ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu derſhi: tok |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poprej še živéla, po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó potrebno je, de človek kaj bere in se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po |
| Genovefa (1841): | ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje |
| Odesa (1854): | kneza. Le samo pri velicih žitnicah bi moral eno oko zatisniti. Mornarjev in kapitanov ni v mestu celo nič viditi. Z |
| Sosedov sin (1868): | hči, kteri je vse blagoroválo, da sti srečni, nista mogli zatisniti oči. Grenko pričakovanje družeča jutra je težilo obema srce: ena |
| Žalost in veselje (1870): | je vživalo blagi pokoj, le Aleš in Lavrencij nista mogla zatisniti očesa, čeravno sta bila zeló utrujena. Kar se jima je |
| Marjetica (1877): | morajo baje biti. Tisti večer pa Marjetica ni mogla pozno zatisniti očesa. Na pol opravljena je slonela v svoji spalnici na |
| Gostačeva hči (1891): | ne dadó potrebnega pokoja. In še nekdo ne more nocoj zatisniti očij! Tam gori nad hlevom stoji pri strešnem oknu Jurij |
| Na krivih potih (1893): | akoravno prejšnjo noč ni čisto nič spal, vendar ni mogel zatisniti očesa. Bil je preveč razburjen od dolge in težavne hoje |
| Slučaji usode (1897): | smrt utisnila nekaj presunljivo-groznega. Roka se jej ustavi, ko hoče zatisniti njegove široko odprte, divje zroče oči; samo z robcem mu |
| Kotanjska elita (1898): | je legla Matilda oblečena na svojo posteljo, kjer ni mogla zatisniti očesa še pozno v noč ... Drugi dan pa je oddala |
| Gojko Knafeljc (1899): | spomine, da bi si utešil vest; toda dolgo ni mogel zatisniti oči. Naposled je sklenil, da odpotuje v nekolikih dneh v |
| Revček Andrejček (1891): | Smejé): ha, ha! Četrti prizor. Anže. Prejšnja. Anže (pride iz zatišja na desno proti vodnjaku. Na glavi nosi velik jerbas, v |
| Revček Andrejček (1891): | semkaj prišla? Šesti prizor. Jeklen. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pride od zatišja, tajnostno). Jeklen! Jeklen! Ujel sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen |
| Genovefa (1841): | naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo |
| Genovefa (1841): | ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza |
| Biblia (1584): | nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim |
| Stric Tomaž (1853): | s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč |
| Roza Jelodvorska (1855): | rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina |
| Maria Stuart (1861): | Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Gozdovnik (1898): | tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg |
| Gozdovnik (1898): | biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato, ker ſo vſe te tudi nove rezhi, ki jih do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli |
| Biblia (1584): | ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi |
| Biblia (1584): | Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni |
| Biblia (1584): | saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu |
| Biblia (1584): | Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe |
| Biblia (1584): | Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe |
| Biblia (1584): | kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori |
| Biblia (1584): | ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt |
| Biblia (1584): | pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano |
| Robinson mlajši (1849): | pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen |
| Fizika (1869): | vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa kraljev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v |
| Roza Jelodvorska (1855): | sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici |
| Oče naš (1885): | da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Isus trpel muku, Da nedelaš v pakli buku; A ti za-to niš nehaješ , Nego vragu dušu daješ! Nebeški ti sudoc priti |
| Trtna uš (1881): | vsakega koristoljubja prevzel nalogo ter spisal zaželeno knjižico. Bodi mu za-to javno izrečena najboljša zahvala. Knjižica pa bodi v nemškem izvirniku |
| Ta male katechismus (1768): | is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha |
| Ta male katechismus (1768): | ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje |
| Ta male katechismus (1768): | Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu |
| Ta male katechismus (1768): | isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She |
| Robinson mlajši (1849): | s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na |
| Astronomija (1869): | 17°39'38" in Pariz 20° proti vzhodu, Washington pa 59°23' proti zatonu od otoka Ferro. |
| Astronomija (1869): | in zjutraj jesenskega dne, predno vzhaja solnce, se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki se piramidalno s svojim temenom |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | od kod, ne kam. Solnce se je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od |
| Ferdinand (1884): | Podvizal se bodem, kar je moči. Preden bo solnce v zatonu za našimi gorami, mislim, da bodem vže tukaj! « reče odhajajoč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi |
| Gozdovnik (1898): | kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iskàt. Ker jo je reva stískala. Ko išče v misli zatopljena, Se jej pridruži gorska žena. Se vstraši žena, obledí, Pomiga |
| Oče naš (1885): | gre, in žalostno je svojo glavo priklonila globoko v misli zatopljena. — Nacek je stopil k njej, jo vprašaje gledajoč. Kar prime |
| Robinson mlajši (1849): | ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam |
| Sacrum promptuarium (1695): | oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog, ki v' ſerze vidi, na Abel- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en timu drugimu kei vezh teshkiga, inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de je od reſsnize |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi Chriſtiani! Tiga perviga greha ſe varimo, kyr sa enim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | povedali? ali lilu s' tepeinam, inu ubiieinam tiſtu na maſhili? satorei o koku delezh ſmo mi odlozheni od te krotkuſti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudu gody, tiſti je ſam ſebi enu terpleine, inu britkuſt. Satorei lubesnivi Chriſtiani! kader nas ta peklenski ſourashnik skuſha, kader nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je vſe lete beſſede v'ſvoimu ſerzu ohranila, inu premiſhluvala. Satorei: Beati, qui audiunt verbum Dei, & cuſtodiunt illud. Isvelizhani ſo ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn Boshji, debi on ta ſerd Boshji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je biu obdoushen, de on ſebi to kralevo zhaſt perdeva; satorei tudi ni tajiu, de bi na biu en Kral, ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar je S. Paul v' timu pervimu piſmu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na |
| Genovefa (1841): | branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati, inu je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſha vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh. Saturei sgody ſe per nas, od nas, na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam Bog vei, kai je nam dobru, inu nikar mi. Saturei mormo mi vſelei s' Chriſtuſam rezh: Non ſicut ego volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſizer ſrezhni bly, ko bi to molitu na pomuzh vseli. Saturei le- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvojo volo ſturiu: moj Bog tiſto ſim tudi oteu ſturiti, saturei ſim ſe zeliga v' tvojo volo zhes dau. Pole mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na ſebe saneſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo ſe od tiga Boshjiga Moiſtra, inu vuzhenika te molitve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubi, ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva |
| Fizika (1869): | predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel |
| Gozdovnik (1898): | se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh |