- ovočnik
Robinson mlajši (1849): zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau.
ovočnik ovoj ovojek ovratnik ovreči ovrniti o_vsemogočen ovsen ovsenjak ozadje ozaljšati ozbiljno ozdravel ozdraveti ozdraviti ozdravljati ozdravljen ozdravljenec ozdravljenje ozdravljiv ozebel ozeblina ozebsti ozek ozeleneti ozidje ozimen ozimina ozinec ozir oziraje ozirajoč ozirati oziren oziroma ozko ozkolisten ozkost ozmerjati označen označiti oznanilo oznaniti oznanovalka oznanovati oznanjati oznanjen oznanjenje oznanjevalec oznanjevanje oznanjevati ozon ozračje ozreti ozvezdje ožbaltov ožbetov oždevati oženiti oženjen ožet ožeti ožgan ožina oživeti oživiti oživljanje oživljati oživljen ožuliti ožuljenje
| Robinson mlajši (1849): | zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti |
| Zoologija (1875): | iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez |
| Roza Jelodvorska (1855): | prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli. « »Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila |
| Divica Orleanska (1848): | si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tezhnoſti v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namoči. Psam, ki se veliko rabijo in trudijo, piča iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora ovsenega droba s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piča iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora ovsenega droba s kruhom, ali saj enkrat na dan kruha dajati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | predrago: boljši kup je kerma, ki obstoji iz kruha in ovsenega droba. Leta kerma se takole napravlja: Ovseni drob se na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc |
| Botanika (1875): | debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno povečava, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. |
| Lohengrin (1898): | sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti! Ha, kak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pervéže na rudeči ogerlín, s kterim je bila Hema goloba ozaljšala. Hema, sprémljena od svoje matere, od stariga hlévarja in vsih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | britko jokala! Skopala sta jej lep grob in sta ga ozaljšala s cvetličnimi peresci. Mrtvo tico so déli v lepo redečo |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je |
| Valenštajn (1866): | šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj |
| Valenštajn (1866): | od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se. |
| Genovefa (1841): | vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen |
| Genovefa (1841): | votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga |
| Genovefa (1841): | grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Gospod Jeličnik je kmalo zopet ozdravel in zdaj je naredil Petra za svojiga pisarja ali tajnika |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Četerto poglavje. Poslanstvo. Anže je precej pred ozdravel, kakor pes, ali kakor se otrok , ki se speče, ognja |
| Oče naš (1854): | tako krotek in pohléven, kakor pred. Nace je kmalo popolnama ozdravel in Mêljard ga je zdaj še močneje ljubil. Dal je |
| Oče naš (1854): | nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v novo djavnost. Angležki zdravnik je spolnil svojo obljubo. Prijetna |
| Najdenček (1860): | gospa! ali ne vidite, da božjast odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” „O moj Mignonček! kaj moraš terpéti! Bog se usmili! Pojdi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vertih in sobah. „Vse te podobe pokončaj, in koj boš ozdravel,” mu reče Boštjan. Huda je bila ta za-nj, vendar se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Slišali smo že, da je Trankvilin po sprejetem kerstu čudovito ozdravel in da je Kromacij slišavši to, tudi koj voljan bil |
| Ferdinand (1884): | Dvajseto poglavje. TRIJE LJUBEZNJIVI OTROCI. Grof je kmali popolnoma ozdravel in okreval. V njegovem srci se vzbudi vroča želja, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nikarte, dragi moj! pomislite vender, da je še žena komej ozdravela. Naglost bi tu znala škodovati. Stisnite se zdaj nekoliko za |
| Oče naš (1854): | je vse bolečine voljno terpela, da se je vsak čudil. Ozdravela je. Ko je zopet svojo moč dobila, je hotla gospod |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ni bilo več ondi ostati. Ta vest je Topolovskega preje ozdravela, nego najbolše zdravilo. V hipu se je čutil krepkejega. Minka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bilo treba več mescev dolgo rabiti, da bi živinče popolnoma ozdravelo. |
| Oče naš (1885): | Ozdravite popred svojo dušo, potem bo tudi vaše telo lože ozdravelo. Dolgo življenje me je mnogokrat podučilo, kakošno moč da imajo |
| Stric Tomaž (1853): | spet prodati namenil. Zeló sim bila slaba in nisim več ozdraveti mislila. Veselila sim se smerti in boljšega življenja, ali Bog |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pivek. Pa, Janko, Micka je še mlada in utegne še ozdraveti. Janko. Ne more! Nič več! — Nikoli več! To jaz bolje |
| Ferdinand (1884): | popolnoma zdrav in čvrst, ter čutim novo življenje v sebi. « »Ozdraveti pa ne smeš, dečko! « zavpije Peter jezno, ker je videl |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Elza, miruj! Izbavi teh se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne |
| Tine in Jerica (1852): | de bi ji le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar |
| Biblia (1584): | ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu |
| Biblia (1584): | nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je osdravil, takú, de je govóril, inu vidil. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pové Judam: „Jesuſ ſe mu pravi, kteri me je osdravil. “ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poprei tu od Petra odſekanu vuhu h' glavi pertiſnou, inu osdraviu, eno kervavo shlaſernizo s' shelesno rokovizo prejeti. Ta duh je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on eniga, ali drugiga v eni, ali drugi bolesni osdraviu, mu od ſmerti reiſhu, inu vunder omnes, vſi, obeniga vun |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomagale. Kér so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez |
| Roza Jelodvorska (1855): | večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je robú njegoviga oblazhila dotaknila, ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo osrè, ino ji rezhe: „Bodi veſela |
| Genovefa (1841): | je Genovefi bolje, in de ſe je od ſvôjiga terpljênja osdravila, ſo vſak dan ljudjé priſhli, de bi jo vidili. Volk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa kmeta. Ni davnej, kar ſim bil naproſhen, v „Novizah“ osdravila osnaniti, s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in |
| Stric Tomaž (1853): | moglo. To vse pa le zato, da bi bila skor ozdravila, ker me je spet prodati namenil. Zeló sim bila slaba |
| Oče naš (1885): | prijatelja ohranil? Ali me ni očitna previdnost božja rešila in ozdravila? Da, Barba, upajmo in zaupajmo, molimo in delajmo! čas bode |
| Blagomir puščavnik (1853): | le v krasni naravi veselja iščem, da bi serca bolečine ozdravile. Sprehajam se po lepem vertiču, napisanih travnikih, in na bregu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | doktor si ni druzega mislil, kakor da so toplice popolnoma ozdravile grofinjo. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa okuženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz |
| Tine in Jerica (1852): | reče fajmoštru: Mislim, de me je s. poslednje olje zopet ozdravilo. Fajm. Če je božja volja, smeš upati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | izmed kterih jih je poginilo 44, pobili so jih 157, ozdravilo se jih je le dvoje, in dvoje jih bo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ” |
| Ta male katechismus (1768): | inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje pri rokah imajo , imenovane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na zeſti pozepne , jih ni v ſtani od njih divjote osdraviti. Med te ſorte ljudi ſe morajo, sunej veliko drugih, ſhteti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila z leseno lopatico ovci na jezik maže. Leto zdravilo ozdravlja ovčjo kri, in kedar je kri zdrava, tudi garje zginejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da je vzrok tega ta, ker se bolno živinče ne ozdravlja dovolj dolgo in stanovitno, kar bi predrago prišlo. Zakaj zdravila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ta pravi, in vsi konji v štali ga kmalo nalezejo. Ozdravlja se ta lušaj s tistim zdravilom, ktero je v XXXIX |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prehlajenja, kar se nar večkrat pripeti. Kašelj po premrazenju se ozdravlja s sledečim zdravilom: Vzemi 3 lote štupe sladkih korenin, 3 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom: |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin se ložeje zavarova, kakor ozdravlja. Po leti namreč, v juliju in v avgustu, kedar ovčji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se rada v gobo preoberne. Leta se s sledečim mazilom ozdravlja: Vzemi 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi, 1/2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | jour)! Servus! Adio! — Lepše se prileže Slovencu, ako pozdravlja i ozdravlja lepo po slovensko, nego da bi gerdo mermral, kakor se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati |
| Biblia (1584): | inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte |
| Biblia (1584): | ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga |
| Biblia (1584): | teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mozh na perloshi. Reslozhena je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt tiga arzata h' timu |
| Biblia (1584): | vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak je djal k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Pavl v grofovim gradu imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je Jęsus od ondód |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. |
| Ta male katechismus (1768): | pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji |
| Oče naš (1854): | bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že polna. Če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi |
| Genovefa (1841): | rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rane z vodo izpira in kmalo se bo zacelila. Pri ozdravljanju je treba rep na kviško privezati, sicer konj z repom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od živine, ali jo saj ena posnema po drugi. Pri ozdravljanju lizanja naj se odpravijo vzroki, iz kterih bolezen izvira. Kdor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se dlan na leve rebra koj za plečetom položi. Pri ozdravljanju vnetja je narprej treba vratno žilo narezati in pol libre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bo čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba, in z njimi se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi garje pri mladi in stari živini. Torej je pri ozdravljanju grinta na vzrok bolezni treba paziti. Ako garje pri odrašeni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se ozdravljajo, kakor otiske po sedlu. Ako konj pri ozdravljanju počiva, se mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v |
| Genovefa (1841): | ravno vezh milj daljezh od tabora; s ſvôjimi konjniki je vosek klanez med gorami varoval. Ko ſe je bil vernil in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v naših starih cerkvah se nikjer ne najde ; okna ima vozke podolgovate, za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu |
| Botanika (1875): | perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela |
| Botanika (1875): | cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prazniga prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih njivah , to je, veržem od vsake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste ravnali obilnih nepotrébnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek sredi višam, jih na |
| Tiun - Lin (1891): | razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno |
| Fizika (1869): | ker v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On |
| Tiun - Lin (1891): | že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj |
| Gozdovnik (1898): | osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v velicem mestu, plavala sta sem ter tje po nekih ozkih ulicah, kjer so ležali celi kupi slame, pepela in smeti |
| Valenštajn (1866): | Od zadaj lehko primejo sovraga, Vgnjetó ga v mesto, v ozkih ulicah Ga lehko zmorejo. Ilo. Nikar ne čakaj, Da ohladi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | se razširijo v notranjem nove širji duševnice (Luftröhre) mesto starih ozkih, zato, da zamore veča gosenca tudi več zraka v se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba paziti, da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vendar redko združene, torej je treba paziti, da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah |
| Rudninoslovje (1867): | n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z |
| Fizika (1869): | obsegu atmosfêre kot veter. Zatorej pa tudi vedno opazujemo prav ozko zvezo med veternico, med toplomérom in med tlakomerom. Vetrovi, ki |
| Fizika (1869): | malo kapljine napraviti velik tlak, ako se kapljina vlije v ozko cev, ki je prav visoka in ki se spodej precej |
| Gozdovnik (1898): | Pa - - stojte, pokazal vam bom, kako se ogenj pomanjša! « Skozi ozko odprtino megle je videl Indijanovo glavo, ki je na tleh |
| Genovefa (1841): | sopet zhes ſkalo prilésla, sagléda sdôlej med ſtermimi ſkalami majhno, voſko dolínizo s travo. Doli je ſplesala. V néki ſkali, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rastegniti da, kolikor globoko je sa oranje potreba. 2. De voſko in ſhiroko brasdo vreshe, kakor je perpravno. 3. De drevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší |
| Fizika (1869): | pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec |
| Zoologija (1875): | hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K |
| Zlatorog (1886): | Tam gori v zraku, kaj plava prostó Dol v vedno ožjem krogi? Oh divji ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tega je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi |
| Botanika (1875): | ali klinčiča, najdemo, da so venčevi listi proti sredini vedno ožji in ožji, da kmali pridejo na vrsto taki, ki nosijo |
| Botanika (1875): | njen rob, ki je navadno zobat, in na njeno podobo. Ožji spodnji njeni del se imenuje grlo. Gledé podobe je čaša |
| Botanika (1875): | najdemo, da so venčevi listi proti sredini vedno ožji in ožji, da kmali pridejo na vrsto taki, ki nosijo rumeno glavičico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | delo stavljenja Slomšekovega spominka se bliža vendar enkrat svojemu izvršenju. Ožji odbor je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſto plévi ; ſhe le drugo ſpomlad ternovo ſéme poshene in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti, leho od plevela zhiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar niſo obſejane; potem takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh |
| Genovefa (1841): | kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve |
| Genovefa (1841): | jézha je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje. Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | òn ſe je sanéſil na njih ſpánje, Preléſti miſlil je osídje gráda, In ponevédama planíti nánje. Ko ſvôjo mózh nar bòlj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de |
| Genovefa (1841): | poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | seje v Ljubljani zgodilo, dokler smo Ju v svojim ozidju imeli : Komaj sta se, v Ljubljano pridši, nekoliko od dolge |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse terplenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga jezhmena na poſebno dobro njivizo v ſejal. Sima je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in hlad naglo ſpremenujeta, takrat ſe ſhkodljiva rôſa jariga in osimiga shita nar rajſhi prijemlje. Ob takim zhaſu ſe ſok po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nozhi jed sa prihodni dan ponujati. Zhe tadaj ne miſlite osiminji gnojiti, ne vosite gnoja v jeſeni na njivo, ampak perhranite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedeshi hozhejo, ni dobro gnoja vositi, ako bi ne miſlili osiminji gnojiti. Veliko sgubite gnoja, zhe ga v jeſeni morebiti sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brana ſta pravo kmetijſko oródje sa plevél umoriti. Zhe je osimino in jaro shito plevélno, takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is-hladi, in ſpomlad ſe pa kaſneji ogréje. 5. Navadno je osimino ſejati 8 do 14 dni pred ſ. Mihélam in 14 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje ſe vſako ſeme ravno ob tiſlim zhaſu; eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le te opómbe : 1. Na gorah in viſhávah, ſe ſéje osimino 14 dni — tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in |
| Robinson mlajši (1849): | udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku |
| Stelja in gnoj (1875): | njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj |
| Gozdovnik (1898): | nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sicer v pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni razvitek z oziram na nravstveno obrazovanost. Avstrijski državni šolski zakon z dné 14. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da je zavest pod vplivom volje odprta vstopajočim predstavam. Z oziram na to razločamo troje vrst pazljivosti, namreč a) prvotno ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu rezhe: „Kdor sa plug prime, ino ſe sa ſebo osira; ni sa boshje kraljeſtvo. “ Na poti je nekedaj piſmouk k' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſhe ſkorej bolj ſpehan vſtane, kakor le je vlegel. Osira ſe, sazhne jiti, pa ſhe ne vé, na ktér kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega |
| Divica Orleanska (1848): | nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana |
| Divica Orleanska (1848): | moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res |
| Valenštajn (1866): | prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel |
| Zlatorog (1886): | matere stojí. In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Viljem Tell (1862): | prizanaša detetu v zibeli. Gertruda. Nedolžnost ima angela v nebesih! — Oziraj se naprej, i ne nazaj! Staufaher. Junak pogumno v boji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z glavo in oziraj se krog sebe po veseli naravi! In res! narava je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih |
| Zlata Vas (1850): | je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse |
| Tine in Jerica (1852): | našel, Jerica je rada zaostala, le skerbno se je semtertje ozirala, če je kdo ne gleda. |
| Kemija (1869): | drugih prvin in v kakošne spojine se z njimi vežejo. Ozirala se bode posebno na óne spojine, ki rabijo obrtnikom, umetnikom |
| Deborah (1883): | mlinarica sta veselo objeta na pragu stala in se radostno ozirala na starega očeta in na igrajoče dete: ah, bilo mi |
| Zeleni listi (1896): | imela vse drugačne misli o svojem zavitku. Radovedno se je ozirala na vse strani, kakor bi koga iskala. Ko je zapazila |
| Žalost in veselje (1870): | se je vsem brala bojazen, celo najpogumnejši so se boječe ozirali na nebó in vedno veča tišina je nastajala med njimi |
| Žalost in veselje (1870): | da je njegov oče nenadoma zginil z ladije. Vsi preplašeni ozirali so se po morji. Daleč zadej so videli zdaj pa |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | zopet zapodili Medicejce, ter na novo ustanovili ljudovlado, se niso ozirali na Macchiavellija, ker je bil sumen postal republikanski stranki, in |
| Milko Vogrin (1883): | Vsi so se pa, kakor trudni potnik po svojem smotru, ozirali tja v Rožno dolino, občudujóč nje kras in lepoto. A |
| Luteranci (1883): | On, ki naj bi bil zvezda, v ktero bi se ozirali mi njegovi prijatelji, postal je malik svojega lastnega srca, ki |
| Prvi sneg (1886): | so nekako praznično stopali sem ter tjà, ter se zdaj ozirali po mizah, če je pač vse v redu, zdaj se |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | brala, razlagala in pogovarjala se z materjo. Večkrat sva se ozirali na nasprotno hišo, če solnce še obséva visoko streho; želeli |
| Pegam in Lambergar (1891): | za uro. Solnce je jelo pripekati, in ljudje so se ozirali proti zahodu, kjer so se zbirali hudourni oblaki. „Naj zagrmi |
| Gospa s pristave (1894): | te spoštujemo vsi, pa soglasni niso bili, tudi se niso ozirali na vse razloge. Čast, veljava in obstanek naše Avstrije pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči |
| Blagomir puščavnik (1853): | Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in |
| Revček Andrejček (1891): | je bil imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka in zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti |
| Kemija (1869): | kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta dalje proti levi ter dobi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število pomnožimo z 10, 100, 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj dobro povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo in eno žlico moke v srovim maslu |
| Gozdovnik (1898): | batista brez oprsnika, in baržunaste hlače z debelimi zlatimi gumbi, ozko se ledji prijemajoče. Na muli jahal je mož, ki je |
| Robinson mlajši (1849): | lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli. |
| Botanika (1875): | redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi |
| Robinson mlajši (1849): | poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je |
| Pripovedke za mladino (1887): | Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam |
| Zoologija (1875): | iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi |
| Zoologija (1875): | uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | v nemškem jezici se delajo vse vloge, razsodbe, ukazi, obravnave, oznanila in zasobna (privatna) pisma. Kar se pové slovenski, to se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride Pavliha tudi v némško mesto Norimberg in nabije velike oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | očitno pokazal, de je umeten mojster tega rokodelstva. — (Dalje sledí. ) Oznanilo obertniske razstave na Dunaju v letu 1845. Že pred nekim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v zlatih bukvah Novic imenovan biti. P. F. Zahvala in oznanilo. Častitljivimu gosp. Jožefu Bevku, kaplanu na Vačah se za.poslano lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kr. srebra plačali. Lani pa 3 gold. 12 kr. srebra. Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan |
| Viljem Tell (1862): | umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od kod je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in de mu ni noben dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za to veselje, ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi po tvoji beſedi. “ Ino angelj jo je sapuſtil. Angelj osnani, de je tiſti she blis, od kteriga ſo preroki she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in od tiſtih ſtorjeno rasſodba s vſimi raslozhki in okoljſhinami osnani. Şhe vezh bo ſkerbela, de ſe bo po desheli napravljalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoje dolshnoſti dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu vidi. Naj ſe kaka ſhe takó dognana nova ſkuſhnja osnani, urno je glaſ ſliſhati: Ta je she boſa! — to ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno taka ſe tudi s shitam godí. Imenovan uzhenik nam osnani po ſvojih vezhletnih ſkuſhnjah, in pravi, de je nar gotovſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že |
| Divica Orleanska (1848): | se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kako je to, da se nam od nobene strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj |
| Maria Stuart (1861): | v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem |
| Lohengrin (1898): | ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti duhovi use kar ozliash ti vedeti al videti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospoda Frančiška Kutnarja višjiga pastirja dobí; naj tudi žalostno povest oznanijo, de je dobriga višjiga pastirja zgubila, in de je zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | more, kakor je tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu |
| Robinson mlajši (1849): | veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih |
| Oče naš (1885): | bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obſtanejo bres nove ſetve, kakor ſo nam uni dan Novize osnanile, ſhe zhes 20 let, in vedno poganjajo, — mi odgovori. Poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezh vedla, bodo naſhe Novize od zhaſa do zhaſa sveſtó osnanile vſe, kar bo potrébniga; sdaj ſmo le toliko povedati hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvema letama veselo oznanile , de preblagiga rojaka Krajnske dežele, gospoda Frančiška Kutnarja višjiga pastirja |
| Biblia (1584): | tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ob 7. uri zvečer. Ako se kaj prenaredí, se bode oznanilo; posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim ne vedil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letaš nisim mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bati. A. Krempl. Oznanilo. Po priporočenji gospoda profesorja J. Šafárika oznanimo prijatlam pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bile z drevesam ali pa z matíko skopane. — Mi oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo leto veliko debeliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca |
| Blagomir puščavnik (1853): | žive, o pridi hitro, hitro nazaj žalostni materi veselo novico oznanit! ” Milko joka. ”Ne žalujte po meni, kadar sim proč od |
| Maria Stuart (1861): | Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem kraljici vse oznanit. (Odide. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvojo pravizhnoſt jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kér se naše „Novice'' vseskozi prizadevajo, svojim bravcam važniši prigodbe oznaniti, ktere se sem ter tjè po svetu naklučijo, jim morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih, vse hvale vredno prizadevanje posebno zadovoljnost presvitliga nadvojvoda Joana oznanití ; poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodniga leta pravijo, hočemo našim bravcam tukaj preroštvo tistiga preroka oznaniti, ki je vlani od tekočiga leta precej veliko zadel. Takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to veselje krati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z |
| Genovefa (1841): | ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze |
| Maria Stuart (1861): | hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da se spolni? |
| Valenštajn (1866): | V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po |
| Lohengrin (1898): | v ta jadni čas, Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v „pêſhtnih” novizah povédali, kteri je, deſiravno shaloſten, potreben povſod osnanjen biti. Takó povedó: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridelke varovali. Tudi ta proſhnja je bila pri temu sboru osnanjena, tode kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is Rúdnika. Potlej je bila sboru letna rajtinga kmetijſke drushbe osnanjena, po ktéri ſe je pokasalo, de je drushba v pretezhenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste vi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Odreſhenik ſvetá, po kterim je imela, kakor je Bog dolgo osnanoval, ſvétu velika ſrézha doiti, ino kteriga ſo vſe ſvete duſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po vſim ſvetu, koder koli ſe bo evangeli od Svelizharja osnanoval, ſe bo tudi to, kar je sdaj nad menoj ſtorila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhenez Jesuſa Kriſtuſa, ino je njegov nauk med vſimi narodi osnanoval. Njegovo ſerzé je bilo polno gorezhe ljubesni do Boga ino |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne |
| Biblia (1584): | hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo |
| Deborah (1883): | Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da bi sprejel namestnika angleške kraljice, kajti velika zastava je oznanjevala njegov prihod. Poleg nekaj vojakov in gospoda Browna sta stopila |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | katere je dobro pretresal. — Nastopila je deževna doba, ki je oznanjevala svoj prihod že na predvečer; kmalu je lilo v potokih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. Naj stari in mladi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vi ta kruh jędli , inu ta kelh pyli, boſte vi osnanuvali ſmert tega Goſpuda , dokjer pride. Sategavolo , katirekol naurednu ta kruh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on na ſvęjt pernęſsèl, katęriga ſo Angeli pèr njegovim rojſtvi osnanuvali, inu katęriga je on ſvojim Jogram sa ta pervi dar |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preobèrnil ſe je k véri právi, De v náſhe kráje osnanvàt jo príde; Ker ſo vaſi okróg mu blé nesnáne, S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſtoſt in sveſtôba. “ „De bódo snáni bôshji jim obéti , Jih osnanvàt pojdí v ſlovénſke méſta. Kar dní odlózhenih mi bó na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se |
| Oče naš (1854): | kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi |
| Oče naš (1885): | kar je učil, in po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako |
| Valenštajn (1866): | na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodelza poduzhé , veſelé ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odraſhenim zhes kake leta sopet ſt avijo ; sato, ker ſkuſhnje osnanujejo, de ſe mozh ſtavljenjih kos ſzhaſama smanjſha. Ravno sató je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veselili, de jim se nar sveteji reči v damači besédi oznanujejo, in de se sveta maša po slavijansko poje. — Ali zavid |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v tem jeziku slava in dela Jezusa Kristusa našiga Boga oznanujejo. Tudi ni pravi véri in nauku zoperno, sveto mašo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semtertjè žlabrajo; dežni červi, ki iz zemlje lezejo. Lepo vreme oznanujejo: Svetla, luna; solnčni záhod po lepimu nébu; lahki, kopičani oblaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi dostikrat vreme ne zadénejo. 2. Povsotni kazavci. Dež oznanujejo: Obstréti krog solnca in mesca; zravensolnca in zravenmesci ob merzlejšimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in iz bolečine kurjih očesov, ali skerníne dež, sneg, veter oznanújejo. Zrakoméri z živim srebram nalíti, niso sploh znani, pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na tavžente! Ga ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo daduſihmau njegove prizhe pruti ludęm. Inu mi vam tudi osnanujemo to oblubo, katira je naſhim Ozhakam ſturjena: Sakaj Bog je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor Noe, ta zhaſs kadar je ſvojo barko zimpral, pokora osnanujemo, ali vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri |
| Fizika (1869): | Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje (Klima), kakor tudi na pametno obdelovanje, na shetev ob pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in prodajanje. Raſt in rodoovitnoſt selſh je vſe, kar semlja, osrazhje in pridnoſt isdá. Kadar ſe gléda, zhe je semlja sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | U. Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako |
| Fizika (1869): | Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse |
| Astronomija (1869): | samo po sebi sviteče jedro, ki je obdano s plamenastim ozračjem. Dá, mnogo vzrokov imamo k tej misli, da je v |
| Astronomija (1869): | misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da se trese; in |
| Astronomija (1869): | vzrokov imamo k tej misli, da je v gorečem solnčnem ozračji več, in sicer tacih tvarin, kakoršne nahajamo na zemlji, namreč |
| Astronomija (1869): | obzora, da se ne bi nekteri svitlobni trakovi še v ozračji lomili, in tako noči nekoliko ne razsvitljevali. Ker je zemlja |
| Astronomija (1869): | Ker se solnčni trakovi (žarki) v tem ozračji lomijo, zato nastane zjutraj in zvečer svitanje (mrak); sploh je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' pekel pogresnjen. V' peklu v' velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji. Bersh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko sidovje? Gotovo, gotovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo osrè, ino ji rezhe: „Bodi veſela, moja hzhi! tvoja vera ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo vseli, pa ne vém, kam ſo ga djali! ” ˛Se osrè, kar vidi Jesuſa pred ſeboj. Tode ne posna ga; menila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa njim. Kedar ſe mu vſa bojezha perblishata, ſe Jesuſ osrè, ino ji veſ prijasen ogovorí rekozh: „Kaj bi rada? “ Rezheta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ſvetne sbórnize na dvoriſhe. Ino Jesuſ ſe v' Petra osrè, ino milo ga krega njegovo okó. Ta pogled je |
| Genovefa (1841): | poſlal, de naju réſhijo in ſeboj domú vsamejo! ” Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſtvo rakovo pot. Povſod ſe vidi, kamur ſe le zhlovek osre, narodnoſti dovelj, in vſe ſe narobe vêde in dela. Hiſhe |
| Blagomir puščavnik (1853): | v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno |
| Blagomir puščavnik (1853): | proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak |
| Zlatorog (1886): | zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe |
| Revček Andrejček (1891): | gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane |
| Blagomir puščavnik (1853): | se glas od druge strani: ”Bogomila! ” in komej se dobro ozrejo, je že vitez v naročji svoje drage in ljubljene Bogomile |
| Sveti večer (1866): | da merzla sapa brije v sobo skoz odperte duri in ozrejo se na vrata. „Moj Bog! ” zavpijejo, „kako je prišlo to |
| Najdenček (1860): | veselo svojo glavo na mojo ramo položil. Z začudenjem se ozrem in kako sim se razveselil, ko sim svojega Kastorja zagledal |
| Najdenček (1860): | če bi mi bil hotel reči, da je nekdo prišel. Ozrem se in kaj vidim? — Kristino! „O ljubi Anže! ali še |
| Lohengrin (1898): | Opotočna je, Da te nesreča ne zalóti, V prihodnost záte ozrèm naj se! Elza (zgražajoč se) Nesreča? Ortruda (tajinstveno) Da ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak |
| Sveti večer (1866): | ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle |
| Valenštajn (1866): | se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda |
| Biblia (1584): | ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini |
| Genovefa (1841): | ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vselej, tudi zdej perva hvala! Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad |
| Oče naš (1854): | žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes |
| Oče naš (1885): | tu sem prišel. Ko se je zopet bolj zavedel in ozrl se, je videl pri svojih nogah Rozalijo in Marjeto; tisti |
| Gozdovnik (1898): | bližalca z ostrim pogledom ter menil, ne da bi se ozrl na risalca: »Sir Wallerstone! « »Master Wilson! « »Indijanec prihaja! « »Nič me |
| Oče naš (1885): | mano, k materi te hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že |
| Divica Orleanska (1848): | pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep |
| Fizika (1869): | Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem |
| Zlata Vas (1850): | Tako so Ožbaltovi sosedje govorili in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj |
| Zlata Vas (1848): | v vasi naredile, de si ni noben več ponoči blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil z vsakim prijazen, kakor |
| Zlata Vas (1848): | ste ga tudi vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika |
| Zlata Vas (1850): | zlata in srebra pri Ožbetu vidila, in de se v Ožbetovi hiši včasi reči godé, de bi ljudém lasjé po koncu |
| Zlata Vas (1850): | Med tem pride dolga versta mladih fantov in déklic proti Ožbetovi hiši, po prazniško oblečenih. Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v |
| Zlata Vas (1848): | težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z |
| Zlata Vas (1848): | ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra |
| Tine in Jerica (1852): | oženiti. Meni se ne zdi prav, če se kdo prepozno oženi. Bolj pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet |
| Tine in Jerica (1852): | če se kdo prepozno oženi. Bolj pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet. Sin (zadet). To je že res |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Naj vsaka županija neodjenljivo tirja, da mora vsak , ki se oženi v dveh letih, ki se od dobe poroke štejete, desetero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obogátel, ino zele zhéde ovz ino kos v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | saſlushka, in' ſe je s' zhaſam po premoshno poſhteno dekle oshenil. Dedez, she veſ zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſhe tega veſelja vzhákali |
| Stric Tomaž (1853): | od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zmirom tako! Njih oče je kraljeval čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | zakon ti še v mislih ne bo. Ako se pa oženiš, si naložiš tudi skerb za vse žive dni, in še |
| In vendar —! (1878): | 7. Malo dni pozneje. »In vendar, vendar se oženiš«! Tako berem v tvojem odgovoru in prav gorko čutim ironijo |
| Vaška pravda (1892): | gotovo oženiš? « Matevž se bridko nasmehne. »Obljubi mi, da se oženiš, da me bode vsaj manj skrbela tvoja bodočnost. « »Mati, naj |
| Vaška pravda (1892): | je — poštena. Kaj ne, da se po moji smrti gotovo oženiš? « Matevž se bridko nasmehne. »Obljubi mi, da se oženiš, da |
| Očetov greh (1894): | misel v glavo. »Pa — oženiš se venderle skoro, Janez — — dobro oženiš? To bi bilo nekaj! « deje počasi, zakaj jezik se mu |
| Svatba na Selih (1894): | otroci, potem pa skrbí vsak záse. Najbolje storiš, ako se oženiš. « »Ali bi vam bilo ljubo? « »Meni? — Zakaj ne? Saj drugače |
| Očetov greh (1894): | svoje smodke; kar mu šine nova misel v glavo. »Pa — oženiš se venderle skoro, Janez — — dobro oženiš? To bi bilo nekaj |
| Najmlajši mojster (1896): | in vse se dobro izteče. Skrbi zato, da se kmalu oženiš, drugače izgubiš še svojo glavo, katere bi bilo pa vendar-le |
| Prve hiše (1896): | mu je Francè v besedo. »Tisto je, če se dobro oženiš. Ali to ni gotovo. Zato ti jaz svetujem: le prodaj |
| Tine in Jerica (1852): | dalj časa pri tebi. Pri vsim tem se zato smeš oženiti. Meni se ne zdi prav, če se kdo prepozno oženi |
| Sveti večer (1866): | je še nekaj druzega. Moj sin se ima sedaj dobro oženiti — s hčerjo mojega nekdanjega prijatla, že davno umerlega logarja Germa |
| Sveti večer (1866): | vedno ste se le beračunov deržali. Dovolili ste svojemu sinu oženiti se za ubogo dekle, ki vam ni krajcarja v hišo |
| Zlato pa sir (1860): | Imela setu pa strica, učenega zdravnika v Vidmu, ki je oženjen bil s prav bogato gospó. Ker nista imela veliko otrok |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | bil tačas stoprv 19 let star, a že dve leti oženjen z Ano Terezijo grofinjo Forgač. Katarina Zrinjska je, kakor vsaka |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | oba imena sta bila zmišljena, je bil Prus in že oženjen. Zarad neke velike goljufije je pobegnil iz Pruskega, in tudi |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | dediči nadjali lepe dedšine, zlasti sin, ki je bil že oženjen in imel pet let staro hčerko pa triletnega sinčeka. Dozdaj |
| In vendar —! (1878): | okrog vrata od same radosti in veselja! Oženjen je bil, oženjen, imel je že svojo ženo, povračujočo se iz toplic! In |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Sodnik se jezi in pravi: »Jaz ne vprašam, ali ste oženjen ali samec, nego kje ste priženil kravo? « — Kmet zopet odgovori |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | glasom; „lehka smrt! Nagla smrt! Povej mi, ali je bil oženjen? Ali je imela kaj otrók? ″ „Bil je samec. ″ „No, zdaj |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | dela iskat. Pri nekaterih rokodelstvih je veljalo pravilo, da že oženjen pomočnik ni mogel biti vzet med mojstre, pri druzih pak |
| Dva adjunkta (1888): | kje ima svojo staro, zapuščeno ljubico; prerokujejo — ako je novinec oženjen — kako se bo vedla njegova soproga, katera še, Bog zna |
| Kuharske Bukve (1799): | vodo, tudi ſoka od kuhane ſbuke iuu ſoka od notri oshęte lemone, perdeni sręsaniga lemon lupka, muſkatzvęta, enmalo sheſrana, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ozrì. Potle deni v' eno ſklędo, perdeni namôzhene inu ſpęt oshete pogazhe, ene jajza, diſhave inu ſolí, inu enmalo moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, zheſna al lúka, enmalo v' mlęki namózheniga inu oshętiga kruha, dva einrírana jajza; to vſe drobno rasſękaj. Pęt lotov |
| Kuharske Bukve (1799): | en krajzar bęliga kruha v' goveji shupi rasmozheniga inu ſpęt oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skoz čedno ruto, iz česar tako imenovani rakov puter postane. Ožeto skuhaj v dobri mesni župi, zarumeni potem v putru dve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ocri nekoliko zeleniga peteršilja na putru, deni ga na dobro ožeto žemljo dobro premešaj, perdeni žofrana, dve celi jajci in en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razsekljaj, perdeni pa eno v mleku namočeno in zopet dobro ožeto žemljo, en drobljanc putra, štiri jajca, nekaj muskatoviga cveta, popra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zadosti sladko, in eno v mleku namočeno in spet dobro ožeto žemljo, vse dobro zmešaj, star pertič v sredi s putram |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno |
| Kuharske Bukve (1799): | ven koshe inu kite; namozhi v' mleki bęliga kruha; ga oshmi; narędi is tręh jajz ajnriranje (to je: jih vbi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon |
| Kuharske Bukve (1799): | ene dvakrat savręti, potle perdaj tri unzhe zukra ſtolzheniga, inu oshmi ſok od ſhtireh lemón; enekrat prezędi ſkusi ruto, inu poſtavi |
| Kuharske Bukve (1799): | obari lepe selene ſpinazhe, jo odzędi, s' merslo vodo polì, oshmi, inu v' moshnarji ſtolzi; dalaj jo deni v' eno koso |
| Kuharske Bukve (1799): | ſardęle, inu ſroviga maſla. Kader je mehko, deni v' ſkledo, oshmi notri ſoka od lemone, inu daj na miso. 32. Sajz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozi na žerjavco, de se počasu duši (dinsta), zdaj pa ožmi skoz čedno ruto, iz česar tako imenovani rakov puter postane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hladno vodo položi. Ko jih v skledo devaš, jih dobro ožmi, z jesiham poli in na mizo daj. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | od štoržev odberi, čisto operi, v vodi mehko skuhaj, dobro ožmi in razsekljaj. Potem moke v srovim maslu zarumeni, malo drobno |
| Valenštajn (1866): | od daleč poslušal, stopi bliže) Nuj, stari oče. dobro ga ožmi! Zakuri mu! To nej samó ob sebi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je |
| Tiun - Lin (1891): | videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten |
| Tiun - Lin (1891): | moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi |
| Robinson mlajši (1849): | Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel |
| Roka in srce (1883): | krasen prizor. Bilo je sredi avgusta. Priroda je tako nekako oživela po hladnej rosnej noči, ki je prišla po vročem dnevu |
| Prvi sneg (1886): | je Mirka ter izginila ž njim po dvorani. Oba sta oživela, in zopet in zopet sta se znova zavrtila. Tanka plesalka |
| Domačija nad vse! (1889): | podnebja zeló upliva na njeno zdravje. Naj pride enkrat pomlad, oživela in razcvela se bode kakor roža kar črez noč. In |
| Na krivih potih (1893): | želja, da bi mogel poravnati, kar je zakrivil. Ko bi oživela, poboljšal bi se in obnašal drugače proti njej, kakor doslej |
| Spletke (1894): | zaužije kaj boljšega, podvoji se mu veselje. Naposled se je oživela družba pri Resnikovi mizi, da so jeli — peti. Pa so |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | njegovih naredeb. Tudi čolnarska zadruga je z nekaterimi malimi premembami oživela z nova, ž njo pa tudi vse prejšnje sitnosti, s |
| Dušne borbe (1896): | Franja je videl vedrega in zadovoljnega, Feodora je bila kar oživela po vplivu svežega zraka in prijetne družbe, v kateri se |
| Vinjete (1899): | je gorela v licih zadnja kaplja krví, in Hermina je oživela, kakor bi se bila prebudila ravnokar iz dolgoletnega spanja. Nina |
| Gojko Knafeljc (1899): | vztrepetavala pod tresočimi, bledo-svetlimi žarki ponočne luči, kakor bi bila oživela. Postelja v kotu je bila napol odgrnjena in je kazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se mi je zdelo, de so bili bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga |
| Divica Orleanska (1848): | Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per |
| Botanika (1875): | se gleda, koliko časa potrebuje vela rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih na temu meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voſkam, je bil ko mertev; s dergnenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kader bo prišel poslednji dan, boš tudi moje telo zopet oživil. Tebe, o Jezus! ljubim. O, Ti si me že ljubil |
| Tiun - Lin (1891): | razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je |
| Zoologija (1875): | ne bi bila vršila. Po svojem številu in splošni razširjenosti oživljajo žužki prav za prav svet v malem, kajti razen morja |
| Zoologija (1875): | skledico na hrbtu. Nekateri so pa tudi brez vse lupine. Oživljajo sosebno morske rastline. Za primer imenujemo samo morsko uho, (Haliotis |
| Gozdovnik (1898): | ga poznam! O to je čudo, sveto čudo! Mrtvi se oživljajo. « »Santa Laureta! Vi me strašite! Je-li bil mrtev ta človek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe ima is |
| Deborah (1883): | ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zbolijo; tudi ona včasi nasleduje bolezni v gobcu. XIV. Poglavje. Ožulenje nog. Na terdih, štorastih, kamnitih, zmerznjenih cestah se dostikrat pete |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bo več tišala in konj ne bo šantal. XXI. Poglavje. Ožulenje nog. |
| Rudninoslovje (1867): | vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v |
| Rudninoslovje (1867): | P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva |
| Rudninoslovje (1867): | ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P |
| Rudninoslovje (1867): | je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je |
| Rudninoslovje (1867): | bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da |
| Rudninoslovje (1867): | ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od |
| Fizika (1869): | izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega, da ne more zrak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne, pa vsaka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m.; več predlogov mu je bilo predloženih, kterih bistvenost pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti |
| Zoologija (1875): | ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po naredbi P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po naredbi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille |
| Astronomija (1869): | podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen krog ZH'Z'HZ, je ta krog meridijan ali poldnevnik opazovalca |
| Astronomija (1869): | taka visokost neke veljave za bližnje reči, vidimo pri točki P', ktero moremo videti z vrha stolpa, ne pa z njegovega |
| Astronomija (1869): | vse te skoz polutnik potegnjene kroge n.pr. PDP' in PD' P' klónove kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé kaj boljiga *), proſimo ga |
| Zlata Vas (1848): | toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo. Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim dolžni |
| Tine in Jerica (1852): | ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on ni vedel precej svetovati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden |
| Oče naš (1885): | so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi ſe ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč |
| Fizika (1869): | Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine |
| Fizika (1869): | z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem |
| Botanika (1875): | zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo |
| Gozdovnik (1898): | pustil. « »Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec |
| Biblia (1584): | vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu |
| Biblia (1584): | sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu |
| Biblia (1584): | ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On je djal |
| Ta male katechismus (1768): | na ti pervi le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh |
| Ta male katechismus (1768): | dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov |
| Robinson mlajši (1849): | potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična |
| Oče naš (1854): | zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo |
| Botanika (1875): | na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo |
| Gozdovnik (1898): | Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne |
| Gozdovnik (1898): | bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro- |
| Genovefa (1841): | ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj |
| Ta male katechismus (1768): | XIV. Kaj pozh ſena gnada je gvishnu leta: * Angelzam ni dana, de vſhivajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na glas mole, de se molituv iſreka, al tu je pozh pred uſſem treba, de ti uſſellej dobru v' tvojemu serzu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhudne rezhy v' rojſtvu mojega Synu, al tu bosh ti pozh bral, de sem uſſe, kar se je godilu , ohranila, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza teh ludy draſhete, katiri so vam udani, inu spoſableni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj otshe tu pozh tolkajn zhudnega biti? — Tu je meni ena uganka, zhes katiro |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Drugazhi. Kai ſe pozh use v' mene issûje, vonder nekol poln naratam. Moj velik |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ozhęta, kateri s'mano dobru męni. O de bi ſe pozh jeſt vſelej koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bogu! ſhe ſim jeſt bres gręha: O de v'meni pozh svezhęer, ked sjutrej skerb sa zhiſto vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nesmérno gnanje po veſelji ino kratkozhaſi nar vezh zhloveſhko ſerze pazhi, ino v' njim nar shlahnej pozhutke mori. Saverſhki goſpod, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de naj pomiſli, kakó naglo ſe krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli; javalne vſakiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih |
| Fizika (1869): | Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen |
| Fizika (1869): | Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine |
| Fizika (1869): | vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender |
| Fizika (1869): | Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | od leta 1808 do 1814 kralj Španski, je prejel po padu svojega brata, cesarja, ime grofa Survillier, pod kterim se je |
| Fizika (1869): | se dá izračunati iz visokosti tlaka in iz zakona o padu in ki se pokaže, da je porabola (métnica). Voda, ki |
| Gozdovnik (1898): | se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po |
| Fizika (1869): | je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000 + 500 + 40 + 7 |
| Fizika (1869): | P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog |
| Fizika (1869): | v prvej, zato raste njegova hitrost ravno tako, kakor čas padanja, in tedaj je na Preiskujmo zdaj dalje višino pada, t. |
| Fizika (1869): | neznatne pičice, da ne zamorejo prav nič delati na hitrost padanja. 16 Pad v praznem prostoru. Ker teža na posamne tvarinine |
| Fizika (1869): | Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec |
| Fizika (1869): | tople zračne toke, in se zatorej navadno najpoprej napovedujejo s padanjem tlakoméra, potem z veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra |
| Fizika (1869): | postal. Prikazen viharjev je zatorej tudi vselej združena z močnim padanjem tlakoméra, in po tém že naprej napovedana. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno |
| Biblia (1584): | Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus odgovóril, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo |
| Zlatorog (1886): | Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que tu tombasses, Qu'il tombât, de bi jes ti on, padal, a, o padel, dla, o Que nous tombassions, Que vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | proſt. Je tomberai, bom Tu tomberas, boſh Il tombera, bo padal, a, o padel, dla, o Nous tomberons, bomo Vous tomberez |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tu serois tombé, ti Il seroit tombé, on bi bil padal, bi bil padel. Nous serions tombés, mi Vous seriez tombés |
| Pozhétki gramatike (1811): | Je tomberois, jes Tu tomberois, ti Il tomberoit, on bi padal, bi padel. Nous tomberions, mi Vous tomberiez, vi Ils tomberoient |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sijálo, Nêbo topli dèž dajalo Na nezmožno zelenjád; Sneg bo padal in zakrival Setev, in v svoj plajš zaviral Naših njiv |
| Tine in Jerica (1852): | bolj upil. Tine (pokaže lica. ) Tukaj me je, ko sim padal, veja ranila. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela, ki je ležal v nezavednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov |
| Genovefa (1841): | je jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ” |
| Pozhétki gramatike (1811): | naj padejo. Perloshiven. Sdajni ali Prihodni. Que je tombe, de padam, de padem. Que tu tombes, de padaſh, de padeſh. Qu'il |
| Pozhétki gramatike (1811): | tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Qu'il tombe, de pada, de pade. Que nous tombions, de pàdamo, de pádemo. Que vous tombiez, de padate, de padete. Qu'ils |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez, padate, padete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli |
| Pozhétki gramatike (1811): | je tombe, de padam, de padem. Que tu tombes, de padaſh, de padeſh. Qu'il tombe, de pada, de pade. Que nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez, padate, padete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli dokonzhan. Je tombai, ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous tombions, de pàdamo, de pádemo. Que vous tombiez, de padate, de padete. Qu'ils tombent, de padajo, padejo. Nedoverſhen. Que je |
| Pozhétki gramatike (1811): | Prihodno. Tombé, paden. Étant tombé, padel. Prihodno. Devant tomber, bodózh padati, bodózh paſti. Po ti podóbi vpregamo glagole: aller, iti; arriver |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi bili, e, e padli, e, o Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno. Tombant, padajózh. Prihodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k am enje me d d es hj e m padati, de je 42 hiſh popolnoma rasbilo in vezh ko 200 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | turſhizhno ſteblo dregneſh, boſh vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni ga ſamzhniga zvétja bres sárodniga prahu, zhe ga ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj sdaj voſek te liſtike na-ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne |
| Fizika (1869): | ki se skup držé, morajo tedaj vsa telesa enako hitro padati, vse eno, kako so velika, ali kako so majhna. Vidimo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je bilo površje deloma stopilo. Meteorske kamne videli so padati že večkrat, kakor n. pr. 26. maja 1751.1. sta v |
| Stric Tomaž (1853): | sicer zadela, vender ne nevarno. Nar več je pa od padca dobil, in gotovo bi se bil ubil, ako bi se |
| Gozdovnik (1898): | ko Rdoles, spač in Fabij. Poslednji se namreč vkljub prenevarnega padca ni ponesrečil v vodi Salto de Agua. Padšemu v valove |
| Tiun - Lin (1891): | ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim ſe bodo |
| Gozdovnik (1898): | konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega |
| Gozdovnik (1898): | in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | que ſe nanaſha na livre. Nanaſhavno Nameſtime. Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali kir, ktira, kar. Dont ali de qui, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi |
| Pozhétki gramatike (1811): | imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je ſojozhe ſklonivo, to je, zhe ſe da ſklanjati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XVI. Poglavje. Padica. Leta bolezin napada mlade in stare ovce, vendar se pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se najdejo padici enake znamnja: se vendar bolezin ne imenuje padica, kakor bomo pozneje slišali. Za padico bolne ovce se malokdaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih se najdejo padici enake znamnja: se vendar bolezin ne imenuje padica, kakor bomo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan, večkrat še le čez kake tedne ali mesce. Padici podveržena ovca, ako ravno jo napadi hudo izdelujejo in slabijo |
| Gozdovnik (1898): | telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se |
| Robinson mlajši (1849): | „Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj |
| Viljem Tell (1862): | Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo |
| Čas je zlato (1864): | »Ali je paglavec terčen? « vpraša kralj glavnega lovca, ki je zaupljivo se bližej |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bo marsikdo majál ter rekel: oj? to je bil hudoben paglavec, ki ni bil vreden de ga je zemlja nosila! Pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | potem srečata voznika, ki dečka tako nagovorí: „Sram te bilo, paglavec, da ti jezdiš, a tvoj stari oče mora péš za |
| Deborah (1883): | zaklad. Vse sem pozvedel, vsa drhal je skupaj. O brezbožni paglavec! Krčmarica. Jožef? Krojač. Tedaj vendar le Jožef? Učitelj. Potuhlec! Krojač |
| Genovefa (1841): | ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl |
| Fizika (1869): | v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec |
| Fizika (1869): | v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to |
| Fizika (1869): | Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega, da ne |
| Fizika (1869): | vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji |
| Fizika (1869): | spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna |
| Fizika (1869): | na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev |
| Valenštajn (1866): | truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú |
| Zoologija (1875): | zlasti na algirskih. Druge semkaj spadajoče vrste so še: Ladin pahljač (Gorgonia), morsko pero (Pennatutla), morske orglice (Tubipora) in morski plutek |
| Zoologija (1875): | členi na tipalnicah so pri teh hroščih zbrani v listast pahljač. Semkaj spada: govnobrbec (Geotrupes); svalkar (Copris) položi svoja jajca v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo je pahnil moj oče po svoji zanikernosti in zapravljivosti. Mislil sem, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko božanstva in torej kot goljufi. Saj bi tudi vi pahnili vsako podobo izmed podob vaših predstaršev, če bi spoznali, da |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in pomoči, zasramovali so me, zaničevali in ošabno od sebe pahnili. — Tukaj stanuje oni bogati stric, kteremu imamo zahvaliti svojo premožnost |
| Lohengrin (1898): | ti ženeš se v propast! Miroslav. Oj vi, ki ste pahnili me v nečast! Božji vam sod se je z lažjó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe oberne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji Joshef |
| Zlata Vas (1848): | Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih |
| Biblia (1584): | ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po 20 krajzerjev in mazhjiga rèpa (Thimothäusgras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je |
| Botanika (1875): | potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup. |
| Stric Tomaž (1853): | hočete ubiti, me ubite; nikdar pa ne bom enega svojih pajdašev pretepal, raji koj umerjem! “ To slišati se Legre raztogoti, kakor |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kjer stanuje oni grozoviti mož, ki je že toliko nagih pajdašev spravil na vislice? Le čakaj; kmalu bodeš poginil v groznih |
| Čas je zlato (1864): | koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se |
| Zoologija (1875): | debelejše, pri tem mu sosebno dobro služijo češlji na nogah. Pajkova preja pa nij za nikakoršno rabo. Znamenito je to, da |
| Zoologija (1875): | žuželke, jih pograbé, umoré in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana. Da je lov vspešniši, pletó skoro vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in |
| Zoologija (1875): | popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest |
| Fizika (1869): | posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti |
| Fizika (1869): | Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo |
| Zlatorog (1886): | žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanovala imenitna kerščanska gospá Irena; ktere mož je bil v palači v cesarski službi; tu sem sta pripeljala Boštjan pa Kvadrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pastirju, kjer ga gotovo nihče ne bo iskal — v cesarski palači. V bolj pristranskem koncu cesarskega poslopja je stanovala imenitna kerščanska |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najpriprostejših predmetih, v najubožnejši koči prav tako predočiti kot v palači. Čistota, red, pravilnost in somernost v opravi, orodji, obleki, razni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le na Jutrovem v navadi. Evrota je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in |
| Viljem Tell (1862): | na vrsti. Govorite! Konrad Hun. Bil sem v Renfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da |
| Kemija (1869): | na Španskem, nekaj malega se ga tudi dobi v porenskem Palatinatu (Rheinpfalz). Največ živega srebra pa dajo južnoamerikanski rudniki. Pri vsem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Sto človeških korakov od tod sedi na bodičevem grmu mala palčica s hišo, ona je prav sama in dosti stara za |
| Astronomija (1869): | 52. eno z vodoravno cifrnico. Pri prvej ima senco delajoča palčica tisto mér nebesne osi, pri drugej pa jo ima ravnočrtni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | omočiš, kar se da nar lože opraviti, če okoli kratke palčice privežeš gobo ali kako mehko cunjo, in pomočivši jo v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | če se žival žge z Hubertovim ključom; če se žveplene palčice devajo v vodo, s ktero se žival napaja, i. t. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še |
| Rudninoslovje (1867): | stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane |
| Zoologija (1875): | in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | naj se napravi v njem majhin jez, 3 ali 4 pavce visok, da se voda zagradi; zajezena voda bo kmalo naznanila |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je dober žir za svinje. Seje se dva ali tri pavce globoko nar bolje v jeseni; če pa pomladi, se mora |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in žrelo ondi bodi nizko, pa kake tri ali štiri pavce široko; zadnje vratica pa naj se likoma lahko odpró in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | poldrugi čevelj versta od verste, vsaksebi posaditi. Ko tri, štiri pavce iz zemlje zraste, ga je treba opleti in okopati, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se takoma voda na travnik deva, dokler ni otáva 4 pavce zrastla in zemlje zakrila. Ko se je pa to zgodilo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | leta staro seme tako, da pridejo rastlinke po 3, 4 pavce vsaksebi na dobro prekopano in z dobrim gnojem nar raji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ga je plitvo saditi, to je, le 2 do 3 pavce globoko; toda pozneje ga moraš dobro okopati in stebla debelo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se se kaj izpuli, kjer je pregosto, ker saj 3 pavce vsaksebi ni preredko. Bár hoče enako skerb in enako zemljo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | raztrošenega, ampak berž ga podorji, ne preveč globoko, za 3 pavce globoko je dosti, da bi zrak ne mogel do njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gerlam, koker so glaſhi ſa arznye, ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni, uſami pavz prezh, spuſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim Meſzam bode v'pavzam, v'tolkih Lętah rodi, okoli derves graben ſkopli, vode nota |
| Fizika (1869): | 1 lot težak, in ako meri dno posode 32 kvadratnih palcev, in ako stoji v posodi voda 1 palec visoko, je |
| Fizika (1869): | visok, je tlak na dno enak 100 x. 32 kubičnih palcev vode ali enak 100 funtov. Kapljina tlači tudi na stranske |
| Fizika (1869): | kakor steklena cev, nekoliko črt široka in 36 do 40 palcev dolga, ki ima na enem koncu dno. Dno se jej |
| Astronomija (1869): | in v Carigradu. — Za naše kraje bode solnca 10—11 palcev *) zakritih. L. 1873. 26. maja dopoldne za naše kraje 1 |
| Fizika (1869): | visoko, je tlak na dno enak 1 x 32 kubičnih palcev vode, ki so skup 32 lotov ali en funt težki |
| Astronomija (1869): | ki merijo v premeru 3, 4, 6, 8 do 12 palcev, dobé se v vsakej knjigarni in sicer po 1½ |
| Zoologija (1875): | na pr. prosenka ali deževnik (Charadrius pluvialis), 10 do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na |
| Zoologija (1875): | bela. Hišna ali črna podgana (M.rattus) je črnikasta in sedem palcev dolga. Siva podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ni tako tanek, kakor papir, ampak je le kakih 8 palcev (colov) širok ali pa še širji, takrat velik del gorkote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skoz in skoz do ritnika, takó de ga vnetiga nekaj palcov dalječ iz pod repa na dan porine. — Na vranci se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sv. Jurja. 5) Ko so sadike visokost 4 do 5 palcov dosegle, naj se presadé v dobro obdelano njivo, kjer se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 150 let, visokost 60—80 pedí, in debelost 8—12 pavcov. Od 30.—50. leta je v nar hujši rašči, čez |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 200 let, visokost do 90 pedí in debelost 12—15 pavcov. Od 30.—60. leta je v nar boljši rašči. Štirdesetletni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | poganjajo. Lipa doseže visokost do 120 pedí, debelost do 36 pavcov, in starost čez 500 let. Cvetè že pred 20. letom |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | let, visokost kacih 100 pedí, in včasi debelost do 15 pavcov. Od 40—60 leta raste nar boij, čez 80 let |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pavca dati, ker voda po tem toliko hitreje odteka; 6 pavcov pri 100 čevijih je pa že prav veliko potočje. Še |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gré tako v prodaj. Polena se delajo od 24—36 pavcov dolge, pa zdej že komaj 20. Les pa za dela |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bilo treba. 9. Spodnja dilja bodi spredej kacih 5, 6 pavcov dalji in gladka, da na njo čbelice sedajo, ko težko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | so zgorej k večim dvanajst, na dnu pa le troje pavcov široki, to je, ravno toliko široki, da le cevi v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in sem vidil boh ne še leta starega prasca 6 pavcov debelega. Lišpave svinje niso zdrave in se ne dajo dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama |
| Fizika (1869): | Vreteno s palci, Spillrad, 64. Vreteno vijakovo, Schraubenspindel, 52. Vrenje, das Sieden, 115. |
| Fizika (1869): | Pod. 69. Pri vretenu s palci ( Spillrad) so po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih |
| Fizika (1869): | vretenu s palci ( Spillrad) so po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih sila prijema. Vitel (vinta) razločuje se od do |
| Fizika (1869): | Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para |
| Zoologija (1875): | se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa |
| Gozdovnik (1898): | pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v glavo? « »Človek |
| Gozdovnik (1898): | ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski |
| Zlata Vas (1848): | strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oſtane od vekumej do vekumej: tvojiga Krayleſtva palza, je ena palza te pravize. Ti ſi pravizo lubuv, inu ſi kervizo ſovrashuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bog tvoj tron oſtane od vekumej do vekumej: tvojiga Krayleſtva palza, je ena palza te pravize. Ti ſi pravizo lubuv, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lôte, ſa brambo: tem ſtarem ſa opporno, de napadejo. Ena palza. Uso koſho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo |
| Biblia (1584): | tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr |
| Valenštajn (1866): | da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar |
| Divica Orleanska (1848): | Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le |
| Divica Orleanska (1848): | z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji |
| Divica Orleanska (1848): | v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse |
| Blagomir puščavnik (1853): | mogli. Žalosti ne morejo govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda |
| Blagomir puščavnik (1853): | dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše, |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili |
| Revček Andrejček (1891): | in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno |
| Sacrum promptuarium (1695): | koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru |
| Sacrum promptuarium (1695): | saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi |
| Sosedov sin (1868): | v črnej suknji z naočniki na nosu in tenko svitlo paličico v roci. Deklici se je poznalo, da tega tovarištva ni |
| Gospa Amalija (1875): | me jutri; drago mi bode! « Potem pa je udarila s paličico konjička in v hipu odjezdila mi izpred oči. |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | odreže dve rogovili, natakne kos suhe užigalne gobe na povprečno paličico in jo dene precèj visoko nad ogenj, s katerega prej |
| Postillion d'amour (1887): | važnim ponosom med šetajočo se gospôdo, mahaje z drobno, šibko paličico okoli sebe. Očividno je prišel kazat svoj »Wichs« v občudovanje |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | ónem jarku po rdeči prsti, takó je udaril sedaj s paličico po zelenem máhu in potem po nizki búkovi veji, govoréč |
| Iz sodnih aktov (1891): | ali s cepom, s šibico ali z gladko, umetno izrezljano paličico, ali brez vsake opore! A prišel je dalje! Kam? Od |
| Lisjakova hči (1892): | kakor če bi se je bil kdo doteknil s čarobno paličico. Čula je samó ime »Lovro Mrak« in ni mogla ne |
| Strte peruti (1894): | Govoril je naglo, majal se in se vedno igral s paličico. Ko je gospa z deklicama odšla, ostala sva sama, in |
| Gojko Knafeljc (1899): | kakor v neznosnih bolečinah. – Tudi po nji je udaril s paličico, in razpršila se je v pepel! .. Potem se je bil |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali |
| Fizika (1869): | 186 Ako se tanka, na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi, da se |
| Zoologija (1875): | Ostrožnik 147. Oves 118, 121. Oxalis 160. P. Paeonia 147. Palička 110. Palme 124, 125. Pamela 137. Panicum miliaceum 121. Papaver |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi strani rumeni, jih iz |
| Robinson mlajši (1849): | poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali |
| Valenštajn (1866): | da bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo |
| Botanika (1875): | s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med palmami in med praprotmi, med tem ko je njihov les tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pokori; potlej pa je naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze kraj, kjer je v miru počivalo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato |
| Kemija (1869): | žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó |
| Botanika (1875): | posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod |
| Stric Tomaž (1853): | dopadla. Ni bilo dne, da bi je ne bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj |
| Kemija (1869): | cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. |
| Kemija (1869): | se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nvzali daje nieni povsoda posrezhi, shvo noi so vse pramagali: pamerkei moi Kriſtian dakshlehtomi knabosh te boshje gnade sanvzov: vboshiei gnadi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perſt dei vano novo haderzo: noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso |
| Fizika (1869): | Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. |
| Sacrum promptuarium (1695): | jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| Genovefa (1841): | vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo |
| Robinson mlajši (1849): | ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili, kakor so dobro brali; človek je precej videl, da |
| Botanika (1875): | neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji |
| Ferdinand (1884): | se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka |
| Gozdovnik (1898): | so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te |
| Sacrum promptuarium (1695): | mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko |
| Genovefa (1841): | Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi tudi pri naſ ſaj té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri |
| Robinson mlajši (1849): | napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem govorila, al tuiſtu je blu uſſe prov, inu s'pametjo. Jeſt sem govorila is Angelam v'moji hishezi, is mojem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſama ta prava vęjſt biti; sató, kęr ſo vſi s' pametjo, ali s'vumam podaruvani, inu kęr ſi ti, o mój |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo, kadar bodete bres oblaſti shivéli. Le kregajte ſe s pametjo, vaſ bo she vaſha laſtna nadloga suzhila. — To ſliſhajozh ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blazni: De sledni v svoj in druzih prid Se s pametjo sperjazni. Mé vošmo, de z ljubeznijo Naj brat se z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne |
| Genovefa (1841): | ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajcarjev napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon |
| Zeleni listi (1896): | bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni |
| Robinson mlajši (1849): | neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII. Poſt. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvojo tovarſhyo nepuſtili. Ozhe je to ſliſhal, ter je to pametnu deklę mozhnu pohvalil: sakaj (je on rekl) ſkus movzhanje ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti |
| Genovefa (1841): | in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov |
| Zlata Vas (1848): | bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Serzhnu, inu is veſſellam se Bogu zhes daj, inu koku pametnu se ti sturil, bosh ti ſhe nekedej v' nebesah videl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud je hvalluv tega krivizhniga hiſhnika, de je bil toku pametnu ſturuv: sakaj otrozi tega ſvejta ſo pametnejſhi koker otrozi te |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saſtopili, dar tiga ſvętuvanja, de bomo po pôti tiga isvelizhanja pametnu hodili, inu drugim s' naſhim dobrim ſvętam pomagali. Dar tę |
| Občno vzgojeslovje (1887): | V tem pogledu je duševna svoboda ob jednem tudi znak pametnosti. Zaradi tega ne obstoji svoboda, katero pripisujemo človeku, v brezvzročnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora ravno tako, kot vsako drugo vzgojno načelo, podrediti načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode |
| Kemija (1869): | prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna |
| Kemija (1869): | in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené |
| Kemija (1869): | se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ |
| Kemija (1869): | topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti |
| Kemija (1869): | sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doklier se mlieko smozhano vidi: je skushano apa je tamenje pana zsuaba daje zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jaz prejel. Še enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov ni |
| Zoologija (1875): | je nekaj jako lepo pisanih maček. Tako na pr. sta panter (Felis pardus) in leopard (Felis leopardus) stanujoča v Afriki, južni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je |
| Valenštajn (1866): | prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni. Kmetijſki opravki v tem meſzu. 1. Ogledaj ſkerbno zhbelne panje, De ne bo mogel desh ne veter va-nje. 2. Ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neki pomozhnik pa pripravo s mano neſe. Kje pridſhi tehtamo panje, od kterih ſta komej dva po deſet funtov ſterdi imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih zhervizhev v panje snaſhajo , ſo li zhiſti zvetni práh. Zhebéla ſe v zvetlizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bó, bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boſh po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle is |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo zhervi saredili v panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſo zhervi saredili v panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh vezh ne potrebujejo shivesha, kakor zhe jih je malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo |
| Ljubljanske slike (1879): | revše kaj dobrega in se nasiti le takrat, kedar pride „papa“ ali „mama“ njegova in se povabi h kosilu, da se |
| Sama svoja (1895): | redno obiskoval njen sedanji gospod soprog. Tako je bilo! « »In papa mi je rekal, da ima ,jour-fixe', seje, zbore, uradne ure |
| Sama svoja (1895): | z lepo, kodrolaso glavico, rekoč hladno in resno: »Dober dan, papa! « — |
| Sama svoja (1895): | teta, kar mi pravite! — Ali je mogoče, da je moj papa ... ?« »Resnično je vse. — Takoj po smrti tvoje mamice pa se |
| Usoda ka-li (1895): | romanih? « — »Vidiš, vidiš, ali ti nisem rekla, da je tvoj papa? Glej ga, glej ga! « je kričala Marija, kažoč z roko |
| Usoda ka-li (1895): | v poslih jako okreten in zveden, in zato se ga papa drži. Gotovo tudi naš papa ni ničesar zapazil; v svoji |
| Zunaj (1896): | grla. — Zdaj so se bližali hitri koraki! In prišel je papa, smrtno bled, vzdignil Ivančka iz posteljice, ga naglo zavil v |
| Zunaj (1896): | bo vstala … in k nama prišla ... Ji boš povedal? « Toda papa mu ni nič odgovoril. — Pritisnil je dečka k sebi, da |
| Trojka (1897): | vas dostojno vzprejmemo. Kakšen trud pa je to, prosim vas! « »Papa tako nima nič opravka,« razlagal je Edvard, »in jaz tudi |
| Na Žerinjah (1876): | na Žerinjah," povzame teta Amelija. „A, bratranca tvojega, Veronika, hoče papá pripeljati! Radovedna sem o njem. Videla ga uže nijsem petnajst |
| Na Žerinjah (1876): | ljubi tudi ta hčerka tega moža in — ti ne poznaš papá. Pa ne govoriva o tem, saj je sedanjost tako lepa |
| Na Žerinjah (1876): | Saj veš, mama, kako težavno je dobiti pismo od našega papá; on ne piše rad in časa tudi nema. Ko ne |
| Sama svoja (1895): | Pri šahu«, katere posestnik je bil včasih gimnazijski tovariš tvojega papa. Torej? — Saj razumeš! — Sama veš, da je zahajal papa v |
| Sama svoja (1895): | da ne maram vajine družbe, in da se obrnem do papa že sama, kadar mi bo kaj potrebno. « — Ker pa ji |
| Zunaj (1896): | ki je odvajal krsto in vence. Videl je zdolaj tudi papa in strica in mnogo oficirjev in neznanih ljudi. — In zapel |
| Zunaj (1896): | je dal vsakemu izmed njih roko ... Po noči je prosil papa, naj ga vzdigne v posteljici, in mu je dejal: »Papa |
| Usoda ka-li (1895): | kaj hočeš? V mestu ima gospod Poljak zmerom opraviti s papa. Imela bodeš saj priliko opazovati različne značaje. « Pogovor se je |
| Zunaj (1896): | jo potegnejo počasi k izsušenim ustnicam ... Ivanček je poljubil svojemu papa zadnjikrat roko. — — V sijajnem solnčnem blesku so se odzarjale ponosne |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | postavil velikiga škoſa čez Panonijo in Moravijo. Pohvahl jih je papež tudi v svojimu pismu do Svatopluka v letu 880 s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ostati in prebolenja pričakovati pod milejšim nebom laškim. Sv. oče papež ga bojo, kakor se sliši, prav prijazno sprejeli. Iz Nemškega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v Parizu snidel in rešil važne zadeve. Pravijo, da bojo papež čakali do tega časa, po tem pa „z zadnjo besedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | po novem letu. Pisma iz Rima pravijo, da bi bili papež radi konsistorij napravili, ker jim je žal, da več škofij |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež kadaj tako deleč pride, da bo milošine potreboval, jo bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | je prišel v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis „Papež pa kongres” na dan, kteri s prederzno roko sega po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje matere k važnemu pogovoru; tudi naš milostljivi in spoštljivi papež bodo pričujoči, pa duhovni posamnih cerkev, dijakoni in notarji. Zató |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pokopališč ali katakomb, v kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež so si izvolili katakombo Kalistovo, česar je bil stari Dijogen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in pred teboj; nisem vreden, da me imenuješ svojega otroka. ” Papež ga prijazno vzdignejo, objamejo in rekó: „Bodi že kdor koli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vsigamogočni večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | deželi podpisuje pismo milovanja in verne udanosti, ktero se bo papežu v Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zoper milošnjo, ki jo imajo po omenjeni brošuri katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež kadaj tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi |
| Botanika (1875): | kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz |
| Zlata Vas (1848): | kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. |
| Kemija (1869): | Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li |
| Kemija (1869): | Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v |
| Fizika (1869): | ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med |
| Fizika (1869): | se zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in |
| Fizika (1869): | pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz |
| Gozdovnik (1898): | mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne teče in |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se bo szer kugla ſtopila, de bo svinz doli kapal; popyr pak se nabo seſhgal. XXVI. Ottok, vli bolezhino tega |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę zel popolnema kugle |
| Kratkozhasne uganke (1788): | naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr nardebelſhi kugle derſhy, zhes luzh, tok se bo szer kugla |
| Genovefa (1841): | bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Fizika (1869): | do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je |
| Fizika (1869): | znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej te kosze v' mleku, koker en |
| Kratkozhasne uganke (1788): | obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
| Stric Tomaž (1853): | prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le |
| Kuharske Bukve (1799): | hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam. |
| Fizika (1869): | svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | objedle, v jeſeni od ſ. Lukesha do ſ. Andreja s popirjem prevesheſh , in tiſti popir s ptizhjim limam vezhkrat namasheſh. Pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posodo eno žličko žganja, zamaši jih, zaveži jih s prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | imenovano število sliv vzemi dva poliča žganja, steklenice s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi. Marelce v žganji. Še nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prasc. Čisto strebljeniga prasca dobro operi in nasoli in s popirjem, s kakima dvema žemljama ali pa tudi s kuhanim in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | 1850. Založil in na prodaj per Edvardu Honu, kupčevavcu s popirjem, na Starim tergu št. 157. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nitjo prevezati. Zdej jo skozi sredo na raženj natakni, s popirjem obvezi in k ognju deni, de se dve ali tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se rumenkasto speče, ga s pečno žlico na s pivnico popirjem obezan valjar deni. Za vsako štravbo okoli tri žlice testa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno tako kakor šuko perpravi. Ko je gotova, jo s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose |
| Domen (1864): | Napek! " odgovori Domen in izvleče šop starih povezanih in zamazanih papirjev. „Tukaj mi bote prebrali in povedali, ktero pismo je tisto |
| Kupčija in obrtnija (1872): | oskrbnika izbere. Po drugih deželah imajo še druge sorte vrednostnih papirjev, kakor n. pr. na Angleškem cheks, na Francoskem bons in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | kakej stvarnej zalogi, posebno proti zalogi državnih ali obrtnijskih vrednostnih papirjev. To bankino opravilo imenuje se „lombard". Sicer pa banke tudi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | po stotinkah. V denarnej kupčiji, pri kupovanji ali prodajanji vrednostnih papirjev, kakor so državna dolžna pisma, menjice, akcije ali enaki, plača |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vsa na ime nositelja glasé. Akcije so tiste sorte vrednostnih papirjev, ki ne glasé na ime nositelja, ter morejo ravno tako |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | med trgovci. Pečam se tudi s prodajanjem in kupovanjem denarnih papirjev, z lozi. loterijskimi srečkami. Za zadnje srečkanje sem jih bil |
| Cvet in sad (1877): | obrne k sodniku in ta mu s smehljajem izroči nekaj papirjev. »A to se more in sme le mej prijatelji pokazati |
| Stari dolg (1897): | Predal, »midva bi bila vesela, ko bi vsaj polovico teh-le papirjev odnesel veter tje-le pod oreh. « »Pa odložita, gospoda! Naj ostane |
| Kotanjska elita (1898): | manjkalo je v nji večje vsote in skoro vseh vrednostnih papirjev. Soba se je zavrtela okoli njega, stopil je proti mizi |
| Zerkviza na skali (1855): | zhaſih sa ſilo brati in piſati nauzhil, v bukvah in papirjih prebiral, ki ſo bile v pol rasvaljenim hramu, v kterim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | akcijah za vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri |
| Kemija (1869): | ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v zlatu? 11 . * Krčmar ima pri hl vina |
| Zlato pa sir (1860): | mladega zlatarja se ne smem zanašati, dokler ni obljube na papirju. Ker mi stric niso nič zapustili, se ne smem teti |
| Bolna ljubezen (1874): | slana grenkega življenja. Ali bila je le podoba na belem papirju. Tu se bodeš jezil, ali pa se smejal. Zaljubljen! V |
| Na Žerinjah (1876): | zginolega litja, ki je zaupalo pred štirdesetimi leti temu trohlenemu papirju vse svoje veselje, vse muke in boje, katere je moralo |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | razvnete živce glavarjeve in že namočeno pero se je bližalo papirju željno dotikati se ga in po njem praskati, kakor kokoš |
| Najmlajši mojster (1896): | bi odpiral pipe, in ne bi metal gosjih peres po papirju. Vicedomski vratar Luka Košica pa bi hodil po dvorani gor |
| Stari dolg (1897): | policah, po čelu in nosovih, na rokah in po ščegetajočem papirju je motilo tišino v soparni sobi. Zunaj na orehu je |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | skrivoma prebere še ostalo, kar je bilo pisano na trdem papirju. Pismo pa se je glasilo tako-le: »Ljubi prijatelj! Če umrem |
| Vinjete (1899): | pa je zdaj pa zdaj zapraskalo staro peró po raskavem papirju, – hipoma spet utihnilo, kot da se je prestrašilo prozaičnega šuma |
| Gojko Knafeljc (1899): | čitalniškem pesnik Kukec. Bila je tiskana na podolgovatem, trdem, finem papirju in obrobljena z modernim zlato-črnim okvirjem. Gojko je vzel pesem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | cesarjeva, da se ima sčasama ves na silo izdani deržavni papirni denar nazaj potegniti, je cesar ukazal, da se dela, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imajo denarne zadéve našiga cesarstva v red djati: 1) deržavni papirni denar, kar ga je po kurzu na silo med ljudmí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in 20 krajcarjev napraviti dalo. To je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano |
| Rudninoslovje (1867): | po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga |
| Fizika (1869): | Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell |
| Fizika (1869): | rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri učinki, ki se pokažejo pri |
| Fizika (1869): | Še bolj čudne so pa papodobe (Nachbilder), ki se napravijo, ako n. pr. tamni križ v |
| Fizika (1869): | štirovoglina, ali ta je zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo |
| Genovefa (1841): | grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she 50 lét v sakonu shivel. Nar lepſhi je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima |
| Revček Andrejček (1891): | ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro |
| Gozdovnik (1898): | je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil |
| Zoologija (1875): | ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozi s putram, čebulo, dišečimi žbicami, materno dišico (timijanam), enim param lorberjevih peres, jesiham, vodo in limonovim olupkam; potem jih iz |
| Kemija (1869): | in gladko izlikana srebrena ploča izpostavi se tako dolgo jodovim param, da se na njej naredi rumena mrenica srebrenega jodca. Ta |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva ritnisko |
| Fizika (1869): | način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde |
| Zoologija (1875): | trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta |
| Zoologija (1875): | med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej |
| Zoologija (1875): | Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov |
| Zoologija (1875): | po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih |
| Zoologija (1875): | parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vzél in preživil; in ker si s svojim očétam pred par léti pri njem bil, ti bo tudi pót do njega |
| Čas je zlato (1864): | Vaš svèt je bil dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par cekinov za vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije |
| Gozdovnik (1898): | da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam |
| Gozdovnik (1898): | na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali |
| Fizika (1869): | njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako |
| Fizika (1869): | povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč |
| Fizika (1869): | nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v |
| Fizika (1869): | voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in |
| Fizika (1869): | Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik |
| Fizika (1869): | je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod |
| Kemija (1869): | težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino |
| Fizika (1869): | da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne |
| Fizika (1869): | tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne |
| Fizika (1869): | Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki |
| Kemija (1869): | je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti |
| Fizika (1869): | Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak |
| Fizika (1869): | v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v paro, če tudi se ne ogreje, samo ako stojí prosto na |
| Kemija (1869): | s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s |
| Kemija (1869): | §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa |
| Fizika (1869): | gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se spet v vodo |
| Fizika (1869): | 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna |
| Tiun - Lin (1891): | ko sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu tiga Paradisha v ſmert ſpraviu, nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vemo, de ſo naſhi pervi ſtarshi v' timu vertu tiga Paradisha ſvojo, inu naſho nadoshnoſt sgubili, kir ſo tamkei to Boshio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha vonspokal, kader so othli biti koker Bogovi, inu so nameſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh ludy be se nabil pregreshil, aku be bil v' Paradiſhu kaj oppravet imel, ter be se nabil ne sam sebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv; Reſnizhnu jeſt tebi povęm , dones boſh ti ſmanoj v Paradiſhu. Per JEsuſovimu krishu pak je ſtala njegova Mate, inu njegove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rumena župa z ocvertimi žemljevimi cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko. Telečje rebrica v popirji. Spenjeno marelčno kuhanje. 78. Žemljevi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukreniga kruha. Mandelnovi loki. 163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in |
| Kemija (1869): | se tiče dobivanja niklja iz nikljevnatih rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja v majhnih kockah belosivkaste barve. Trd je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno, pristavši mu paragraf, v kterem je popisano. 2. Zmesi ali raznolično kamenje. a. |
| Gozdovnik (1898): | ne stoji nič v najuni pogodbi. « »Well, to pristavimo nov paragraf. Plačam vam 100 dolarjev več. Dajte pogodbo! « »Za 100 dolarjev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pa tudi do 10 let. Če se nobena v poprejšnem paragrafu omenjenih okolšin ne pripeti, gré motjenje vere kazniti z ječo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov skusil, je treba odmerjati kazen težke ječe proti |
| Botanika (1875): | imenujejo ,,holy” in ktero v hiše postavljajo na sveti večer; paraguajski češmin (flex paraguayensis), kterega listje daje v južnej Ameriki sploh |
| Botanika (1875): | flex paraguayensis), kterega listje daje v južnej Ameriki sploh navadni paraguajski čaj; trdo lesko (Evonymus), lep grm s krasnimi, rožno-rudečimi plodovi |
| Astronomija (1869): | ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune |
| Astronomija (1869): | S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali |
| Astronomija (1869): | za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in |
| Astronomija (1869): | Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah |
| Astronomija (1869): | dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem |
| Astronomija (1869): | tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá, ampak ga |
| Robinson mlajši (1849): | je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem jaz prejel. Še enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz tisoč in tisoč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz tisoč in tisoč*) gerl, kakor germenje divjih potokov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skazi zdaj še tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2 |
| Fizika (1869): | in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor |
| Fizika (1869): | parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa |
| Zoologija (1875): | je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da |
| Fizika (1869): | Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj |
| Fizika (1869): | v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin. |
| Zoologija (1875): | V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N |
| Fizika (1869): | nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati |
| Astronomija (1869): | zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim |
| Fizika (1869): | mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bila na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo |
| Fizika (1869): | se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev |
| Astronomija (1869): | tako preteče v enej sekundi vsaka točka na polutniku 1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu |
| Astronomija (1869): | osi, ktera poslednja hitrost znaša v 1 sekundi le 1430 pariških čevljev. Ko bi mogli z ono hitrostjo iti okoli zemlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ne marajo. Francozko. Iz Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Constitutionell” je pisal zaporedoma več |
| Fizika (1869): | eno sekundo dolgo, v tem času preteče pot od 15 parižkih čevljev = 4.9 metra. Ker pa v drugej sekundi težnost ravno |
| Astronomija (1869): | nemška milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 |
| Astronomija (1869): | 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje |
| Fizika (1869): | minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jih pa s prav malo vodo vred tako dolgo pari (dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri |
| Fizika (1869): | Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik |
| Fizika (1869): | ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali |
| Fizika (1869): | dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol |
| Mlada leta (1875): | in dalje, kamor me je peljala pot. Dospel sem v park, kjer je raslo temnozeleno borovje in košato bukovje. Od daleč |
| Milko Vogrin (1883): | zakaj bi postavim mi tukaj na deželi morali imeti poseben park ali celo cvetnjak; saj je vsa narava tako lepa, da |
| Milko Vogrin (1883): | da nisem od drugih odvisna. Kaj mi pomaga cvetnjak ali park, polen dišečih in vonjivih cvetlic, ako nima kuharica vzeti zelenjadi |
| Iz arhiva (1890): | v voz. »Do večerje bodeva domá. « Voz je odrdral skozi park in kmalu izginil za njegovim gostim grmičjem. Kresníkovo sonce se |
| Iz arhiva (1890): | semtertja z mahom obraslega zidovja. Pod teraso se je razprostiral park. Pisane gredice, z belim peskom posute steze, novodôbne klopice pod |
| Kvišku (1899): | že preselila vrtnarjeva roka v varna in gorka prezimišča. Ves park je kazal ono jesensko lice, ki samotnega šetavca vselej navdá |
| Vzgoja (1899): | solnčnem siju so se ob potoku, ki je vršel skozi park, gugali dolgi cvetni stremeni leskovi ter raztresali zlati prah v |
| Vzgoja (1899): | Javorica, nje sestra Ana ter Angela. Krenile so tudi v park starega grofovskega gradu, ki je ležal dobre četrt ure zunaj |
| Kvišku (1899): | Lepo je sijalo jesensko solnce. Dunajčani so vrveli v ljudski park, kjer so sicer še štropotali vodometi, še cvetle tu in |
| Zoologija (1875): | in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gre, mu zhevlje isuje in kar sagleda, de Franzós ima parklje in kremplje. — „Kaj slodja je tó! ” savpije preſtraſhen. Franzos odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse ga obstane, vse se mu čudi; zdaj gledajo njegove parklje, zdaj gladijo njegovo dlako, zdaj ga poprašujejo za mnoge prihodne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je bolezin huda in živinče parklje zgubi, je nar koristnejše ga zaklati, ker parklji dolgo ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vodo polivajo, da je ilovca zmiraj vlažna. Ko pa tako parklje močimo, glejmo vendar na to, da živina ne stojí v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | le v vnetji, je merzla voda poglavitno zdravilo za boleče parklje, ki naj se ovijó v cunje, ki se od časa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | posebnim veseljem pričakuje, da bi dozorelo, bo gotovo v tatinske parklje prišlo. Marsikdo bi k vsemu temu, da mu je sadje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm ter tje pa tudi jesizhni, gerlovi ali parkleni vovzhizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu in na parklih obnaſhati, de bo prav. (Konez ſledi. ) Snamnja, is kterih ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje pri rokah imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gobzu shivinzheta poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih, h kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d.“; tó je bilo vſe, kar ſo mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | stojí poleg bolne in naj svoj škaf ima. Bolezen na parkljih, kteri tudi gosenca ali červ pravijo, pa napačno, ker ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Oels in Mähren”. Živinozdravilske rečí. Bolezen v gobcu in na parkljih. Iz Klane *) nam pišejo častiti gosp. Jakob Sajovec to-le: „Že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | trenil, mnogo živine na enkrat. Dostikrat je nalezljiva, zlasti na parkljih, in se potem kakor kuga izširja. Čudna lastnost te bolezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | beró oklic družbe kmetijske. — (Ker je bolezen na gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj |
| Zoologija (1875): | miliaceum 121. Papaver 145. Paradajžar 142. Paris 126. Parkelj 117. Parkeljci kozji 137. Parkeljci lesičji 114. Parmelia 111. Parožnica 110. Paskvica |
| Zoologija (1875): | 145. Paradajžar 142. Paris 126. Parkelj 117. Parkeljci kozji 137. Parkeljci lesičji 114. Parmelia 111. Parožnica 110. Paskvica 141. Passiflora 161. |
| Stric Tomaž (1853): | da Špele tako dolgo ni k meni, vsaj sim že parkrat pocingljala“, reče skerbno gospa. „Pojdi, Andrejče! urno po njo“, veli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | se na prvi mah zvrne; na tleh pa ga še parkrat po glavi buši in do smrti potolče. Na to strašno |
| Maria Stuart (1861): | kraljevi Po edimborskih ulicah pred vami; Z orožjem ste zajeli parlament, In tu, v svetišču pravde in zakona, Sodnikom ukazali ste |
| Maria Stuart (1861): | ni podložna. Elizabeta. Tedaj se moti moj deržavni svet In parlament, deželske sodbe v zmoti So vse, ker poterdile to pravico |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov |
| Divica Orleanska (1848): | namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene dvignula? |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi, kakor mi, jih ne več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | le 29 privržencev proti 111 nasprotnih poslancev šteje, ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla delj časa zdržati. Čudno je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kako deleč smo spet od toliko zaželjene poravnave, čeravno sedanja parlamentarična vlada, ktera le 29 privržencev proti 111 nasprotnih poslancev šteje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala |
| Fizika (1869): | Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je vsakdo gledal, kje bi našel magar koj na tleh parnikovega površja malo prostora za sedež, ter za nočni počitek. Česar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | še ni bilo čuti, zgodilo se je zdaj: iz zgornjega parnikovega površja zadonelo je naenkrat izvrstno slovensko petje, ki je neizrečeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek zemljine skorije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jedro, in okoli nje stal je jako velik, prav gost parokrog. Toda čedalje več toplote v neizmerno nebo pošiljajoča ognjena |
| Stric Tomaž (1853): | ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne, ko Hifaks pride |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila |
| Astronomija (1869): | tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili |
| Fizika (1869): | 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin |
| Fizika (1869): | vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali |
| Fizika (1869): | 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica |
| Astronomija (1869): | in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za |
| Fizika (1869): | pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam |
| Fizika (1869): | po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli ledja. Jedel je le take jedí, ktere puſhava rodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu |
| Blagomir puščavnik (1853): | planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne |
| Biblia (1584): | dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa |
| Astronomija (1869): | zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za nas |
| Astronomija (1869): | trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav veliko proda, pohvalno pismo pridobil. — Mat. Šreiner, srebrar in pasar v Ljubljani, je svečnike in drugo cerkveno orodje v razstavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žico (drat). 17. Gosp. M. Šr e i n er, pasar v Ljubljani, za cerkovno oródje. 18. Gosp. Ž. Šubert, klobučar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Devu, usnarju v Teržiču. 3. Gosp. J. Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. K. Kreinerju, pasarju v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim |
| Fizika (1869): | parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung |
| Rudninoslovje (1867): | v rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za 720 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvotni vrednosti z 1 % odbitka. a) Koliko je sedanje aktivno, pasivno in čisto imenje? b) Kolik je vspeh jednomesečne trgovine? 2. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | i. t. d.) in neprimičnina (poslopja, zemljišča, i. t. d.) Pasivno imenje pa imenujemo vse, kar imajo drugi od trgovca ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kar preostane, ako pasivno imenje od aktivnega imenja odštejemo, imenujemo čisto imenje. Popis in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako se od aktivnega imenja odšteje pasivno, kaže diferenca čisto imenje. Ako se koncem kake dobe zopet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | avstrijskim preprijazno, bi razdražilo Magjare, ki se zdaj držé bolj pasivno in ne delajo neprilik Taaffe u, ki bi pa brž |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler se kuzla poja. Leto je edino sredstvo, da se pasje plemena ne zmešajo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živino nar bolj ceni, in brez kterega biti ne more. Pasje plemena so tako različne in mnoge, da bi jez veliko |
| Zoologija (1875): | cibet zvana. V Afriki se nahaja sorodna civetke (V. civetta). Pasje pleme. Psi so na visocih nogah, hitro tekó, ali plezati |
| Botanika (1875): | ne ravno redko po listnatih gozdih. Manj nevarna sta belo-cvetoče pasje zelišče (Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in |
| Genovefa (1841): | je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo |
| Robinson mlajši (1849): | gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo to v |
| Robinson mlajši (1849): | četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego |
| Čas je zlato (1864): | Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo |
| Botanika (1875): | red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači |
| Botanika (1875): | da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj. |
| Čas je zlato (1864): | zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni biti. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudí obvaroval |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje |
| Zoologija (1875): | Parkeljci kozji 137. Parkeljci lesičji 114. Parmelia 111. Parožnica 110. Paskvica 141. Passiflora 161. Pastinaca 150. Paulownia 144. Pavlovo drevo 144. |
| Botanika (1875): | strupene rastline so svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi |
| Kemija (1869): | gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl |
| Fizika (1869): | Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel |
| Valenštajn (1866): | možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tako tudi konzi ège in ème, poſtavim; piège, naſtava, sadriga, páſt; allegement, polahkanje, problème, savdajka, vganka, praſhanje, popráſu, theme, ſtàva, nalóg |
| Biblia (1584): | Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun; gleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim podá, ga smerti rešit; pa tudi on za njim pade. Huda sapa, ki se je v štepihi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se |
| Divica Orleanska (1848): | radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da |
| Zlata Vas (1848): | izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade in ga prosi pri Bogu in pri vsim, kar je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v prvi sekundi za 4.9 m? 23.* Koliko velja |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar |
| Valenštajn (1866): | na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec |
| Valenštajn (1866): | se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse |
| Oče naš (1885): | in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v |
| Divica Orleanska (1848): | potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica |
| Robinson mlajši (1849): | ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za |
| Blagomir puščavnik (1853): | iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne |
| Roza Jelodvorska (1855): | nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki se je v zrak vzdignil in zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa vlomil si noge; zato so ga tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' |
| Ta male katechismus (1768): | druga perpomuzh od grehov, v' katire je en kersten zhlovek padl, prost postati; je tedej ſa tu en potrebne ſakrament ſa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tęh ludy. Katęri drugimu jamo kople, bo ſam v'njo padl. Neſodi poprej, prędn ſaſliſhiſh, ter poſti ludy govoriti. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pod ße gledal je on med tem v' eno jamo padl. Podvuzhenik je ſravenpriſchl, ter je njemu polaſal; de uni, kateri |
| Robinson mlajši (1849): | otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti na olshzhei gori tri barti natvoje Svetv oblihje padov jas se saklenam noter vro kri katero si ti per |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv viseti doklier sem se sam venka smvsov inv dovi padov vtomi sem se jas skervavsmi sovsami jokov. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi Chriſtiani! Tiga perviga greha ſe varimo, kyr sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O kai sa ena velika ſramota tukei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmert, v'katiro je biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu naſsrezhnu plazhilu negoviga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' nar vezhim povsdigneinam ſvojih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je ta Apoſtel padu! s'med tulkain taushent drugih ſi ti nega h' tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa naſs moliti sazheu, je na ſvoju oblyzhie na semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo padu, inu je molu. Glih koker naſhimu vſmilenimu Odreſheniku ni obena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhudniga ſliſhmo mi, kai je tu sa enu grosnu padeine! padu ie Peter ta krona naſhih glau! ta ſkala te katholshke |
| Robinson mlajši (1849): | da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako je gdo več dolžen, kakor zaplatiti more |
| Robinson mlajši (1849): | nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča |
| Robinson mlajši (1849): | razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je |
| Gozdovnik (1898): | Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil. « »Tudi to |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni |
| Oče naš (1854): | nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | um dal, da se deržimo v tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se |
| Ta male katechismus (1768): | Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | III. Jezus pade pervikrat na tla. Ti, o Jezus! padeš. Ti, ki si moč sama, na tla padeš. O, ali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | o Jezus! padeš. Ti, ki si moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez |
| Pozhétki gramatike (1811): | de padam, de padem. Que tu tombes, de padaſh, de padeſh. Qu'il tombe, de pada, de pade. Que nous tombions, de |
| Pripovedke za mladino (1887): | prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' njemu |
| Zlata Vas (1848): | kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de bi poslancam ta ali una réč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa vlomil |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla. |
| Revček Andrejček (1891): | časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar |
| Gozdovnik (1898): | mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj |
| Gozdovnik (1898): | Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil |
| Biblia (1584): | bily v'zholni, ſo priſhli inu ſo doli pred njega padli inu ſo djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun |
| Zlata Vas (1848): | se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel. To ne more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno meteorsko železo, to so kosovi čistega železa, ki so pali iz atmosfere na zemljo in ki so jih potem na |
| Zlatorog (1886): | Ali sneg, oh, v breznu sneg in led, »Tá srdíto páli nežni cvet! »Mehka, nežna kakor cvetka mila »Ljúbav lovca trentskega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ” |
| Biblia (1584): | ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale |
| Biblia (1584): | je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset |
| Biblia (1584): | Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu |
| Gozdovnik (1898): | Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle lepu spuzej, inu jih na taki kraj poſtavi, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s' |
| Robinson mlajši (1849): | plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de |
| Čas je zlato (1864): | učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti. « Čudno je bilo pa zares, de česar se je Lenče |
| Gozdovnik (1898): | vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa |