Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 55

▶ pasti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pase

pase
Zlata Vas (1850): fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po

paſe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	No, no, Jurek naj she zhaka. ˛Svojo zhedizo sa logam paſe, pa neprenehama k' gra-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſenosheti gradil; ampak viſoke zeſarſke poſtave ſlehernimu, kdor ſvojo shivino paſe, ojſtro sapovedo, de naj paſhno shivino v ograji savarje; sraven
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer ſe shivina paſe, teshko kako lepo sdravo , ravno drevo najti. Dalej morajo mejazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je, de kmet na ſhtevilo vezh shivine redi, zhe jo páſe, kakor zhe jo ne ; pa nihzhe ne more tajiti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perleti Zhes morje, in ſe veſeli, K' v rasorih mlade paſe. In ak' ſe Bog na naſ ſpomni, Gorkó de v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njimi rijavo ſmodiſhe posná. — V doſti krajih ſe po-hoſtah shivina paſe, ki vſe mlado drevje objé, in kar ſe le is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ona ſe bôde in ſe vezh okoli pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji

pasejo

pasejo
Stric Tomaž (1853): v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej

paſejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	debélih krav is vode, ino ſe ob réki po travi paſejo. Sa njimi pride pa ſedem gerdih ſ-hujſhanih krav is nje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtoji, ker ptzhi in tatje le od te njive ſe paſejo. Zhe je pa polje okoli in okoli s turſhizo obſajeno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de njim deleshniki v paſhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav paſejo, kakor njim gré; ravno ti terdijo terdovratno njih pravizo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vdebélijo, zhe ſe s kako tako zapo briſhejo in — dobro paſejo. ” „Kadar krava povershe, pojdi ritniſko v hlév ter rêzi: Herbet

pasel

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči
Divica Orleanska (1848):	Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel.
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša

paſel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	let per njem shivel. Sveſto ino pridno je Labanove ovze paſel, ino je mogel veliko preterpéti. Bog pa ga je tako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj mlajſhi ſin, Betlehemljan, prav lep mladénezh. Ravno ovze je paſel, kedar je ˛Samuel na dom njegoviga ozheta priſhel poſlan od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sa sheno. 29. Gorezhi germ. Moseſ je sdaj Jetrove ovze paſel. Enkrat jih shene delezh delezh v' puſhavo, zelo do Horeba
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil ravno sdaj ſtar, ino je ozhetove zhede s' brati paſel. Njegovi bratje ſo nekaj prav hudiga nékedaj pozheli. Joshef pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor paſtirzhik David, kteri je nékedaj ravno na teh planjavah paſel ozhétove ovze.

paſil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v'

paſsel

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Roshnimzvetu terpi. Satorej dobru merkej, de na shitu nebodeſh Ovaz paſsèl. Inu tudi, kar je mogozhe, ne na Travnikih. Polétje. Tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ratale tę vęzhne reſnize, s'katęrimi ſi ti tvojo zhędo paſsel podoba, inu muſhter tiga sadershanja tvojih Farmanov? Ah Bog hotel

pasemo

paſſemo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi puſtimo dobru biti, ſi vſe pervoſhimo, s' veſeliam ſerze paſſemo, vſe teshave ſourashimo, inu ravnu tu je, katiru bi nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi pa

pasi
- paſi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de te ljubim. ” Ino Jesuſ mu srozhí ſvojo zerkev rekozh: „Paſi moje jagnjeta in ovze. ” — Drujkrat ſe je Jesuſ na neki

pasla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi jih bilo ravno sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen.

pasle
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim

pasli

Oče naš (1885):	hiše zopet stale, ko bodo naši otroci zopet na planinah pasli, ko bode božja roka solze obrisala in revščino iz teh
Gozdovnik (1898):	gledali na obzorje. Uropani in skrbno zvezani konji so se pasli blizu njih, a tako, da Apači niso mogli prosto gledati
Gozdovnik (1898):	na hodniku ter po dvorišču skozi vrata. Zunaj so se pasli konji; njegov je bil med njimi; poišče si sedlo izmed

past

paſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſlushbo, ktſeri ga je na ſvojo priſtavo poſlal ſvinj paſt. Tukaj bi bil savoljo lakote rad otrebke jedel, ktere ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savéshem; al 1784 me Lublanſki ſhkoſ Herberstein vun poſhle, duſhe paſt. Krajnſko me je mati uzhila, némſhko inu latinſko, ſhole; laſtno

pasti

paſti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol

▶ pastinakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pastinakovih
Botanika (1875): nesreč se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine

▶ pastir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastir

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej sam pred
Zlata Vas (1850):	ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej

paſtier
Sacrum promptuarium (1695): taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis
paſtir
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ti pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih

pastirja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je

paſtirja

Branja, inu evangeliumi (1777):	Vſigamogozhni Bog, vſmili ſe zhes tvojiga ſlushabnika N. naſhiga vikſhiga Paſtirja tvojiga nameſtnika na semli, inu peli njega po poti vezhniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	vi uſſi nad mano pohujſhali. Sakaj ſtoy piſſanu : Jeſt bom paſtirja udaruv, inu ovze te zhede bodo reskroplene. Kader pak gori
Branja, inu evangeliumi (1777):	nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja Rimskiga Papesha N. Naſhiga Shkofa N. inu vſo naſho duhovno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na poſt, na Vélikonozh, na ſvojo Faro, na ſvojga Duhovniga Paſtirja, inu ne pride v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bóſh per tih togotnih ne krotkoſt ene ovzhize, katęra ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha, ne poſhtenje ene bojęzhe duſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ker ſo bili bres pomozhi, kakor raskropljene ovze, ki nimajo paſtirja. Rekel je uzhenzam: „Shetev je velika, pa delavzov je malo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bukviſhe. Komaj je Vodnik tukaj eno léto dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole poklizali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obvarvati. Pa to ſhe ni vſa ſhkoda. Moraſh imeti ſhe paſtirja , de ti vſak dan od sime do sime shivino ſtradat

pastirje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mirne, pohlevne, ponižne sestrice Skerbemo za ž'vino, za krotke ovčice: Pastirje spremljale na pašo bomó. — Veselo Vam jutro! de b' zdravi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival

pastirjem
Zlatorog (1886): glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa

pastirjema

Gozdovnik (1898):	tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. «
Gozdovnik (1898):	a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal
Gozdovnik (1898):	del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre

pastirjev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Samo to se težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega spisa, kakoršnega imamo od Solno- graških. Morebiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	naj pač ne bo enostransko! Ravno zastran poslednjih Oglejskih višjih pastirjev se utegne namreč to prašati: kdo jih ju v oblast

paſtirjev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponozhi. V' Betlehemu je she vſe ſpalo. Le nekaj ubosih paſtirjev je bilo na polji per zhedah ſhe po konzu. Dobre
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri paſhnih zhredah je tréba velikiga ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſtirje, kteri ſo vezhi del nemarni. Sdaj ſte ſe nemarnoſt paſtirjev in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih

paſtirjov

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	meja. Na te dve vishę ſe veliku dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu perſhpara, inu sa shivino ſe naſti v dobi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugih pridig bres ſadú ne oſtalu! perpravimo ſe. Veliku duhovnih paſtirjov, tudi tęh, katęri ſe sa isvelizhanje tęh duſh nar bol

pastirji

Ta male katechismus (1768):	resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje
Oče naš (1854):	koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na
Viljem Tell (1862):	preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči
Sveti večer (1866):	zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je

paſtirji

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili, ino hvalijo Boga sa

pastirju
- pastirju
  Zlata Vas (1850): Bog pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. «
- paſtirji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem

▶ pastirček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastirček

pastirček
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji

paſtirzhek

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki

paſtirzhik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	konzu. Dobre, nedolshne duſhe ſo bili ino poboshniga ſerza, kakor paſtirzhik David, kteri je nékedaj ravno na teh planjavah paſel ozhétove
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	22 15. Jakop gré v' ſvoj kraj . . . . . 23 16. Joshef, paſtirzhik . . . . . . . . 25 17. Joshef na ptuje prodan . . . . . 27 18. Joshef na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtarimu ozhetu, kteri je ſhe to veſèlje doshivel. 16. Joshef, paſtirzhik. Jakop je imel dvanajſt ſinóv. Naj boljſhi med njimi je

pastirčka

pastirčika
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen

paſtirzheka

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jim ſhe smiraj jeſti noſila. Vuzhenik ino pa kraljevizh ſta paſtirzheka pogoſto ſrezhala, ki je ſvoje ovze ſemtertje paſil. Vuzhitelu ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe ne bere vezh lehko is njega. ” Ko je kraljevizh paſtirzheka ſpet najdel, mu nove, ſilo lepe bukvize pokashe, ki ſo

▶ pastirica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastirica

pastarica
Divica Orleanska (1848): zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za

pastirica

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji

pastirice
- pastarice
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža

▶ pastiričica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastiričica
- pastaričica
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko

▶ pastirski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastirski

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba pse kermiti, se ravna po njih rabenju. Lovski in pastirski psi, ki se celi dan trudijo, se morajo vsaki dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	še enkrat, in zakljenkalo mu bo. Škof orleanski je svoj pastirski list premenil v „pismo katoličana”, in v tej podobi so

pastirsko

pastirsko
Viljem Tell (1862): daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem

paſtirſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Esav ſe lóti lòva ino kmetije; Jakop pa isvoli krotko paſtirſko shivljenje. Enkrat kuha Jakop ſók is lézhe, ko ravno Esav
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ne morem ne tak hoditi. “ Vſe je ſpet ſlékel, prijel paſtírſko palizo, sbral ſi pet gladkih kamnizhkov is vòde, vsél ſrázho

▶ paša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paš

paſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k

paša

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nikjer biti ne smejo, tedaj tudi na polji ne. D) Paša in pitanje. Čbelice potrebujejo za svoj živež in svojo hrano
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	to je pomagalo v več stoletih veliko reči: gorkota, mraz, paša, zrak, terpež in mnoge druge okolišine. Tako, postavim, žlahne merinske
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bil, da ne kaze iz razdelitve nič dobička, in bi paša ondi za ovce, koze, ali za živino vender še nar
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne derže. To je velika zguba in neumno gospodarstvo. 3. Paša za govejo živino je zelena in suha trava, detelja, slama
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bogastva kam devati. Takrat je treba, če je še dobra paša, na panj nalago ali naklado narediti, ter po potrebi veči
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	žalosten in se mu mora druga matica dati. Kadar je paša in matica dobra, in vreme lepo, se včasi primeri, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	protisolnčne okna odperte imeti. Prava gorkota, dobra sapa in zdrava paša in snaga ohrani červe zdrave, ki v kratkem za našo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Listje je klaja za ovce in koze, in cvetje dobra paša za čbele, in iz semena se naredí olje, ki ga
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ovce po močirjih je paša strup; mrazna in po slani paša je vsaki živali škodljiva, in govedu in ovcam tudi rosna

paſha
Kmetijske in rokodelske novice (1844): oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na

paše

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava ostane. Paše, na kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave
Stelja in gnoj (1875):	bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi

paſhe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo

paši

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	če je nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje
Sveti večer (1866):	spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času

paſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhe je nedolshen. Ino ravno ták je bil David. Na paſhi per ovzah sgoli ſam je ſerze ino miſli povsdigoval k'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Jurzhek , „moj ozhe ſo ſrotej! kar jes po leti na paſhi perſlushim, ino po simi s' prejoj dobim, tega ſo slo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh okoli pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per odraſhenih ljudeh, in bi ſe modroſti uzhili: tam na paſhi pa — ſaj ſe vidi in ſliſhi — kakſhne modroſti ſe nauzhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je kmetovavez! Ker po leti veliko glav shivine na paſhi dershite, vaſ to sapelje, de hozhete zhes simo ravno toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe. Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pognojiti; shivina v hlevi ne bo tako sdrava, kakor na paſhi, tudi ne bo ſhla rada po plemenu; zhe bomo shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi oblesovati, bi samogel v enim létu ſe isuzhiti, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iſkati. Ne bom ti pravil, koliko mlade travize shivina na paſhi potèptá, ktera ſe vezhkrat ne vsdigne vezh, in koliko mladik

pašo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne

paſho

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti

▶ paša samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paša

Žalostna vernitev (1864):	zgubljena, ko bi je ne bil neki keršanski rob rešil. Paša pozove Franceta k sebi, prešerèno se mu zahvaljuje, ter mu
Razne dela (1870):	Za sestro, za očetam, gre on — bo kopa treh. Ko paša tak primaha odpertih zdaj do vrat, Nasprotnika zagleda, ki serka
Mahmud (1870):	mesta. Naglo se je razglasilo po mesti, da je prihrumel paša z vojsko. Zbere se naglo nekoliko mόž, na čelu jim
Mahmud (1870):	v marsikteri bitvi merila, Herbart Turjaški in ljuti Ferbadbeg bosniški paša. Slutil je vže Turjaški, kaj ga čaka, kajti bila se
Mahmud (1870):	da je deček bistrega duhá in da bo izvrsten vojak. Paša ga je poturčil in učil Mohamedove zakone in muzulmanske običaje
Mahmud (1870):	vračajo ž njimi na svoje domove; le enega dečka noče paša prodati. Deček je okroglega in lepega lica in ponosnega čela
Mahmud (1870):	jo boža po licu in kar le želi, jej spolni. Paša jo je vprašal, ali je kristijana, povedala mu je resnico
Od pluga do krone (1891):	ga je paši in dobil nekaj zlatov, kadar je bil paša dobre volje. Štirje možje, katere smo videli, ko so poskakali
Zadnji gospod Kamenski (1898):	bi rad pokazal sultanu Mohamedu II. v Carjem gradu«, odvrne paša. »Dobro! « izvozi jo hitro zviti beg. »Imej ga, toda vse

paši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim

▶ pašček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pašček
- paščik
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni.

▶ pašen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pašna

paſhna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali s kakim resálam, ali is norzhije nepokonzhajo , pa ſhe paſhna shivina omólſa in polomi; tako per takih okoljſtavah per vſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savarje; sraven tega pa tudi sapovedo, de ſhkoda, karkoli jo paſhna shivina na polju ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj

pašno

paſhno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na paſho goniti , je tréba tadaj vſajen shiv plot pred paſhno shivino obvarvati , ſizer bi bilo persadevanje saſtonj in potroſhki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mejah poljſke perdelke ſpaſuje ; ſhe drugi ſpet sa ſtorjeno ſhkodo paſhno shivino rubijo. Toshbá in prepirov med ſoſeſkami ni konza, velikokrat
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſhnje gradili, sato, de bi bili zlo majhne njive pred paſhno shivino varovali, Şedanjim zhaſu pa, kér ſo ſe ljudje povſod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſtave ſlehernimu, kdor ſvojo shivino paſe, ojſtro sapovedo, de naj paſhno shivino v ograji savarje; sraven tega pa tudi sapovedo, de

▶ pašnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pašnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen, de jim slede zvije. Se med domače čede
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in Zaborštanje! de ste svoj lastni prid spoznali in občni pašnik razdelili. Vredništvo. Žalostna povest iz Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velikim veseljem smo slišali, de boste 280 oralov velik občni pašnik (gmajno, Lustthaler Gemeinweide) razdelili, ki Vam je dosihmal le malo

pašnika

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tisti kos pravice, kteriga so Zajevšanje in Podgorjanci do tega pašnika imeli, odkupili. Slišali smo sicer, de nekteri iz poslednjič imenovanih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takim lahko razumeti. (Dalje sledí. ) Odperto pismice na posestnike Dolskiga pašnika. Z neizrečeno velikim veseljem smo slišali, de boste 280 oralov

pašnike

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ojstro kaznovan. 8. Tudi na to je gledati, da na pašnike, ki so blizo ceste, po kterih se klavna živina memo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ker bi sicer, ako so z govejo kugo navdane, oskrunile pašnike s slinami, z govno, ki zamorejo zdravo živino okužiti. Govna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	7. Kjer se goveja živina na občne pašnike goni, naj posebno župan na to pazi, da se nobeno

paſhnike

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali

pašniki

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v jutranjim soncu. Tu so bili zeleni travniki, tam travnati pašniki, na kterih so se v senci posameznih drevés vesele čede
Botanika (1875):	stoje na plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da so pašniki priraščeni vencu, tako da se vidi, kakor da bi bile
Stelja in gnoj (1875):	mrzlejše greš. Kolikor na mrzlejšem in višem kraju so planinski pašniki, toliko manj jim koristi navadna stelja in še najmanj navadna
Stelja in gnoj (1875):	od začetka sveta živina sama gnojila travnike, odkar so bili pašniki in živali, ki so se po njih pasle. Že davno

pašnikih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar
Stelja in gnoj (1875):	po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor

pašnikov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši
Stelja in gnoj (1875):	laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh stelja biti? 1.

spašnikov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, ker nam

▶ pašnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paša, pasenje; [sskj]

pašenj

paſhinj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ona mati Ne bo Teb' bit' jenjala! — n. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pesmi péti Sestre tvoje ne bo sin. S. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza

pašnjah

paſhnjah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v obdelane laſtnine rasdeljeniga ſvetá, kakor ga je v obzhinſkih paſhnjah, bi bilo priproſto, komu sapovedati, de naj bi ſvoje njive
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſo proſili, de bi ſe neſpodoba in pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka savoljo paſhnje dane sapovedi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Deliſhe je bilo v njivah, ſenoshetih, nar vezhi pa v paſhnjah. Njive in ſenosheti je ſleherni deleshnik ſebi obdeloval in gradil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naredí, in hude kushne bolesni ena zhreda od druge, na paſhnjah nar loshej nalese. Şhe ena napaka, ktero je treba opomniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali v gojsdih, med ſeboj rasdelili. Modra
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe otrozi poſtopáje v pretepanju shivine, v preklinjevanju, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	more tajiti, de ſe le ſlabo redí shivina na obzhinſkih paſhnjah. Zhe hozheſh od krav kaj prida namolſti, njim moraſh sraven

pašnje

paſhnje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	eden drusiga uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini, ampak tudi she majhne otroke k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſorte shivinſke bolesni ſe sazhnejo v zhredi, sató, kér ſo paſhnje sapuſhene in preſlabe; tudi ſlabo vreme pod milim nebam shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ograjene; sakaj neſpametno bi bilo, ko bi bili ljudje velike paſhnje gradili, sato, de bi bili zlo majhne njive pred paſhno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polju ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo. Po le ti poſtavi je obzhinſtvam dolshnoſt naloshena, ſvoje paſhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka savoljo paſhnje dane sapovedi ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Njive in ſenosheti je ſleherni deleshnik ſebi obdeloval in gradil, paſhnje pa neismerjeniga proſtora ſo bile vſih deleshnikov ſkùp, in niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetá; tudi ljudi je bilo manj. Dan danaſhen ne teknejo paſhnje toliko. Veliko glav majhin proſtor hitro pozepetá, shivina vezh paſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravnajo. One ne gradijo semljiſh, ktere ſo ſi sa obzhinſke paſhnje odlozhile, ampak zhredam dajo paſtirje, kteri ſo vezhi del nemarni

pašnji

paſhnji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor njim gré; ravno ti terdijo terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki v paſhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav paſejo, kakor njim gré; ravno

▶ pašteta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pašteta

pošteta

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z jajci. Meso z žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ter jo v ne prehudi peči do dobriga speci. Ribja pošteta. Napravi navadno mehko in tako imenovana poštetno testo. Za to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pošteta iz gosjih jeter. Čisto oprane jetra v gorko mleko deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim

pašteto

pošteto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ene koščike od košic zbrane ribe zrežeš. Potem devaj v pošteto eno lego budle, pa eno lego ribe, lepo jo pokri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drugo uro noviga mleka vanje vli. Iz tako perpravljenih jeter pošteto takole napravi: Odcedi pervo redko juho, naredi pošteto iz tenkiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Napravi navadno mehko in tako imenovana poštetno testo. Za to pošteto zbrane ribe, ali menke, ali šuke ali karpe, ali posterve
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	operi; budlo (filo) pa ravno tako napravi kakor za mesno pošteto, le s tem razločkam, de namesti mesa ene koščike od
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perpravljenih jeter pošteto takole napravi: Odcedi pervo redko juho, naredi pošteto iz tenkiga testa deni na dno putra, limonovih koleščikov, kos

▶ paštetica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

paštetice

paſhtetize

Kuharske Bukve (1799):	naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. 6, inu daj na miso. 10. Pemſka shupa. Sręshi
Kuharske Bukve (1799):	glasham vſaki kupez ven, inu savij vkup, kakor ſe naloshene paſhtętize dęlajo. Pohaj jeh v' maſli lepo rnmeno, inu ne prenaglo

▶ pa ta veznik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

pa to

patu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anu Moshtuo umerje alje biu oshenian bel ledik je useanu patu se mora gorei ajn anja une sgoditi? naiprai sbarei ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Iashati belpa boda te Duh teba sashribano puſtov podtuojo guavo patu boda daiteh inu klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti dovi

▶ patent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

patent

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	obležalo. Novičar iz mnogih krajev. V deržavnim zakoniku stoji cesarski patent od 15. tega mesca, kteri naukaže nektere ravnave, kako se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bo dalje iz vse te opornosti ogerskih protestantov zoper cesarski patent, se ne vé. Iz Češkega. Goveja kuga se je zatrosila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	in prepira. — izdajanje teh novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta, kteri je veljaven za vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ali pa celó iz ptujih dežel, bode te dni cesarski patent za take naselnike oklican, kteri določuje vse okoljšine novih naselbin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	prepovedb zberajo po celi deželi in podpisujejo pisma zoper cesarski patent, in če ne morejo tega drugod storiti, se godí to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Gewerbeordnung) je prišla zadnje dni lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. dec., kteri oklicuje novo postavo, ki šteje 160
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	istino našega priporočila. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Cesarski patent od 28. dec. oklicuje, da vsi cesarski davki z istimi

potent
Kmetijske in rokodelske novice (1848): premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo

patentom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iz mnogih krajev. 2. dan t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski

▶ patentovan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

patentiran; Pleteršnik

patentovane
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi
patentovanih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in

▶ pater samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pater

Sacrum promptuarium (1695):	pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama
Oče naš (1854):	razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je
Oče naš (1854):	in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto
Oče naš (1854):	vedno še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za
Oče naš (1854):	Ménart in Barba sta se urno za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi

patra

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako

patrom
- patram
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer

▶ paternošter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožni venec; [sskj]

paternošter
Kmetijske in rokodelske novice (1846): murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če

▶ pa ti veznik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pa ti

pati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabi duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari kader bo te duh pershou ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srezho zve priti inu bras usa strahu: al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ves nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav:

▶ patoka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

patoka
Kemija (1869): se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in
patoki
Kemija (1869): se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132

▶ patriarh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

patriarh
- patrijarh
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa
patriarhi
Branja, inu evangeliumi (1777): Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite.

patriarhom

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Konec sledi. ) Zgodovinske reči. 6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom hvale dolžan. Da je saj v večji del sedanjih slovenskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	važna, vendar nam draga reč, za ktero bi mogli Oglejskim patriarhom hvalo vediti. Poglejmo namreč, kako daleč se sedanji čas sedeži

patriarhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	vſih revnih, Pomuzh vſih kerſhenikov, Krayliza tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ſkrivnoſti ſo bilę od sazhętka tiga ſvęjtá vupanje tih Patriarhov, enu zhudu tih Prerokov, en tróſht tih pravizhnih, en ſhaz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	bukve oglejskih škofov Niceta in Pavlina, in del verste ondašnjih patriarhov na svetlo dal; morebiti je kaj več v življenjopisu sv.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	krivico. ” Jez saj sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela Oglejskih patriarhov niso verjetne. Razun svete vere je pa morebiti še druga

▶ patron samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

patronov

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſturuv ſvojimu folku. Na dan Ss. Joanneſa inu Paula Marternikov Patronov zhes hudu ureme. Evangelium S. Lukesha na 12. Poſtavi. V'
Abecedika ali Plateltof (1789):	dellal, ima k vezhi zhaſti Boshji, Marie Divize mojeh ſveteh Patronov, sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu

patronu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je

▶ patrona samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naboj, vložek; [sskj]

patrona
Revček Andrejček (1891): Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna

▶ pav samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pav

Roza Jelodvorska (1855):	V nedeljah se je sicer nališpala, de je bila kakor pav; ali o delovnikih je bila tako vmazana, kakor bi se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nebu. Boštjan stopi k bližnji straži in praša: „Prijatelj! kaj pav počno tam-le naši sosedje? ” „Černa sužnja je prišla, ktero imajo

▶ paviljon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paviljon
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico; na obéh stranéh, med kapelico so

▶ pavletov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pavletovo
Revček Andrejček (1891): sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč

▶ pavlinček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pavlinček

Zoologija (1875):	v zadnjih letih nazaduje. K prelcem spadajo še nadalje : nočni pavlinček (Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom
Zoologija (1875):	gospica (A. Paphia); osatnik (Vanessa cardui); admiral (V. Atalanta); dnevni pavlinček (V. Io), pod. 187; pogrebec (V. Antiopa); veliki koprivar (V.
Zoologija (1875):	škoduje po jelovih in borovih gozdih; smrtoglavec (Acherontia Atropos); večerni pavlinček (Smerinthus ocelatus); velerilec (Macroglosa stellatarum); krasni oleandrov veščec (Sph. nerii

▶ pavljanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

pavljanskimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s sardeljino polivko in krompirjevim hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje

▶ pavola samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bombažna preja; [sskj]

pavole

Stric Tomaž (1853):	naj jo pa za kej druzega porabijo, postavim za pobiranje pavole, za kar bo po mojih mislih prav dobra, ker ima
Botanika (1875):	leta se je na Českem popredlo 85.509 centov surovega bombaža (pavole), za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga leta

pavolo
Stric Tomaž (1853): da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo

▶ pavolen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bombažev; Pleteršnik

pavolnih
- pavoljnih
  Gozdovnik (1898): roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se

▶ pavolnak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bombaževec; Pleteršnik

pavolnaki
- pavoljnjaki
  Gozdovnik (1898): jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko
pavolnakov
- pavoljnjakov
  Gozdovnik (1898): belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel.

▶ pavolnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

preja; kontekst

pavolnika

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te dva mojstra na leto izdelata, in z svojo robo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hiti, kolikor je mogoče. — Dober izdelek je bil en kos pavolnika, kiga je Marija Knaflič v Celah na Gorenskim tkala. — Nože

▶ pavolopredilnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

predilnica za bombažno prejo; kontekst

pavolopredilnice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za čevlje. 30. Gosp. V. in D. Moli e, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani, za parno mašino. 31. Gosp. J. Nikel, strugar

▶ pavov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pavovega
Kmetijske in rokodelske novice (1846): de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo

▶ pazduha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazduhah
Botanika (1875): češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega

pazduhe

Svetinova Metka (1868):	se na zid, ki opasuje cerkev, vzame zvezek pisem izpod pazduhe, razgrne jih počasi in gleda srepó vanje, akoravno ve vse
Bolna ljubezen (1874):	dejala gospa, »kako lepo! Lahko nas spremite! « Prijela se je pazduhe svojega moža in meni nesrečnemu ni ostalo druzega, kot se
Marjetica (1877):	niti vedela ni, da je krajši pot, če je oklenjena pazduhe Štefanove. A to je neprijetno in tesno, da niti ne
Marjetica (1877):	In šle so. Marjetica se je oklenila materne in tetine pazduhe. A vendar se jej je več potov spodtaknila noga, počivati
Vanda (1888):	gospodično in tujega častnika, ki je omedlelo gospo prijel izpod pazduhe ter jo toliko po konci držal, da ji ni kri
Zádruga (1890):	poklonil izvoljenki, prosil jo za »četvorko« ter jo vzel izpod pazduhe in vodil po dvorani. Za njim so prihajali po redu
Lisjakova hči (1892):	ki nismo za ples. « To rekši vzame tovariš Mraka izpod pazduhe in ga odvede v gostilno, kjer sedi za dolgo mizo
Lisjakova hči (1892):	splošni gneči se pokaže med zadnjimi tudi Klotilda, katero izpod pazduhe vodi nadporočnik Ahnenfels. Nič se jima ni mudilo, zató nista
Lisjakova hči (1892):	preslab je. Zato ga primeta vsak z jedne strani izpod pazduhe in ga nekoliko neseta, nekoliko vlečeta ter takó po malem

pazduho

pasdiho
Genovefa (1841): ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je

pazduho

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	konec ležal čez levo ramo, dragi pa segal pod desno pazduho; spredaj na persih sta bila konca skupaj sklenjena.
Ferdinand (1884):	roka. « Brzo dene svojo razkuštrano lasuljo na glavo, stisne pod pazduho svoj trivoglati klobuk in prime v roko z bakrom okovano
Ferdinand (1884):	nosil redovniško obleko, v roci je imel palico in pod pazduho je nesel molitevnik.

pazho

Tihotapec (1855):	izusti Ivan naglo in skoči na noge. Gosli vzame pod pazho, in urno koraka proti bajti. — — — Zopet sije luna. En večer
Tihotapec (1855):	se je čoln v breg precej trdo zadel bil, pod pazho i ga pelje, akoravno sam grozno truden, v vas. Ko
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	kabinet, pa kmalo spet pride z dolgo firnažasto marelo pod pazho. S Šnakšnepskovskim greva naprej, za nama pa Boštjan pod težo
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	prizdiguje in da se kmalo pod eno, kmalo pod drugo pazho popraskuje. Rečem mu tedaj: »Gospod! mislim, da ste v Češnovarjevem
Zgubljen mož (1864):	pinjo, ktera je mnogim ljudem simbol civilizacije. S knjigo pod pazho sem rad pohajal po polji, če je le vreme bilo
Domen (1864):	jo mož, na enkrat ves potolažen. „Bokal vina ima pod pazho in ne mara, da je tisti Domen, ki je bil
Razne dela (1870):	Sladke simfonije kras Je besede njene glas. Pelje pa pod pazho eno Lepo, tode starši ženo, De je mila svekervá, Zgodba
Razne dela (1870):	vladarstvu, Rujave ključe tujcu dajo v pest; Mi pa pod pazho roke tù neskerbno Otetbe drage blagi čas morimo. — Zvem, de
Razne dela (1870):	krasno puško sname, S cekini poln nabaše svilni pas, Pod pazho citre zlatosvitle vzame, Iz dvanajsterih nar milejši glas, Žapusti v

paz-ho
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti

▶ pazdušen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pazdušni

pazduhni

Botanika (1875):	preko njega. Na deblu se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72.) skončuje deblo in
Botanika (1875):	72.) skončuje deblo in ga daljša pri svojem daljnim razvitku. Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti
Botanika (1875):	zamorejo skoraj na vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji. Pazduhni in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka
Botanika (1875):	tudi končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so odloči od cevnih povezkov v deblu, jih nekoliko
Botanika (1875):	deblu, jih nekoliko, ki se ognejo na stran in v pázduhni brst stopajo, med tem ko postranski brsti sami narejajo nove
Botanika (1875):	sredi vidimo veči končni brst, na vsakej strani po eden pazduhni brst in na vseh se že razloči število in nastava

▶ pazeč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pazeč
Gozdovnik (1898): Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to ime bo, to je

▶ paziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazi

pasi

Genovefa (1841):	vſe ſhibíne polne velikih popkov. Sdaj pa le vſak dan pasi, kaj ſe bo s njimi sgodilo in povej mi potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vishar da, de ga vodi, in de na permerno kurjavo pasi; ta mora biti pameten, tresen in zhujezh zhlovek; neſme prav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grisha, merſliza i. d. v. zhlovéka pokoré. Torej naj vſeſkosi pasi, de ſi ne bo njegova drushina v veliki vrozhini prevezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſéj ſemenſko serno vſako po ſvojimu poſebnimu zhaſu. Ne pasi v pratko sa dan, iméj ſkerb le sa prav obdelano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plemena v deshélo vodili, zhe ſe le ſkerbno na to pasi, de ſe med domazho nar lepſhi in imenitniſhi sa rejo

pazi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo
Tine in Jerica (1852):	za naprej posvarjeni: „Tega več ne stori,” ali, drugopot bolj pazi” to je bilo skorej vse svarjenje. Če je pa kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež
Botanika (1875):	skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	išče in najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer

paſi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali kaka diſhava ali ſmrad jim je sopern. Majhne zhervizhke paſi s voljnim mladim perjizhem is méj, in ga jim drobno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posneji zhaſ perhrani, sa takrat, kadar délo pride. — Preſhizhe dobro paſi, zhe jih pa samudiſh, jih boſh po tem prav teshko

pazijo

pasijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pet shenſkih, ali pa odraſhenih otrok, ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koreninzami vred isruje. Ne bom ti kasal, kakó malo paſtirji pasijo in kakó malo vedó, kam in kje ne gré shivine

pazijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu

pazil

Robinson mlajši (1849):	kroke. Po poti je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v šolo. V šoli je bil posébno tih in je pazil na vse, kar se je v nji godilo.
Najdenček (1860):	Parizelj najini tovarš. Kot svojega Ijubčka je posebno na mene pazil. Zakaj dasiravno je za vsako zobavljanje že vterjen bil in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tudi vojakov dal”. Pravijo, da cesar Napoleon bo zdaj le pazil: ali bi s svojimi nameni na Francozkem utegnil več zgubiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pazil tisti večer, kako željno ste pogledovali na mojo tetico Nežo
Gozdovnik (1898):	se Kučilo. »Nisem jaz morilec, nego ste vi! « Fabij ni pazil na ta ugovor; prstana je nesel k ustam in ju

pazila

Tine in Jerica (1852):	mudila, ž njo v vert, pivnico, itd. hodila. Natanko je pazila, kako se Maria proti deklam in dragim poslam obnaša. Vse
Najdenček (1860):	to prišel. Dajte kravam kar vam ukažem. ” Žena je zvesto pazila na njegove beséde in obljubila vse storiti. — „Anže,” je rekel
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stara siva žena, ki je hodila sem ter tje in pazila na cvetlice v smrtni hiši. »Kako si prišla do sem
Valenštajn (1866):	kakor čarovna veriga. Grofinja. (ka je mej tem vojvode skrbno pazila, vidi, da se je zamislil). Brat hoče biti sam. Pustimo
Revček Andrejček (1891):	Sklene roki. ) Lepo te prosim! Franica (ne da bi nanj pazila). Za mé ni nič več na svetu! Pavel (prisrčno). Franica

pazili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava
Fizika (1869):	stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se

pazimo

pasimo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo

pazimo

Botanika (1875):	78 Če pazimo na to, kaj se godi s tistimi zrni cvetnega prahu
Občno vzgojeslovje (1887):	predstav. Dokler se tega zavedamo, govorimo o čustvu. Navadno pa pazimo najbolj na ono predstavo, katera je merodajna pri vzbudi čustva

paziš

pasiſh

Pozhétki gramatike (1811):	vous soyez plus attentif je tréba, bo treba, de bol pasiſh. Vprava druga. Kader je pervi glagol v' enimu preteklih zhaſov
Genovefa (1841):	vunder ſhe niſi. Pa to lahko, ako lé nekoliko naſe pasiſh, na ſébi vidiſh vſaki zhaſ. Gléj, ti bi gotovo ne

pazite

Divica Orleanska (1848):	Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem
Blagomir puščavnik (1853):	govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas
Valenštajn (1866):	Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz
Lohengrin (1898):	kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni

paziti

pasiti

Genovefa (1841):	ljubi Bog narédil. Pa Genovefa je djala: „Sam moraſh sdàj pasiti in gledati, ter mêni povédati, kaj bodeſh naſhel. Gléj, koj
Genovefa (1841):	tirjal, in ſvôjimu svéſtimu Volku ukasal, dôbro na grajſke vrata pasiti, de nihzhe ne pobégne, in ſlushab-

paziti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj se jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga
Rudninoslovje (1867):	imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo
Kemija (1869):	za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj
Botanika (1875):	podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču
Občno vzgojeslovje (1887):	se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci že od prvih
Občno vzgojeslovje (1887):	po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa
Zeleni listi (1896):	odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja

▶ paziti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opazovati; Pleteršnik

pazi
Valenštajn (1866): Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega

▶ pazka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paziti, varovati; [sskj]

pazko
Robinson mlajši (1849): Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene

▶ pazljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazljiv
Valenštajn (1866): kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak
pazljivo
Občno vzgojeslovje (1887): bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to

▶ pazljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazljivo

pasljivo

Genovefa (1841):	ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in
Genovefa (1841):	previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi

pazljivo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim
Oče naš (1854):	božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na
Roza Jelodvorska (1855):	Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre
Viljem Tell (1862):	Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko
Mlinar in njegova hči (1867):	povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v sercé utisnila — zakaj kar iz

▶ pazljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazljivost

Roza Jelodvorska (1855):	zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali.
Fizika (1869):	šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po
Občno vzgojeslovje (1887):	brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora
Občno vzgojeslovje (1887):	Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se
Občno vzgojeslovje (1887):	vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves
Občno vzgojeslovje (1887):	prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako
Občno vzgojeslovje (1887):	se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec

pazljivosti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja svoje kože
Občno vzgojeslovje (1887):	nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in

pazljivostjo

Stric Tomaž (1853):	na sedlo bliskoma oddirja. “ „Povejte naprej? reče Vilson z veliko pazljivostjo. „Kupil je še ob enem moj gospodar mojo nar starši
Fizika (1869):	ljudje premišljevali prirodo, vender niso tega delali vselej z enako pazljivostjo. Tako skrivnostno in čudovito delo zahteva, da je bralec miren
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	se spravi in vgnjezdi. Le z velikim trudom i s pazljivostjo obvaruješ tvoje gosence te bolezni, i to s tem, ako
Botanika (1875):	Ti popotniki vedó tudi pripovedovati o poskušnjah, narejenih z veliko pazljivostjo, da bi zasadili kinovce tudi na otok Javo v južno-vzhodnjej
Gozdovnik (1898):	Areljanos. « »Z angleško vojno ladijo, pravite? « poizveduje Kanadčan s pomnoženo pazljivostjo. »Dajte, obrnite se malo okolu! « »Sedel je na levi Tiburcija

▶ paznik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paznik

Od pluga do krone (1891):	več pivcev nižje vrste, med njimi Petelinov Janez in jetniški paznik iz Tranče. Govorica v družbi se je sukala okolo poslednjih
Od pluga do krone (1891):	večerjo, vsuj v čašo spalni prašek in počakaj, da se paznik vrne. Ko ti izroči večerjo in pijačo, natôči hitro čašo
Od pluga do krone (1891):	njo, kadar ravsne po Vas; ona Vas reši. ' Kakor je paznik računjal, takó se je zgodilo. Joca posveti nad jamo z
Od pluga do krone (1891):	pozneje zaškripljejo zopet vrata Nandetove ječe in vánjo stopi jetniški paznik, mož zabuhlega obraza in rdečega nosú, znamenje, da ne more
Od pluga do krone (1891):	povsod proslavljajo s šentjanzevicami. » «Oh, kaj bi ga ne! » pravi paznik že nekoliko vinjen,« saj sem ga takó potreben,» in rèsk
Od pluga do krone (1891):	in bokal vina. Za dobro uro, okolo jednajstih, primaje se paznik z večerjo — mrzlo pečenko in poličem vina v Nandetovo célico
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	poriniti prav h kraju in z bregom vštric. A podpeški paznik je takrat že spal, in Gabrin si je mislil: kaj
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	torej ne zadeva nikaka krivda. Temu je pritrdil tudi magistratov paznik na Vrhniki; ta je služil poprej precejšnjo vrsto (deset) let
Najmlajši mojster (1896):	spite, stric, bom že jaz pazil! « rekel mu je mladi paznik, in vratar je zadovoljno prikimaval s svojo sivo glavo. »E

▶ pazno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazljivo; kontekst

pazno

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E
Revček Andrejček (1891):	Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. )

▶ paznost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazljivost; [sskj]

paznosti

Gozdovnik (1898):	da pojdejo na podjetje šele proti jutru in zatorej svoje paznosti niso tako napenjali, kakor je veleval njih sedanji položaj. »Ne
Gozdovnik (1898):	bi se bilo kaj pokazalo, kar bi bilo vredno njihove paznosti. Naposled, popoldne, začuje se konjsko topotanje, in Bizongriva, prežeč iz

▶ paž samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paži

Lohengrin (1898):	Osem žen svečano hodi okoli njiju, med tem ko jima paži snamejo težka vrhnja odevála. ) Osem žen. Kot Bog, vaju k
Lohengrin (1898):	žene z Elzo, na levi možje z Lohengrinom in kraljem. Paži z lučmi gredo naprej. ) Pirna pesen (mož in žena). Spremljana
Lohengrin (1898):	na čelo. ) Miroslav (se pojavi na cerkvenih stopnicah; žene in paži se prestrašeni umaknejo). O kralj mi! Oblagáni knezi! Stojte mi
Lohengrin (1898):	radosti Se dolgo ure té! (Kralj objame in blagoslovi poročenca Paži opominjajo, da je treba odriniti; provod se zopet vredí; možje

▶ pecelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pecelj

Botanika (1875):	stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi
Botanika (1875):	soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi

peclja

Botanika (1875):	pogostoma se dobé liho-pernati listi, pri kterih stoji konci glavnega peclja en posamen listek, ki nima para (pod. 98., akacija), kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	drugače. Naj tukaj še pristavim, da mreža, na kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz pocinjenega vlaka, iz vzroka

peclje
- pezle
  Kuharske Bukve (1799): najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo

peclji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	sem in tje drgne, tako, da ostanejo na mreži sami peclji, kateri se potem vržejo v kako posodo, da se otečejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	posodo, da se otečejo. Mleti se pa mora grozdje s peclji vred zato, da dobi vino potrebno čreslovino. Nek vinogradnik mi

▶ pecirk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

komisija; kontekst

pecirk
- pezirk
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi

▶ peč samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peč

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó široka biti, in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se je gorkota za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v
Robinson mlajši (1849):	kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa
Mineralogija in geognozija (1871):	Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad
Deborah (1883):	sem, a besede ni bilo iz nje! Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata

pezh

Biblia (1584):	inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo
Biblia (1584):	inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	50. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih sób.

pečeh

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	nekaterih sob (izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo in celo zimo ne odpró okenj, marveč jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	zato je menda popolno upravičeno, če začnemo s pečmí. Pri pečéh pogostoma nahajamo toliko napák, da je groza. Mnogo je tacih

pezhah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na

peči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se mu ne sme več toplote dati, kakor je v peči, kader se pečen kruh vun vzame. Če se pa zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam
Fizika (1869):	peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni

pezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove

pečjo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo
Rudninoslovje (1867):	Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem

▶ peča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana

pezho

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	SHĘSTI NASTOP. Tonzhek , Goſpá , Nęslka. Nęshka. Pernéſse portek, inu eno pezho. ) Kaj grę narasen , vaſha Gnada?
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sdej pak portek — en malu bol na zhelu — toko — Goſpà. Pęzho puſti 'lepA sad doli mahat — Srajzo en malu narasen , de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	malu, koker pride, k' deklizham ſpravi, Tonzhka ględa, inu mo pęzho gori vsdigne. ) Ho ! ho! tizhek! ſmo tukej ? Goſpá. (ſe vſtraſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	djali ? — Le tiho , vshe vęjim — moj portek, inu to prashenzhno pęzho. (gre doli ſkusi tę poſtranſke vrata. ) PETI NASTOP. Tonzhek , inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je ſturiti! — (Tonzhek vſtane. ) ſant bres ſukne! na pol ſlęzhen! pęzho na glavi! jeſt s'njim saperta! — O moj Bog ! moj

▶ pečanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečanje
- pezhanje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje

▶ pečar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečarje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ali pa trešičic brinjeviga lesa v vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam

▶ pečat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečat

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha

pezhat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Koga ? (Piſmu ogleduje. ) — Goſpá. (tihu k' Nęshki. ) De bi pézhat popravili. Nęslika. (tihu k' Matizheku. ) De bi pezhat popravili. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	De bi pézhat popravili. Nęslika. (tihu k' Matizheku. ) De bi pezhat popravili. Baron. {k' Matizheku. ) Govori, kaj je męnil ? Matizh. De
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizheku. ) Govori, kaj je męnil ? Matizh. De bi — de bi pezhat popravili. Goſpá. Morebiti niſi prov sapezhatil ? Baron. (jęso nasaj dershy

pečate

Viljem Tell (1862):	poslanci mnogih mest, Dežele švábske in porenskih zemelj; Prejeli vsi pečate svoje so, Veseli se na dom povrnoli. Al mene, vašega
Viljem Tell (1862):	tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Ki jih sicer je dal vsak novi cesar; Tam bili

pečati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva

▶ pečaten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečatni

Rudninoslovje (1867):	za pókost, za tlak. Tudi se dela iz nje črni pečatni vosek i neki mort za zidanje pod vodo, i dr.
Kemija (1869):	vzhodno-indijskih dreves, ktera vbada neka majhna žuželka. Iz njega izdelujejo pečatni vosek, a na vinskem cvetu razproščenega rabijo mizarji za navadno

▶ pečati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ukvarjati se; [sskj]

peča

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj
Mineralogija in geognozija (1871):	okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost
Občno vzgojeslovje (1887):	sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti

pezha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe

pečajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo

pezhajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani

pečal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polji gre urno rôke: Kmet'vavec se sledni za nas bo pečal. Se sveta nedelja, se praznik obhaja. Brez dela postopa družina
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tako preučen, de bi se z nadnatornim preiskovanjem in ispraševanjem pečal; naj rajši vsakdo na koncu tega pisanja sodi, kaj de
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kralju toliko legala čez kraljiče, da se ni več za-nje pečal. »Pojdite v svet in živite se sami! « reče jim hudobna
Čas je zlato (1864):	rad bi vidi, de bi se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi en
Čas je zlato (1864):	po svetu toliko poskusil in se s tako različnimi ljudmi pečal, kteri zmed nju bi bil gospod, kteri pa služabnik. Preden
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojimi verti in toplicami — le s tacimi krasotami se je pečal njegov duh. Zdaj je pred seboj zagledal v domišljiji samotno
Ferdinand (1884):	zapeljivega sveta mi ne morejo več škodvati«, rekel je češče. Pečal se je tudi z naravoslovjem. Nabiral je razna zelišča in

pečala
- pečala
  Zoologija (1875): drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800
- pezhala
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen

pečali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Od vas ) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali*; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za
Mlinar in njegova hči (1867):	ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič nemogoče, kratko ni malo nič. Kdor

pečamo
Fizika (1869): in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé

pečati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zanaprej ne bo več njih edina skerb, se z otroci pečati. „Neven” dobro pristavi: Skoda je, da babelice niso še tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	do sviloreje. Perva skerb vsakterega, kdor se namenva s svilorejo pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega vzame, ino naj si razbeljeno železo pripravi, s
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	pa iskali? Ali ne véste, de se moram z rečmi pečáti, ki so mojiga nebéškiga Očeta? Simeon, stebernik, je v svojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	blizo 400 gold. itd. Kdor pa želí se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na zasajo murb, da mu dajo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	šal, de z norci In hudobnimi ljudmi se ne pečati. Ako bi bili vi to storili, bi bile vaše okna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pozabljene, da so se v najnovejših časih jeli učeni bolj pečati ž njimi. Sosebno sedanji papež, sv. Oče Pij IX. so

pezhati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rada sama bila, kader sem pak mogla is ludmy se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	neshl, de moresh is nekateremu saj na en zhas se pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt

▶ pečatnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečatnik
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela, kako bi plačala poslanca

▶ pečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečnega
- pečniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije
pečni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko

pečno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	so tudi na drugi strani rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži

pezhno

Kuharske Bukve (1799):	eno libro ſadja ali jabelk tudi na ſhipe sręsane, pomashi pezhno ponvo ſrovim maſlam, obloshi na dno ſhpeham, potle s' jabelkami
Kuharske Bukve (1799):	ozheſh meſo pezhi, pezkęnko ali prato imęti; deni meſo v' pezhno ponvo na trinogi nad sherjavzo; kader ſe sazhne dobro pezhi
Kuharske Bukve (1799):	potęgneneh auſtrig, sadnizh deni notri, kar ſe od kopuna v' pezhno ponvo natezhe. Ta polivka ſe na sherjavzi v' kosi smirej
Kuharske Bukve (1799):	tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha en pokrov is shelęsniga
Kuharske Bukve (1799):	pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle ſę oſhohtajo, v' pezhno ponvo denejo; katira pod razo ſtoji, de ſe v' njo

▶ pečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečen

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sme več toplote dati, kakor je v peči, kader se pečen kruh vun vzame. Če se pa zlo vodeno sadje, kakor
Revček Andrejček (1891):	sedaj pa že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta

pezhen

Kuharske Bukve (1799):	151. Shuka v' míſhelnih. 152. Pezhen Som, inu Sulz. 153. Liſka v' rujávim polivanji. 154. Shuka
Kuharske Bukve (1799):	36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' krini.
Kuharske Bukve (1799):	miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún s' auſtrigami nadevan inu pezhen. Nękej ſroviga maſla sgrej v' kosi nad sherjavzo, notri deni
Kuharske Bukve (1799):	de k' dnu ne pade, zhe ni morebiti v' maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave
Kuharske Bukve (1799):	Pezhene meſne jędi. 108. Jelęnovi koſez per rępi v' polivki pezhen. Zemmer. 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat
Kuharske Bukve (1799):	de jo s' shlizo jemlejo na kopuna, katiri ſe poſębej pezhen na ſklędi da na miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún

pečena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta

pezhena

Kuharske Bukve (1799):	ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan
Kuharske Bukve (1799):	s' maſlam dobro pomashe, s' moko ali s' drobtinami potręſe. Pezhena torta ſe ob obodi s' nosham podręshe, obod prozh vsame
Kuharske Bukve (1799):	enmalo ſroviga maſla pezhe. Kader je na eni ſtrani pezhena, ſe na drugo preverne, inu zhe je tręba, s' maſlam
Kuharske Bukve (1799):	sloshi ribo v' ſklędo, ſok pa na njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto

pečene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ogenj bolj živ biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ognji koža lahko počila. Jetra in želodec niso za nič. Pečene pišeta.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi in v razbeljenim maslu ocri. Telečje rebrica nad rošem pečene (kotleten). Tolci jih do mehkiga, odloči kožo od košic kviško
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	speci. Ko ga v skledo deneš, nekoliko juhe nanj vli. Pečene jagnjičeve persi. Namoči eno žemljo v mleku, ocri nekoliko zeleniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupkov in jajčnic v kozi z drobljancam putra pari, položi pečene lešterke v skledo in poli jih s polivko (zosam). Pečene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Korenje na župi. Meso s kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha mu plača testo. Ko so bile sove in opice pečene, jih pobere Pavliha v jerbas in jih nese sabo, kjer

pezhene
Kuharske Bukve (1799): s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami

pečenega

pečenega
Robinson mlajši (1849): ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino

pečeniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mesne župe. Bela župa. Stolci na drobno kos pečeniga telečjiga mesa ali eno piše, pol unče mandelnov in eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zavri. Pol ure pred, ko imaš v skledo djati, perdeni pečeniga in olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na to dobre mesne župe in vina, perdeni lepo rumeno pečeniga kopuna, naj vse kupej dobro zavre; mišelne čisto operi, od
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nenadevaniga. Namesti debelih vinskih jagod se tudi drobnih, mandelnov in pečeniga kostanja vzame, tedaj se mora pa šest lotov na drobne

pezheniga
Kuharske Bukve (1799): ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul

pečeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim špeham natakni ali pa persi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	natakni in potem z njimi ravnaj kot s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kuhani raki. Okisana zlatoka. 143. Lečnata župa. Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje. Mozgovo kuhanje. Pečeni svinjski herbet s solato. Torta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	krepko poprijeti: Печенi голубi нiкомур самi в уста нa лътаjу (Pečeni golubi nikomur sami v usta ne letajo). Zastonj bi čakali

pezheni

Sacrum promptuarium (1695):	jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c.
Kuharske Bukve (1799):	gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno

pečenih
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v

pečenimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	špeham čedno natakni in potem z njimi ravnaj kot s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tankim kosam špeha obeti in ravnaj žnjim kakor s pečenimi pišanci, samo, de se mora zavoljo mesnatih pers nekoliko bolj

pečeno

pečeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam

pezheno

Kuharske Bukve (1799):	majhini pa ſe bres moke ſkup dershę. Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove
Kuharske Bukve (1799):	ga ſpęni, inu oſoli. — Kader je uno meſo v' kaſtroli pezheno, perlivaj od tę kuhane Shupe v' kaſtrolo, kakor je ſizer
Kuharske Bukve (1799):	to polivko ſkusi ſito v' eno drugo koso, rasręſhi ſozhno pezheno jerebizo na zheterti, deni jo v' to polivko kuhat, perdeni
Kuharske Bukve (1799):	oluſhenih ſtolzenih mandelnov, dva jajza, inu oſem rumenakov dobro ſtepenih; pezheno telęzhje meſo sręshi drobno, rastolzi ga v' ſtopi s' v'
Kuharske Bukve (1799):	poſterve. Poſtervo oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno puſti hladíti, poloshi jo na en s' maſlam namasani papir

▶ pečenka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečenka

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel
Blagomir puščavnik (1853):	košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav
Botanika (1875):	odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto

pezhenka

Kuharske Bukve (1799):	113. Dobra govedja pezhenka. Obęſi dva al tri dni goveje meſo na hladno ſapo
Kuharske Bukve (1799):	inu rębra, inu druge perutne shivali. To je dobro goſpodinſtvo, pezhęnka je perjętna, ſoknata ; vender neposabi, de ſe more pezhi na
Kuharske Bukve (1799):	jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje

pečenke
- pečenke
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno
- pezhenke
  Kuharske Bukve (1799): maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine

pečenko

pečenko
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže

pezhenko

Kuharske Bukve (1799):	Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115.
Kuharske Bukve (1799):	Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha en
Kuharske Bukve (1799):	dobro pezhi, deni gori pokrov, inu najn sherjavze. Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu

▶ pečenkin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pečenkina
- pečenkna
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka.

▶ pečenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečenja
Robinson mlajši (1849): pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov

pečenje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sito precedi in v steklenice nadevaj; ta sok lahko v pečenje ali pa na moknate jedi deneš. Murbni sok z jesiham
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lepo jo pokri in peci jo v ne prehudi peči. Pečenje. Telečje stegno.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se žnjo nekoliko pokuha, potem jo pa ali na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet

pezhenje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je vękſhi ta greh, katęriga je edèn ſturil, vękſhi je pezhenje tę vęjſty; Inu kęr letó pèzhenje drusiga ny, kakor boshja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	edèn ſturil, vękſhi je pezhenje tę vęjſty; Inu kęr letó pèzhenje drusiga ny, kakor boshja ſhtima, kęr ſe Bóg v' ſrędi
Kuharske Bukve (1799):	v' grędel med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu
Kuharske Bukve (1799):	Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu bolſhi, kakor bi ga v' pezhi pękel. V'

pečenjem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene in limonovih olupkov ni treba in de se med pečenjem le z razpušenim putram poliva. Pečeni viz. Viza razplati, nasoli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nirenbraten). Dobro oprane in nasoljene na raženj natakni in med pečenjem s putram in mesno župo polivaj. Peci jih pa pol

pečenju
- pečenji
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista
- pečenju
  Robinson mlajši (1849): svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da

▶ pečevje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skalovje; [sskj]

pečevje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vsih krajev zaperti. Spredej je morje, po obeh straneh stermo pečevje, zadej sovražnik. Strah ino trepet jih opada. Mozes jim serce
Oče naš (1854):	zopet v majhno, porašeno dolino peljala, ktero je povsod stermo pečevje obdajalo. Luna jim je svetila. Hladen vir je tékel po
Zlatorog (1886):	si bradó In rije po korénih. A gori, kjer dviga pečevje se v zrak, Kjer stena nobena ne zná se, Tam

pečevji
Botanika (1875): ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo
pezhevje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze

pečevju
- pezhovju
  Genovefa (1841): mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala

▶ peči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci.

pezi

Kuharske Bukve (1799):	pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje
Kuharske Bukve (1799):	zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v'
Kuharske Bukve (1799):	na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi.

peč
- piezh
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo

peče

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo
Deborah (1883):	Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim
Revček Andrejček (1891):	ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna

pezhe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſt, premiſlimo, de minutnu je, kar veſely, vezhnu pa, kar pezhe, premiſlimo, de tu veſelie tih hudobnih zilu kratku terpy, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzh. Nęshka. Sram jih je, ſerzę jim bije. Vſi. Tozhe , pezhe , ſuka , vije , Tonzhek. Jeſt nevęjm , kaj ſturil bom. Gospà. ( Jeſt
Kuharske Bukve (1799):	rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler ſe pezhe; al pa zukręni ſnęg gori narędi.
Kuharske Bukve (1799):	perdeni kiſle ſmętane inu kápar; inu puſti, de ſe pozhaſi pezhe; kader je mehko perdaj rasſękane ſardęle inu lemon lupka; tudi
Kuharske Bukve (1799):	moki, inu v' podolgaſti ponvi na enmalo ſroviga maſla pezhe. Kader je na eni ſtrani pezhena, ſe na drugo preverne
Kuharske Bukve (1799):	koſzhike ſroviga maſla. Sadnizh poſtavi v' pęzh, kęr ſe kruh pezhe.
Kuharske Bukve (1799):	polivko od ſardel. Divja raza ſe navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle ſę oſhohtajo, v' pezhno
Pozhétki gramatike (1811):	ſtvari ſame. kakor je lis, berem, le feu brule ognj pezhe ali shgé ali gorî: mnoshno, kader ſe govori od vezh
Genovefa (1841):	verni, verni ſe, svelizhani duh! Môja véſt me shé dovolj pêzhe! Verni ſe nasaj v ſtanovanje mirú in môli sa-me ubosiga

pečejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mora ogenj bolj živ biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresene nad rošem. Ravno tako se tudi lahko v ponvi pečejo. Dušeni (dinstani) golobje. Golobe čedno s špeham podleci, v kozi

pezhejo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo. Katiri kuli je greſhen, tiſtimu ſe hudu gody
Kuharske Bukve (1799):	na rashin natakni, inu pezi, kakor ſe ſilane piſheta ſizer pezhejo, med pezhenjam jih polivaj s' rakovim putram; ta puter ſe
Kuharske Bukve (1799):	unim preshętim putram pa polivaj piſheta, kader ſe na rashni pezhejo. Timzhaſi perpravi sôſ sa piſheta v' ſklędi políti. Sa ta
Pozhétki gramatike (1811):	al ſtvari, kakor tioits lisons, beremo, les feux brulent, ognji pezhejo, shgejo, goré. Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpomnijo, de tudi ona zhuti, de tudi njo bolezhine vdarkov pezhejo, in de je Bog zhloveku ni v terpinzhenje, ampak le

pečeš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): žerjavco. Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri

peči

peč'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več je to vredno za nas, Ker

peči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko

pekel
Robinson mlajši (1849): moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je

pekla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo
Gozdovnik (1898):	naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

pekle

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov

pekli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo
Mlinar in njegova hči (1867):	za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete

peklo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. Pod milim nebom je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza se prebudi. Bil

peko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl
Robinson mlajši (1849):	Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo

▶ pečica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečico
- pezhizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe

▶ pečina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečin

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Od Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato

pečina
Botanika (1875): dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi
pečinah
Zlatorog (1886): Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja
pečine
Oče naš (1854): kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in okrog dolino obdajale in čez

pečini

Robinson mlajši (1849):	je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam
Roza Jelodvorska (1855):	je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v o

▶ pečinje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skalovje; kontekst

pečinje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški

▶ pečka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečka
- pezhka
  Kuharske Bukve (1799): vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh

pečke

pezhke

Kuharske Bukve (1799):	ſok ven istlazhi tudi v' ſklędo, prezędi, de nebodo pezhke inu predebęle koshe notri oſtale; potle deni notri zukra, de
Kuharske Bukve (1799):	lemone. Potle sręshi tri ali ſhtir kutne na dvoje, odberi pezhke, puſti poſębej na vodi ſkuhati, pa ne premehko; jeh vendeni

▶ pečnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

keramična ploščica, glinena ploščica; [sskj]

pečnica
Fizika (1869): Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena

▶ pečovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skalovje; kontekst

pečovje

Najdenček (1860):	terjali ali jemali. Tudi darov bogatinov ne jemlejo. Skozi to pečovje priti je silno nevarno. Čez vertoglavne prepade peljejo vozke bervi
Mineralogija in geognozija (1871):	gre navadni roženec, ki je jako razširjen, tudi kamenje in pečovje dobilo je imé po njem kakor roženčevi ali amfibolovi škriljnik

pezhovje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi
Genovefa (1841):	je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju

▶ ped samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ped
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa
pedi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí dolge klase, in da vsaka krava je v letu dvakrat

▶ pedagogičen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pedagoški; [sskj]

pedagogičnega

Občno vzgojeslovje (1887):	da se pospešuje telesni razvitek gojenčev. Zato je prvi predmet pedagogičnega znanja, da se temeljito seznanimo s človeškim telesnim ustrojem. „Zdravje
Občno vzgojeslovje (1887):	je vestnost. Taisto v gojenci razviti, to je najvažnejša naloga pedagogičnega strahovanja. Glas vesti se že zgodaj obudi v otroškem srci

pedagogičnemu

Občno vzgojeslovje (1887):	opustí; zato se pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti v gojenci neko določeno dejanje. Táko povelje
Občno vzgojeslovje (1887):	Naloga pedagogičnemu vladanju je ta, gojenčevo voljo, kateri nedostaje še pametne uvidnosti

▶ pedagogija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pedagogika; [sskj]

pedagogije
Občno vzgojeslovje (1887): v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga

▶ pedagogika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pedagogika

Občno vzgojeslovje (1887):	se na vzgojo, imenuje se vzgojeslovje ali vzgojeznanstvo, tudi teoretična pedagogika. Uporaba te teorije, praktična pedagogika, pa je umetnost in sicer
Občno vzgojeslovje (1887):	se le vsled oduševljenja poprime dela. Najvažnejši vir, iz katerega pedagogika zajema resnico, je izkušnja. Vzgojno izkustvo je pač takó staro
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojeslovje ali vzgojeznanstvo, tudi teoretična pedagogika. Uporaba te teorije, praktična pedagogika, pa je umetnost in sicer z ozirom na umeteljno tvorimo
Občno vzgojeslovje (1887):	ker le takó jo moremo v resnici izvrševati. Vzgojstvo ali pedagogika je torej v prvo znanost. Vkupnost vseh istin, zlasti vseh

▶ pedagoški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pedagoška
- pedagogična
  Občno vzgojeslovje (1887): Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako

▶ pedagoško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pedagoško
- pedagogično
  Občno vzgojeslovje (1887): velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo

▶ pega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peg
Kmetijske in rokodelske novice (1846): In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne
pege
- pe ge(združena oblika)
  Astronomija (1869): potem vidimo mesta temnega solnčnega telesa, in ktere imenujemo solnčne pe ge.

▶ pega samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lok; Pleteršnik

pege
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi.

▶ pegast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pegast
Revček Andrejček (1891): Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad in tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove

▶ pegen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

lok; kontekst

pegni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi

▶ pegeran pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

želen; nemško-slovenski slovar

pegerano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe te Duh pernase to pegerano shumo dora svata, potam uſtani gorei inu ſpet jedi niemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pounita venka is vashah mitelnou menei jo pegerano shumo prov dora svata sipa srabra pernasita bras vse shkode

▶ pegerati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

želeti; nemško-slovenski slovar

pegeral
- pegerom
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz

pegeram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti bras use shkode na dushi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam

pegeraš

pegerash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi jas pe-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	deva vse karti pegerash kadar bosh ti imov to andoht frihtati taku prei na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te duh h' tabei pramarnuov: noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od

▶ pegerenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

želenje; kontekst

pegerenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash

▶ pegerovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

želja, zahteva; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

pegerovanje
- pegervaine
  Sacrum promptuarium (1695): pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en dan

▶ pegerovati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

zaželeti; nemško-slovenski slovar

pegeroval

pegerou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoja molitua a ushlishana: inu tabe bo potalava karsi ti pegerou inu tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tota zhier sta prei bli isveselam inu kader bom vas pegerou da spet tosa pridata ujemeni Boga ozhetha † inu Boga sina

▶ pehanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pehanje
Tiun - Lin (1891): sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se

▶ pehati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pehali
- pahali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor

▶ pehota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pehota
Valenštajn (1866): i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej

▶ pehoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pehotnega

Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Dné 24. avgusta o pólunoči alarmuje se prvi bataljon 17. pehôtnega polka. V Travnik je prišel ovaduh, izdajalec Omer-bega, v katerega
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	póludnevi na odhod, kam? povédali nam niso. Prvi bataljon 17. pehôtnega polka, deseti strelski bataljon in jedna gôrska baterija se zberemo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	že prav vroč bòj s krutim dušmaninom. Prvi bataljon 17. pehôtnega polka pride na bojišče v zadnji vrsti bojevnikov ter početkom
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	sta šli dné 17. avgusta 3. in 4. stotnija domačega pehôtnega polka pregledat dve uri hodá od Travnika oddaljeno vás Bila
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Savo. Pred začetkom tega težavnega pôsla so morali vojaki 22. pehôtnega polka Weber s pomočjo parobroda prekoračiti vodo ter polastiti se
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pridemo do srede vasí, ali tu ostrmimo videči stotnijo 79. pehôtnega polka, katera se baš odpravlja na odhod domóv. Ta stotnija
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	mesta, na katerem 10. strélski bataljon in nekatere stotnije 17. pehôtnega polka bijejo že prav vroč bòj s krutim dušmaninom. Prvi
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	smrdeče mesto, utaborimo se na drugi stráni. Prvi bataljon 17. pehotnega polka razpostavi prednje straže. Takó me doletí usoda, da mi
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	hitim na Sv. Petra predmestje v pisárno rezervnega poveljništva 17. pehôtnega polka. Ni mi dolgo čakati. Kmalu pride podpolkovnik Kn... , pri

▶ pek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pek

Deborah (1883):	po kisa, vpraševala sem, a besede ni bilo iz nje! Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal
Deborah (1883):	in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok

peka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho

▶ peka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peke
Robinson mlajši (1849): se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko

▶ pekarija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekarija
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga

▶ pekarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekarskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in

▶ pekel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekel

pakal
Biblia (1584): kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila
paku
Sacrum promptuarium (1695): zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus

pekel

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh
Divica Orleanska (1848):	tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam
Maria Stuart (1861):	sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum
Izidor, pobožni kmet (1887):	v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih pa pošilja, da bi nam z njimi

pekl
Ta male katechismus (1768): boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha.
pekov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL

peku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Jesuiter gratou, ſam ſebe h' tim nogam tiga Judesha v' peku obſodiu, kie bomo pa mi nafhimgreham en
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na duſho, ſena gleda na Nebeſſe, ſe na gleda na peku, ſe na gleda na Boga, ſe na gleda na hudizha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Zhes nega je sodbo skleniu, De more Krishan vmreti Pred Peku je ta Duſha shla, Ozbake sveſeliti, Povernala nasai se bla
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Od tod bo perſhu s'oblastjoi Soditi skus pravizo. v'Peku greſhnike vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	On svoiga dela lon. K'dir je pregreſhen biu, Ta peku bo doJbiu, Ta brumni pa v'Nebeíih se vezhnu veſeliu

pekla

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na
Genovefa (1841):	sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri
Genovefa (1841):	ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo
Genovefa (1841):	Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi
Divica Orleanska (1848):	vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim
Roza Jelodvorska (1855):	Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	odvračal od Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla. Neki notranji glas mi je rekel, da je Bog, ki

peklu

pakli
Biblia (1584): vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe

peklu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gerda sladnoſt uredna tolkajn, de be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla. Kader se tvoji pozhutki nazhedneh rezhy védnu anajo, toku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' drusheni; zhe so hudobni bli, bosh is njimi v' peklu v' vezhnemu klaguvanju. Iſvole se, kaj imash strniti, inu ohrani
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svoje blagu, inu rezhy po malupridnemu ſafrezhkajo, inu bodo v'peklu ſakopani. Uſſe, kar imash od Boga, gledej, de k'pridnemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so ſavle ſtvary na svojega Gospuda, inu Stvar-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Govory David Pſal. 93. bi bile mogle naſhe duſhe v' peklu ſtanuvati, inu vekumei pogublene biti. Saturei pokleknimo s'nar vezhi
Branja, inu evangeliumi (1777):	snamine od Goſpuda svojga Boga, bodi ſe globoku doli v' peklu, al
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezh , Tistih se more bati sleden, K'diri se v' peklu nozhe pezh, K'diri se tistih na boy, She per
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sbriſou Si ta greh, k'dîr naſs je biu Vezhnimu peklu podpiſou, No sa vſe sadosi striu. 2. Naperpusti ſe lozhiti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	6. Ko smo bil vſi sgubleni, No peklu dani zhes , Je s'Marije rojeni JESUS perſhu s'Nebeſs

▶ peketati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peketale
- pokotale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod

▶ peklenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peklenska

paklenſka
Biblia (1584): inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe

peklenska

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti
Divica Orleanska (1848):	Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark.

peklenſka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim noi s'bodram ti peklenſka fvrija zæerzerellus skues
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gerda in oſtudna Slódejova hzhér; Vſe lashnivze tam posherla Bo peklenſka svér Boljſhi je nogo vlomit' Ko lashnivez bit'.

peklenske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mi, moj oče so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi
Maria Stuart (1861):	Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo
Ferdinand (1884):	veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi

peklenſke

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	godzi , inu ene luzhi smęram blisiſhi pridejo) Matizh. Jęrza! Baron. Peklęnſke poſháſti! kaj ſe gody ? — Godzi — Ta ſvètlóba —
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obdadó, inu ta mertvaſbki pót na njega zhęli nam letę peklęnſke britkoſti lę prevezh na snanje da. Tedaj

peklenskega

peklenskiga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo sbali tebe reſshaliti, tebe h' jesi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te duri Nebeſhkiga shenitvaina, taku nam bodo odperte te duri peklenskiga terpleina. Katiri bo mene satajiu pred ludmy, govory Chriſtus Matth.
Branja, inu evangeliumi (1777):	tiga kupeisbiralſha kriv. Katiri pak poreze , norz: ta bo kriv peklenskiga ogna. Kader ti tedej tvoj dar na oltar perneshesh , inu

peklenskem
- peklenskem
  Stric Tomaž (1853): in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega
- peklenskemu
  Ta male katechismus (1768): pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na

peklenski

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno
Maria Stuart (1861):	molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je
Kemija (1869):	510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah

peklenſki

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mar tiſtiga, katiri samore duſho, inu telu vrezhi v' ta peklenſki oigen. Inu ta je ta pravi, inu sa isvelizheine te
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęzhnu objokat. Inu tukaj ſe bó s'grosovitnim hruſhanjam ta peklęnſki bręsèn odperl, ta semla ſe bó kakor na dvoje ràspózhila
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku bo zhes main lęjt, kadar k' pameti prideſh, ta peklęnſki Herodesh tvojo duſho yſkal, de bi jo vmoril. Jeſt vshę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	puſtité, inu ne pomiſlite, de je ona ſtraſhnejſhi, kakôr ti peklęnſki duhovi, inu de ſe nad njó boshjim ozhęm bôl gnuſsi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhaze gnade boshje perpraviti, toiſto pred Bógam vmoriti, inu v'peklęnſki bresèn pahniti. Letęh ſovrashnikov ſe moremo my bati, inu letę

peklenskim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu

peklenskimi

Najdenček (1860):	zakramentov umerl, madva sva poštena katoljška kristjana in nečeva s peklenskimi duhovi nič opraviti iméti; pojdi tedej v miru tje, od
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem ga zaslužil, marsiktero noč zato prečul v boju s peklenskimi duhovi, ki so zmagali, in v boju z nekim še

peklensko
- peklenſko
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k'

▶ peklensko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peklensko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal

▶ pekoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekočega
Kemija (1869): Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C.
pekočo
Ferdinand (1884): in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat

▶ pelcar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

cepič; Murko

pelcarjam
- pevzarjam
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe
pelcarje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev

▶ peld samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

slika, podoba; nemško-slovenski slovar

peld

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na miso shegnano vodo noi sveto martro: inu Marje devize peld: noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu na perſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi

▶ pelikan samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pelikan

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	klunam, ga Nemzi tudi „Kropfgans” imenujejo; navadno ime je pa „Pelikan”. Osnanilo. Special-Karte des Herzogthums Krain — ali obraskrajnſke deshele, zeſarſkimu kraljevimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere ſo v ſtarih zhaſih ſhe modri verjeli, de namrezh pelikan ſvoje perſi rani, in s ſvojo kervjo mladizhke shivi. To
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sig. Zoisa je bil véliki neſit, velakin, vodni bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih krajih Evrope, Asie in v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga v Indii
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	klun navadnih pelikanov na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Urno, kaj je noviga? (Velik pelikan na Krajnſkim. ) V tvork 7. liſtopada ſo v vaſi Radna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s ſvojo kervjo mladizhke shivi. To je pa tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati hozhe, ſi mehur pod klunam s ribami

▶ pelin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pelin
- pelen
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi
- pelin
  Botanika (1875): dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote.
pelina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1

▶ pelinček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pelinčka
Botanika (1875): vratič (Tanacetum), od kterega se dobiva ravno tako kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki

▶ pelinov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pelinov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra

▶ peljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

peljaje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ko sim vse to vidil, me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se

▶ peljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peljan

pelan

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu s' tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mati rodila. Ona ſliſhi de je vjęt, pred ſodne ſtole pelan, k' ſmèrti obſojen, inu vun pelán. Kaj je sdaj letęj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan, taku bódo ja ovzę ràskroplene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan, taku bódo ja ovzę ràskroplene, inu vy vſi bóte od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku ſhpotlivu ſkusi ſrędo armade pred Babilonſkiga Krajla k' ſodbi pelan. Kdo ſi more domiſliti njegovo ſramoto, kęr je mogel leta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vjęt, pred ſodne ſtole pelan, k' ſmèrti obſojen, inu vun pelán. Kaj je sdaj letęj materi ſturiti? Kaj ji nję materna

peljan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Judovſki véliki sbor vnovizh sbral. Jesuſ je bil ſpet pred-nj peljan. ˛Spet je kakor ſnozhi reſnízo povédal, ino véliki sbor ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je is Pilatove hiſhe na ravnoſt ſkosi meſto na moríſhe peljan. Ker je is ſlaboſti pod tesho krisha peſhati sazhel, mu
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	košček suhiga kruha sabo. Vesél je tékel Peter od matere peljan pervo pot v šolo. V šoli je bil posébno tih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in bogabojéčosti vadili! 2. Péter od svoje matere v šolo pelján. Ko je bil Peter sédem lét star, so ga mati
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tedaj dan pride, ko bi bil imel Pavliha h kolu peljan in obešen biti, je vse mesto na nogah bilo, nekteri
Oče naš (1885):	Povedal sem mu vse svoje grešno življenje in od njega peljan sem začel novo, bolje življenje. Oče Arkimbold je bil zdaj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus, od svojih učencev zapuščen, Jezus, pred Ana in Kajfa peljan, Jezus, za uho udarjen, Jezus, po krivici zatožen, Jezus, od

peljana

pelana
Sacrum promptuarium (1695): ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo

peljana

Genovefa (1841):	k vézhnoſti pripravili. S Bogam! ” Sédmo poglavje. Genovefa v ſmert peljana. Komaj je dékliza odſhlà, kar shelésne vrata od jézhe saſhkrípljejo
Genovefa (1841):	ſtorila; koj je v nôzhi, préden je bila v ſmert peljana, rêkla, in kar je ſhe
Genovefa (1841):	ubóga gréſhniza s ſvôjim otrôkam na rokah is téga osidja peljana bila, de ſe bom ſhe kdaj vernila! Ti ſam, o

peljani
- pelani
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam.

▶ peljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peljal

pelal

Sacrum promptuarium (1695):	inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil
Branja, inu evangeliumi (1777):	Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru

peljal

Genovefa (1841):	peljal s ſvojim tovarſhem, de bi ſe mu zló nizh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me peljal, ako bi bilo mogoče, v to hišo. Radovoljno vstane starček
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč peljal; kolena je imel vse kervave, ki si jih je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé
Divica Orleanska (1848):	počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo
Divica Orleanska (1848):	za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne
Oče naš (1885):	Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več
Oče naš (1885):	ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v

pellal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti so bli moji vinski kevdri v'katire je mene pellal ta Krayl moj Buh, kader je v'meni to sveto
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano prebival. On

peljala

pelala
Sacrum promptuarium (1695): briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel

peljala

Genovefa (1841):	lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele
Robinson mlajši (1849):	tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz-
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej
Deborah (1883):	v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S
Oče naš (1885):	zoprstavila in je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto
Tiun - Lin (1891):	je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na vrt. Pred hišo je stala množica Kitajcev. Pa niso

peljale

Oče naš (1854):	s francozkimi vojaki, ki so se od terga Hergisvajl sim peljale in kermiti hotle. Pa streljanje topov pri vasi Kersiten jih
Najdenček (1860):	ki so zadej na cesto peljale. Skozi té sim zbežal, in Filaks, kterega sim pri konjih

peljali

pelali

Biblia (1584):	Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje
Biblia (1584):	v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar

peljali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil
Oče naš (1885):	ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke
Tiun - Lin (1891):	z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda

pellali

Branja, inu evangeliumi (1777):	glav méſtu. Inu v'tem, kader ſo ony njega vonkej pellali, ſo neſhli eniga zhloveka od Zyrene , Simon imęnuvaniga , katiri je
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſo ga v' njegovu oblazhilu oblekli, inu ſo ga pellali vonkej, de bi ga krishali. Inu on je ſvoj kriſh

peljalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim

peljati

pelat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ozha — Jak. Vshę prov — (k' Glashku) meni ni tręba roko pęlat — jeſt ſitn vshę bol navajen — (naredy kriſh ) Sdej pak prizhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem jeſt ſam pelat. K — kdaj je blo to ſliſhat ? Jeſt ſim vshę dva
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek. Dones sjutrej, kader ſim ſe imel prozh pelat, ſim vojnize popravlal. V'tim je pak kobila s'ujsdo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prime. ) Al mi morejo sa hudu vsęti ? (jo ozhe prozh pelat. ) Goſpá. (Nęshko nasaj dershy. ) Bo k'malu sa tabo priſhla

pelati

Sacrum promptuarium (1695):	slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo
Sacrum promptuarium (1695):	Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu
Sacrum promptuarium (1695):	Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti

peljati

Genovefa (1841):	in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe
Genovefa (1841):	réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató takó dober
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	samo tisti gredo, kteri mislijo svojo robo dalje v Slavonijo peljati; kdor pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in

pelje

pele
Sacrum promptuarium (1695): daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre

pelja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje na
Divica Orleanska (1848):	prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo

pelje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi, de začnè dremati
Divica Orleanska (1848):	družbe nisim. Si slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko
Čas je zlato (1864):	učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama
Sveti večer (1866):	pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj druzega

peljejo

peleio
Sacrum promptuarium (1695): sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite

pelejo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſkoraj vſelej poſluſhat pridejo, vender pak ſvoje ſtaru. shivlenje napręj pęlejo. Bóg hótel, de bi vaſs vſaj letó govorjenje omęzhilu, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vsdignite ſe, inu pojdite s' mano! 1.) Sdajzi v' sazhętki pęlejo Jęsuſa pred Kajphasa eniga krivizhnäga zhlovęka, katęri je na ſtoli

peljajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in

peljejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše
Sveti večer (1866):	jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi

peljem

Krivica za krivico (1859):	se je pa prav redko kadaj zgodilo, – naprežem urno, se peljem k Fedoru, in ga najdem srečno doma. Povem mu vse
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	zame, da bi te nikoli vidil ne bil! Tako se peljem naprej; ničesar nisem slišal, kaj se okoli mene godi, le
Spomini (1860):	padla, pa zaropota po tleh. To videvši jaz priskočim in peljem berača v hišo, dete pa za nama s palico, ki
Razne dela (1870):	Manvel. Nu, mati bo ti kneginja mesinska, Do nje te peljem, pričakuje te. Beatrica. Kaj praviš? Tvoja mati — njega mati! De
Razne dela (1870):	te! Da, da! si sestra moja, nebeški nov porod, Te peljem k majki mili natvegama od tod. Eynard, človeštva dika, tr
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	s hiše, hitim po gozdu do bližnje pošte in se peljem po svetu. Bal se nisem posebno, ker sem vedel, da
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	in si izgovorim le, da se, čeravno še jako slab, peljem z njimi na morje. To mi dovoli in tako se
Trojka (1897):	pri Banturju. Gospod Bojanec, če vam je prav, jaz se peljem z vami! « Lovro se je vesel odmeknil. Prikupil se mu
Kvišku (1899):	jezil? Zakaj se nisem že davno tako odpeljal, kot se peljem sedaj? Zaradi par izletov, nekaj sladkih besedij Margitinih, zaradi zabave

peljemo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): poti zmerznel ne bo, če ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame

pelješ

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	De, kdor se Tvoji roki, o Oče! voditi da, ga pelješ tje, kjer si Ti sam, in kjer je večno veselje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	visoko vzdiguje, kakor zdravo nogo. Kedar konja čez visok prag pelješ, ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nasmehljá). Ti mlada čarovnica ti, menda me zató nikdar ne pelješ v svojo skrivnostno sobico, ker v nji hraniš čarovno pijačo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	razsvetljuješ temo in smrtno senco. Ti si življenje in me pelješ v večno življenje. Če prav hodim po dolini smrtne sence

peljeta
Roza Jelodvorska (1855): naj dalje po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo

pelji

peli
Branja, inu evangeliumi (1777): Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo-

pelji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá
Oče naš (1854):	VI. Ne pêlji nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega

peljita
Valenštajn (1866): Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo
peljite
- peljite
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro
- petite
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl

▶ pelod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pelod
Botanika (1875): rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa

pelodov

Botanika (1875):	delati nove stanice tam na tistem mestu, kjer je vstopil pelodov mešiček. Od začetka okrogli kupček stanic dobi kmali določeno podobo
Botanika (1875):	notri kvišku; vidi se namreč, da gre skoz kličnico en pelodov mešiček v klični mešiček Se.
Botanika (1875):	mestu razraste v nitasto stanico ali v podolgast mešiček, imenovan pelodov mešiček, pod. 150. (Ker se cvetni prah imenuje tudi pelod

▶ pelodov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pelodovi
Botanika (1875): vidi, da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline

▶ pemikan samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

pemikan

Kemija (1869):	prah zdrobi in z mastjo zalije. To je tako imenovani pemikan, tako ga namreč zovejo Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan
Kemija (1869):	pemikan, tako ga namreč zovejo Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan je izvrstno hranivo za potnike po kopnem in po morji

▶ pemski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

češki; [sskj]

pemska

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s kaparno polivko. Jezik nad rošem pečen. Višnjevo kuhanje. 53. Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	osoli in začini jo in pusti jo prav dobro zavreti. Pemska župa. Prav mehko kuhani grah pretlači skozi sito, potem kuhaj

▶ pena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pen

Kuharske Bukve (1799):	droshe ſo prekiſle; vinſke naj ſe ſture od perveh moſhtoveh pen, ali kiſanja. Volove droshe ſo le mlade dobre. Varvaj ſe
Kuharske Bukve (1799):	deni notri eno treſko ſladke ſkorie; pęni, kader ni vezh pęn, poloshi notri marelze, inu kuhaj ſhe eno zhetert ure. Potle

pena
Mineralogija in geognozija (1871): Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum
penami
Astronomija (1869): groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in

pene

Viljem Tell (1862):	kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu
Ferdinand (1884):	zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. «
Zlatorog (1886):	pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom

▶ penast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

penast

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	znamnja pa so: Kedar steklost psa raste, takrat ima gobec penast, rudečovišnjeve farbe, nosnice smerkove, oko mu gleda plašno tje in
Zlatorog (1886):	mosta se vrže v vodé, Krílo vihrá jej, vihrájo lasjé, Penast vrtínec na vrh prikipí, Pesem poróčna iz Soče bobní – Sánjajta

▶ peneč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peneče

Dragotin (1864):	poslopja, pršenje in sukanje žarečih isker, vršanje votlega mehú, šumenje peneče se vode in hrumoviti tek urnih koles, to je bilo
Dragojila (1864):	mirom veči, in blisk je razsvitljuje, kakor bi se vnemalo peneče morje. Divji piš žvižga skozi zvita jadra, deske kerljužijo, šumeči
Gospa Amalija (1875):	prepad. Prijezdil sem do vode in z grozo zrl v peneče valove. Poni je preplaval in prišel na suho, ali Amalija
Zvezdana (1883):	to te prašam, Pipec,« ponavlja pisar in nekako strupeno meri peneče valove pod jezom. »A ha, vi menite, koliko časa je
Postillion d'amour (1887):	in se ozirajo poželjivo proti severu, kdaj se pokažeta iz peneče vode dva suha, rjava robova, »brata« imenovana, ker za njima
Vanda (1888):	ljudmí. Kakor skladna glasba je zvenélo Vandi na uho šumljanje peneče se Bistrice tik pod njo, v tem ko so njene
Grajski pisár (1889):	precej nevarna. Globoko v strugi napravlja ravno pod potom reka peneče svoje vrtince. Od roba je odkrušil čas mogočne skale, in
Spletke (1894):	je Lenka potihoma, ko je pri zadnjih Štefanovih besedah postavila peneče se pivo predenj in potem nalahko zaprla sobna vrata. »Vse
Gojko Knafeljc (1899):	in donese steklenico, polno kakor solnce rumene, iskreče in se peneče tekočine. Gojko natoči kozarce, vsi trčijo, in takoj so bile

penečo
Gozdovnik (1898): razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki

▶ penez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

denar; [sskj]

penez
- penes
  Pozhétki gramatike (1811): enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno
- penez
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še
penezov
- penez
  Robinson mlajši (1849): sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi

▶ penezni pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

penezno
Kmetijske in rokodelske novice (1848): svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski

▶ penezomenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

menjalec denarja; Pleteršnik

penezomencem
- penezemencem
  Robinson mlajši (1849): Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali

▶ peniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peni
Astronomija (1869): se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela
penil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): Stari hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini

▶ penj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrsta sadnega drevja; kontekst

penj
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili

▶ penja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

penj

pinj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je vinta, in na-njo gredo palize is popred popiſanih hlapnih pinj, in tako ſe morajo kola vertiti; druge manji koleſa teko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj

▶ pepel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pepel

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar
Stelja in gnoj (1875):	od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se

pepeli
Biblia (1584): vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu

pepela

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati.
Zoologija (1875):	izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo

pepelom

pepelam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po

pepelom

Rudninoslovje (1867):	iz hlevov, mesnic itd. pomešajo z živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od starih zidov, pa iz te zmési
Kemija (1869):	tudi naredi ondi, kjer dušečnate živinske tvari z apnom in pepelom izpremešane gnjijó in razpadajo. 2. Duščeva ali solitarna sokislina, NO3

pepelu

pepeli
Svetu pismu noviga testamenta (1784): taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó

pepelu

Botanika (1875):	rastline potrebne tiste rudninske snovi, ki jih najdemo v njenem pepelu. Če teh ni v tleh celo nič, ali če jih
Botanika (1875):	soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija
Botanika (1875):	n. pr. Borago), se duščeva kislina ne more nahajati v pepelu, ker se ona sè sožigom rastline razkroji in v zrak
Botanika (1875):	v sebi vse kovinske okise, ki se nahajajo v rastlinskem pepelu; tako kamenje nareja tedaj posebno rodovitno zemljo (primerjaj mineralogija §

▶ pepelast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pepelasta

Zoologija (1875):	v malih družbah, namreč vsaka družina za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po
Zoologija (1875):	corone) gnjezdi posamezno v gozdih. Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava, rep in perutnice so črne.

▶ pepelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pepelne
Stelja in gnoj (1875): da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma

▶ pepelničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pepelnično
- pepelnizhno
  Branja, inu evangeliumi (1777): ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi

▶ pepelnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kal; kontekst

pepelnine
Stelja in gnoj (1875): v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te

▶ per samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

per
Divica Orleanska (1848): Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir.

▶ percajtu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

zadosti zgodaj; kontekst

percajtu

perzajtu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poreſati. de terte ſame doli na semlo padejo) aku lih perzajtu v' Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vender prov neſori, inu ni drusiga, koker ena kisla pijazha. Perzajtu tergei, ſizer bode smersnilu. Sazaita pa nepolagej terd, (terte polagat

▶ percvingati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

izsiliti, primorati; Teodor Domej: e-korespondenca

percvingati
- perzbingati
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati?

▶ perec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

siva mrena; Janežič

perec
Fizika (1869): 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel

▶ pereč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekoč; SSKJ

perečih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se

▶ pereč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pereči ogenj = vranični prisad; kontekst

perečega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843

pereči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša

▶ perel pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perele
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z

▶ peresce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peresc

pereſiz

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	imajo le malo romenklaſtih, nekoljko be‐ lih, ino nekaj rudezhih pereſiz, vender nam mozhno dopádejo. Verjemi, de ſe tudi tebi sholt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſredi vezh, po kraji je pa toljko nar shlahnejſhih pereſiz, kakor bi vſa roshiza le v' enim perji bila. Bilo

pereſz
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi

peresca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila
Sveti večer (1866):	streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po vseh

pereſza
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je

peresce

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k ognju perstavi in počasi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno prežganko, kteri je goveja župa

pereſze
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to

▶ peresen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peresne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z
peresni
Zoologija (1875): nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak
peresno
Gozdovnik (1898): Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič

▶ peresovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

plumosit; Pleteršnik

peresovec

Mineralogija in geognozija (1871):

Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45.

▶ perešček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

peresce; [sskj]

pereščke

pereščike

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testa deni na dno putra, limonovih koleščikov, kos špeha, na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koščike zêlene, cikorije, skorconere, krompirja in kos gnjati na tanke pereščike zreži, čedno na taljar napravi, z v jesihu mehko kuhano

▶ pereti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prhneti, trohneti; [sskj]

pereti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží

▶ pergament samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pergament

pergament
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj

porgament

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti morash meti namisi ano sveto martro noi

pergamenta

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne

▶ perica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perici
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo

▶ periferičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

periferični
Zoologija (1875): križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji

▶ perilnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pralnica; [sskj]

perilnici
Zlata Vas (1848): sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét krav je imel

▶ perilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perila
Robinson mlajši (1849): posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih

perilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina
Pripovedke za mladino (1887):	domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni
Revček Andrejček (1891):	Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je
Revček Andrejček (1891):	kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite

▶ perioda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perioda

perijoda

Aritmetika za učiteljišča (1885):	za števec ulomku, čegar imenovalec ima toliko 9, kolikor ima perijoda številk, s toliko ničlami na desni, kolikor je pred perijodo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk. Dokaz. Ako zaznamenuješ iskani navadni ulomek z x, ondaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch

periodi

perijodi

Mineralogija in geognozija (1871):	popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele
Mineralogija in geognozija (1871):	koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki

periodo

perijodo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	perijoda številk, s toliko ničlami na desni, kolikor je pred perijodo decimalk.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad
Aritmetika za učiteljišča (1885):	t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad prvo in zadnjo njeno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za števec ulomku
Aritmetika za učiteljišča (1885):	perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk. Dokaz

▶ perioden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perioden

perijoden

Aritmetika za učiteljišča (1885):	druge odšteješ, dobiš 99x = 46, in odtod enačba. 3.) Mešano perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo

periodne

perijodne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še
Aritmetika za učiteljišča (1885):	perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica za 2929 mark
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se je blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne

▶ periodičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

periodično
- perijodično
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj

▶ perišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prgišče; [sskj]

perišča

periša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živinčeta ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pride, iztrebiti, potem pa sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kolikor se mu ljubi, vendar se mora škafu vode 2 periša moke in 2 žlici medu primešati. Če se potem, ko

perišče

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kuhinska sol, grenka sol, encian, kalmež, brinjeve jagode. Vzemi ali perišče pepela ne izluženega, ali 1 lot potašeljna, ali 2 lota
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	govoru nije tako važno; govorimo samo rezno i serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več ali manje, to celo nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Mravlje pregnati) ni boljega pomočka — pravi nek kmetijsk časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike (Körbelkraut). Kamor to zeliše položiš, ti
Gozdovnik (1898):	se dene gori, in potlej stvar ne bo dosti pomenila. Perišče orégana, ki raste tukaj med grmičjem, stolčem med dvema kamenoma

periše

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj

perišči

periši

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	petnajst minut kuhati. Jajčin ješprenj. Zmešaj dobro v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin s tremi celimi jajci, potem nali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mizo. Zeleni rezanci (nudelni) na župi. Operi čisto dve periši špinače, stolci jo drobno v možnarji, skoz ruto jo premi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Češminjeva zmerzlina. Deni v en maselc gorke vode dve periši zrelih jagod in en funt cukra, pusti okoli pet minut

▶ perje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perja

Kuharske Bukve (1799):	Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je

perje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž
Zoologija (1875):	ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice

pirje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	kodar voda blato do njih zanaša. Kadar se pa nabira pirje z dreve's, je treba skerbeti, da se rast murb ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	červiče zdravše ohrani. Še le po šestem letu se dá pirje za klajo červičem rabiti, ko je drevje že kerpko. Najpripravniši

perjem

perjam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim perjam ſe je sopet isdravila, kakor mi je ona ſama povedala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro oſòli, de kruh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih lepih in sdravih

perjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne
Roza Jelodvorska (1855):	in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke
Roza Jelodvorska (1855):	kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de
Zoologija (1875):	to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo
Zoologija (1875):	in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo
Zeleni listi (1896):	Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh
Zeleni listi (1896):	zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše

perju

perji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v germovji in po drevesih, ki bi se bili v perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo

▶ perjič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

listič, rezinica; Pleteršnik

perjiče
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico

▶ perjiče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perje; [sskj]

perjiče
- perjizhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa

▶ perlin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

biser; Biblija

perlin
Biblia (1584): dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je ſhàl, inu je prodal vſe kar je imèl
perline
Biblia (1584): SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl

▶ perlovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

perlovec

Mineralogija in geognozija (1871):	Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein
Mineralogija in geognozija (1871):	78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek

▶ permski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

permska
Mineralogija in geognozija (1871): Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77.

permski

Mineralogija in geognozija (1871):	zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira
Mineralogija in geognozija (1871):	ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih

▶ pernat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pernate

Botanika (1875):	glavnem peceljnu sedeči peceljčki drugega in tretjega reda spet nosijo pernate listke (pod. 99. in pod. 100., travniška rutica). Drugače sostavljen
Zoologija (1875):	ker privabijo množino ptičev. Nekatere imajo na glavi blizu ušes pernate čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala

pernati

Botanika (1875):	Sostavljeni listi so največkrat pérnati (gefiedert). Na pernatem listu stojé postranski njegovi listki ali drug
Botanika (1875):	imenovanimi mahali, ki so po robu prav mično narezljani, skorej pérnati in pred razvitjem po polževo vvihani. Na spodnjej strani nosijo

pernato

Zoologija (1875):	belo pasasta, in lovci si jo radi zatikajo za klobuke. Pernato kučmo na glavi lehko privzdigne. Šoja jé zrna, orehe in
Zoologija (1875):	imajo precej dolg, raven, na konci kljukasto zakrivljen kljun, redko pernato, tu in tam tudi golo glavo in vrat. Perutnice so

▶ pernica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pernica

pirneza

Kratkozhasne uganke (1788):	ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy.
Kratkozhasne uganke (1788):	vas bode podavila, inu mene od vashega tlazhenja reshila. Ena pirneza. Kaj je tu? ſa enega je premalu: ſa tri prevezh

▶ pero samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peres

Zoologija (1875):	obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto

peresa

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa ravnaj kot z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa ravnaj kot z nadevanimi kolerabami. Višnjev ohrovt s kostanjem. Peresa od štoržev odberi, čisto operi, v vodi mehko skuhaj, dobro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos tako poškodovan, da se
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je rumenila žito. Beli lotos je razprostiral svoja velika zelena peresa po jezeru, in ribe so se skrivale pod njegovo senco
Fizika (1869):	popolnoma prožen. Jako prožna telesa so dalje kavčuk (prožna smola), peresa in lasje, ribja kost, nektere lesenine in kovine, posebno jeklo
Zoologija (1875):	se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornjo obleko delajo krovna peresa, pod njimi in med njimi so pa še druga mehka
Zoologija (1875):	rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava, črno in belo pasasta
Zoologija (1875):	in med njimi so pa še druga mehka in volnata peresa, mah ali puh imenovana. Ptice, zlasti pa vodne, imajo mastno
Zeleni listi (1896):	uni otrok tako ubog, da si ne more pripraviti pisala, peresa, pisanke ali kake potrebne knjige, takoj mu je pomagala s

pereſa

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tukej ena prizha, inu tukej ta druga — toku — ( Dene papir, peręſa ct. na miso) pojdi Anshe , poglej ſkusi okno, al ſo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	slęzhe, inu ſtole okoli poſtavi; na misi je tinta, papir, peręſa , inu en kup akt. ) Smeſhnava. Imate smiram doſti dęla, Budalo
Kuharske Bukve (1799):	sraven deni eno zhebulo, v' katiro ſi nagelshbize nataknil, ene pereſa lorberja, en ſnopek peterſhila, krebulze, inu korenja. Ob ſtrani kose
Kuharske Bukve (1799):	perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri
Kuharske Bukve (1799):	vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader ſo namaſhene. Potlej jeh
Kuharske Bukve (1799):	vina, je dobro mlęko, inu takrat ſe en rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe
Kuharske Bukve (1799):	deni notri ſolí, ſhtupe, nsgelnoveh shbiz, muſkat oręha, dva lorbarjova peręſa, enmalo jęſiha; inu puſti vręti, de ſe mehko ſhuha
Kuharske Bukve (1799):	ako je pregoſto, perlì vina; v' tim omakaj lępe shalbelnove peręſa, inu zri na maſli lępô rumeno. — Nameſti vina, je dobro

peresi

Blagomir puščavnik (1853):	biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho
Zoologija (1875):	podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje

peresom

peram

Genovefa (1841):	je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno
Zlata Vas (1850):	vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z

peresom

Spisi Krištofa Šmida (1883):	glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski
Zlatorog (1886):	Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov

peresu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez

pero

Genovefa (1841):	Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh
Zlata Vas (1848):	prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo
Fizika (1869):	nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen
Zoologija (1875):	školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela

▶ pero samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peresa; Pleteršnik

pera

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obdariti, oče! Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Kdor bi mar žaloval, Dokler je mlad! Tukaj poglejte me, Pera zavihane Černega škarjovca Kak mi stojé! Kdor jih želi imet

▶ perspektiv samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

daljnogled; Pleteršnik

perspektiv
- perspectiv
  Robinson mlajši (1849): ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s

▶ peršona samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

peršon
- perſhon
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa

peršona

pershona

Ta male katechismus (1768):	S. Duh. Kratku nekar. Temuzh Buh Ozha je ena druga Pershona, koker Buh Syn, inu Buh Syn ena druga, koker S.
Ta male katechismus (1768):	Kaj posebnega ima uſſaka Pershona boſhja? I. De Buh Ozha je sam od sebe, inu
Ta male katechismus (1768):	lubeſnivshega ſmislit, koker Buh. Je Buh Ozha lih rajmno taista pershona, katira je Buh Syn, inu Buh S. Duh. Kratku nekar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhenska pershona mogla skus moje pisanje eno virjetno prizho ſturiti, be rada

perſhona

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dny namęnjenu; daj meni tèdaj tvojo volo ſposnati, Zhe ta perſhona, katęro meni volio, ny po tvoji boshji voli, zhe leta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęra njima mankata. Satęga volo moj ſyn, kadar je ta perſhona, katęro tebi ponujajo, ali katęro bi ti rad vsęl, ene

peršone

parshone

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi 3. parshone pelam jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin

pershone

Ta male katechismus (1768):	Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh
Ta male katechismus (1768):	Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje
Ta male katechismus (1768):	en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust

perſhone
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja

peršoni
- pershoni
  Sacrum promptuarium (1695): proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga

peršono

pershono

Ta male katechismus (1768):	Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je
Ta male katechismus (1768):	Inu v' JEſusa Kristusa Syna njega edinega? Nam pokaſhe todrugo Pershono v' S. Trojizi namrezh: JEſusa Kristusa tega po boſhji naturi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Pred taiſtem, katire sivo glavo ima, uſtani gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh, ſakaj

perſhono
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo

▶ perujski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

perujski

peruanski

Botanika (1875):	izmed kterih naj omenim le kopalovo smolo (od ,,Hymenaea”) in peruanski balsam od ,,Toluifera”). Zadnjič niso, da bi so pozabile tako
Zoologija (1875):	Babja vera 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina 160. Balsam peruanski 160. Banana 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea 123.

▶ perunov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

perunovi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno

perunovo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):

odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se mu je odgovorilo po njegovi

▶ perut samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perut
- perot
  Fizika (1869): 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in
- peruta
  Divica Orleanska (1848): je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost

peruti

perote

Genovefa (1841):	briſat. „Ha! ” je rékel, „hotel bi, de bi kônj imel perote, kakor tiſti, ki ſim ga nékdej, nevém shé kjé, isobrasheniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grosno savséli, ki ſo ga pervizh sagledali. Shivot ima ſivkaſt, perote pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto

peroti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi

perute

Divica Orleanska (1848):	bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja
Oče naš (1854):	in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pél, zdaj molil
Oče naš (1885):	in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pel, zdaj molil

peruti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malo migljá. Ko ſe sazhnó ſporozhati, jih je tréba sa peruti na popir ali pa na platno preneſti in jih kazih
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	svojo glavo v njeno naročje in ona je gladila njegove peruti; celi dan sta bila skup. Proti večeru so se vrnili
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	le nekoliko ur so dremali. Elizo so prebudili udarci labudjih peruti, ki so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremenjeni
Valenštajn (1866):	mi je tacega glasú, Da odpodim zlovoljnega duhá, Ki fofota peruti črnimi Krog moje glave. Vojvodica. Vzemi citre, Tekla. Naj čuje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	peruti jo nosite. Z drevesa sname prepasnieo in jeznega obličja odleti
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	divjih prepadov. ” „Pa še berv je poderta,” oglasi se Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez prepad. ” „Kaj, peruti? ” zakliče
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez prepad. ” „Kaj, peruti? ” zakliče Ema in oko se ji svetli. „Zdajci mi pride
Trtna uš (1881):	para primeroma velikih perutij ali kril. V mirnem stanji pokrivajo peruti telo kakor streha; telo samo je pa podobno telesu nimfinemu
Trtna uš (1881):	nimfinemu. Vrhu tega opazujemo na krilatej uši tam, kder se peruti držijo telesa, nekoliko temnejšo barvo; oči so pa nà zunaj

perutmi

perotami

Genovefa (1841):	holj hladno prihaja, pride ſtara ptíza in ſe s rasproſtrênimi perotami na-nje vléshe, de ſo gorko pokríti, in de jih ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	varh museuma, goſpod Frajer ga je umétno nagatil. S rastegnjenimi perotami 9 zhevljev in 6 zol miri; viſok je pa 5

perutami
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim

peruti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je manjſhi od nje, ona pa je debeljſhi in s peruti malokdaj in malo migljá. Ko ſe sazhnó ſporozhati, jih je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drujih shelj, kakor porozhiti in pomnoshiti ſe. On sazhne s peruti foſlati, in je manjſhi od nje, ona pa je debeljſhi

▶ perutnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perutnic

perutic
Kmetijske in rokodelske novice (1845): do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje

perutnic

Zoologija (1875):	in je lep ptič golobove velikosti; glava, prsi in kónci perutnic so črni, hrbet je temnozelen in se sveti kovinsko, na
Zoologija (1875):	hrbtu je črn, na trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih severnega morja, zlasti
Zoologija (1875):	perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in
Trtna uš (1881):	Ameriki novo zvrst ali pleme ovega merčesa, ki nima nikoli perutnic ter živi na trsovih listkih. Toda v Evropi so do

perutniz

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je

perutnicah

Zoologija (1875):	z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec ima spredaj na, trebuhu rjasto
Zoologija (1875):	brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava, črno in belo pasasta, in lovci

perutnizah

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prez polna in nìt je treba smerej preſlavljati. ” 7) „Per perutnizah bi ne bilo treba sarés, kér hitreji bi bila nit

perutnicami

Zoologija (1875):	ustvarjenim kljunom. Na južni poluti prebivajo pingvini z jako kratkimi perutnicami brez letavnih peres in z jako kratkimi, daleč zadaj vsajenimi
Zoologija (1875):	ptiča, kajti je do 4 črevlje dolg in z razpetimi perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in perutnice
Zoologija (1875):	pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg z razpetimi perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci perutnic

perutnizami
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo

perutnice

peretnize
Kuharske Bukve (1799): korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne
perotnice
Zoologija (1875): v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo
perutice
Kmetijske in rokodelske novice (1845): k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse

perutnice

Zoologija (1875):	Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava, rep in perutnice so črne.
Zoologija (1875):	perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in perutnice so bele. Na glavi in tudi pod kljunom ima, kakor
Zoologija (1875):	Razen tega opažamo na ptiči štiri ude, prednja dva so perutnice, zadnja dva pa noge, nadalje večidel trd jezik, brezzobe rožene
Zoologija (1875):	redko pernato, tu in tam tudi golo glavo in vrat. Perutnice so dolge, zato letajo izvrstno ter se vzdignejo v tako
Zoologija (1875):	dolga, po večem je rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava

perutnize

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je prav per rokah in pred ozhmi, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu

perutnico

peretnizo

Kuharske Bukve (1799):	inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi
Kuharske Bukve (1799):	Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi

▶ perutnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perutnin

peretnin

Kuharske Bukve (1799):	pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo
Kuharske Bukve (1799):	ſediozhih, tudi na shiváli majhinoſt al velikoſt. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô na vezh

perutnine

peretnine

Kuharske Bukve (1799):	v' ſmętani. III. Kuhane, parjene, ſękane jedi od meſa inu peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko
Kuharske Bukve (1799):	ako ozheſh. III. Kuhane, Dinſtane, Nadęvane jedí od meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje jętra, ſerza inu shelodze drobno rasſękaj
Kuharske Bukve (1799):	polivka ſe da al k' pezhenim, al kuhanim jedęm od peretnine, al h' obarjenem ſhukam, inu drugem ribam. 45. Polivanje od
Kuharske Bukve (1799):	jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor kapun; ſe
Kuharske Bukve (1799):	bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le ta nadęvka ali filla

perutnino

peretnino

Kuharske Bukve (1799):	inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta: kuhaj peretníno v' lonzi na zhiſti vodi; potle bres vſe tę shupe
Kuharske Bukve (1799):	v' lonzi na zhiſti vodi; potle bres vſe tę shupe peretníno ſamo deni v' koso, perlì ſmętane, kar ſe vidi

perotno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres

▶ perutninin pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

perutninski; kontekst

perutninina

perutninna

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s solato. Drobljiva torta

▶ pervonj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

januar; kontekst

pervonj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji

▶ perzijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

perzijskega

perzijanskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško

perzijski
- perzijanski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri
perzijskimi
- persiškimi
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega

▶ pes samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pes

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz
Zlata Vas (1848):	vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so
Tine in Jerica (1852):	vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila, ako jo pes lizati ne more, je treba gnoj, ki se izceja, z

peſ

Pozhétki gramatike (1811):	la souris, mazhek jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta ino ſe ljudſtvo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ták gre velikánu naproti. Filiſhzhan ga saſramuje rekozh: „˛Sim mar peſ, de prideſh ſ' palizo nad-me? Pa le pridi! “ David odgovori
Genovefa (1841):	ſhel naprej, drugi s mêzhem pa sa-njó in velik kodraſt peſ jih je ſprémljal. Zhes dolgo ſo priſhli do velikih shelésnih
Genovefa (1841):	ſta jo ſpremljala in koſhuta je sa njimi, kakor krotâk peſ ſkakljala. Vitesov in groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj
Genovefa (1841):	déte drasbeji biti, Bóg mi odpuſti móje gréhe, kakor tvoj peſ? Kunez, ne bódi vunder takó neuſmiljen ne! ” „Saj niſim,” je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snêſe jajze mu na tla, In v kashe ga pobrati. ” Peſ laja ino giblje rep: „Bres ſkerbi snaſh saſpati. Pozhivaj mirno

psa

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi zdelo, ko bi
Blagomir puščavnik (1853):	kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa toliko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide

pseta

Najdenček (1860):	gospa, njegova žlahtna gospodinja, je umerla in njeni nasledniki so pséta kot nepotrebno stvar iz grada zapodili. — Ko sim šel iz
Najdenček (1860):	besedice več. Ljubil sim svojega Kastorja tako, kakor ona svojega pséta. —

pſa

Genovefa (1841):	de bi svijazbo ſposnàl. Pa, jéli, têshko ti dé , ſvôjiga pſa umoriti. Pomiſli lé, Kunez! ali bi ti ne iméla naſha
Genovefa (1841):	smiraj v tem gójsdu oſtati Golu pa poneſêva ozhi tvôjiga pſâ. Obljubim, huda véſt mu ne bode pripuſtíla, jih bolj na

pse

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa
Robinson mlajši (1849):	delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej
Robinson mlajši (1849):	Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso
Stric Tomaž (1853):	zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom kratek čas delali

pſe

Biblia (1584):	lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi

psi

Robinson mlajši (1849):	diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	za njim, de bi si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal

psmi

Stric Tomaž (1853):	sim bil večkrat tako lačen, da bi se bil s psmi rad za nage kosti ruval; in vender nisim, ako sim
Najdenček (1860):	zimi še več terpeti kakor po léti. Za ovcami in psmi sim naj bolj ljubil konje,

pſi
Genovefa (1841): je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe

psih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera
Čas je zlato (1864):	zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se pa za to le malo zmeni. »Le

psom

psam
Zlata Vas (1848): ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga

psom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam
Čas je zlato (1864):	meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil de si priden, bom ....... no bomo že

pſam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in

psov

Robinson mlajši (1849):	jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.

psu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ni zapaziti: je vnetje prišlo iz znotrajnih vzrokov. Očesno pri psu, ki težavne dela pogosto opravlja, pride od truda, in v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sili, da se je napije. Dostikrat pride steklina, kedar se psu brani po plemenu iti, ali kedar se pes pri plemenu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	od truda, in v tem primerleju se daje srednje velikemu psu dvakrat na dan, vsakikrat pol lota glauberjove soli na vodi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se da majhnemu, dvojni del srednjemu in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok bolj diši, se pridene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali trikrat na dan, vsakikrat 1 ali dva . XI.
Najdenček (1860):	bilo pri sercu. V smertnim strahu sim bil. Svojemu zvestemu psu nisim mogel pomagati, ko sim padel, sim si tudi desno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi ga vzamete. Eavno tako je, kakor bi bogatin iztergal psu iz gobca kos divjačine, ktero vloviti se je pes péhal
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	privleče pred lovca. Lovec prime zajca za ušesi in reče psu: ,, Pusti ga, pust’! “ Pes zajca izpusti, a lovec ga vtakne

▶ pesa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesa

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Kakor rudeča je pa tudi bela pésa, ki se burgunska pésa (Burgunderrübe) imenuje, za rejo živine neizrečeno dobra. Pésno séme ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vrednost zadobila , de so se je kmetovavci prav pridno poprijeli. Pésa ni le za živinsko kermo neizrečeno dobra in tečna , temuč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vse premalo obrajtanim sadežem se šteje pésa ali róna (Runkelrübe). Pésa je po mnogih deželah v poslednjih létih tako vrednost zadobila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	takim koristnim , pri nas vse premalo obrajtanim sadežem se šteje pésa ali róna (Runkelrübe). Pésa je po mnogih deželah v poslednjih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. ) Pésa* ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo, se pa tudi v vsaki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zavolj težke zemlje krompír dobro ne obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V pešéni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	posušijo, dajo dobro kermo za zimo. Stolčeni krompir, korenje, repa, pesa in rona so redivna piča za koze. Po mestih, kjer
Botanika (1875):	prvo leto, tedaj vsakega petega leta: Prvo leto: Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje leto: Detelja
Zoologija (1875):	Pelodka 108. Penicillium glaucum 107. Perenespora infestans 114. Perunika 126. Pesa 133. Peteršilj 150. Peteršilj pasji 151. Petoprstnik 156. Petroselinum 150.

peſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj

pese
- pese
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso
- peſe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi

peso

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača , péso v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debélo za
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z rezanci in perutninno drobnjavo. Meso s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gnjatjo. Telečja obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pesa). Pridni kmetovavec Okel je skušal v različni daljavi saditi peso za živino in sicer od 30 do 12 pavcov saksebi

peſo

Ta male katechismus (1768):	tega Oblastnika ſlobnusti se le smejal, je njega ſapovedal na peſo obesit, inu is ſhelesnemi grebenami perse restergat. Natu je on
Kuharske Bukve (1799):	smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni ſklędizi v'
Kuharske Bukve (1799):	peſębej drobno rasſękaj, inu rumenake poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi
Kuharske Bukve (1799):	kruhni pezhi, de ſe olupit puſtí; rapunzel ſe ſkuha, ozhędi; pęſo inu rapunzel sręshi na koleſza, oſóli s' ojlam inu jęſiham
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſejane o mlaji. O mlaji naj ſeje repo, korenje, kapuſ, peſo, kolarabe, in vezh takih séliſh, vender preſajati jih nikoli ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo, krompir, péſo vezhkrat prebiraj , kar je gnjiliga pridno odberi in saversi, kar

▶ pesek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela
Stelja in gnoj (1875):	kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek
Stelja in gnoj (1875):	pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so
Stelja in gnoj (1875):	od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in
Zoologija (1875):	polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih
Stelja in gnoj (1875):	katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov

peſek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam

peska

Stelja in gnoj (1875):	Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo
Stelja in gnoj (1875):	gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba
Stelja in gnoj (1875):	kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša z drugo steljo, ter

peſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi

peskom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo
Rudninoslovje (1867):	iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor

peſkam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje

pesku

pesku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo

peſki

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pred mladim per zhiſtim vręmeni odlomiti, v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim, al velkim Travnu 3. ali 4.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o moj dobrotlivi Isvelizhar, je ſturila kakôr ene zhèrke na pęſki, ta pèrvi vętèr jih je saglihai, inu sbriſsal, inu ny

▶ pesem samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesem

peiſem

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista Peiſem. Od tega hiudiga, Kadirga se mormo varvati. 1. Kar je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sedemnaista Peiſem. h'Gloria in Excelsis. 1. Zhast Bogu na viſokusti, Myr
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole, kai lubesen stry! Koku
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te, No
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te dve Sapovedi te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K''dir ſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1.

pejſem
Sacrum promptuarium (1695): de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de

pejſsem

Sacrum promptuarium (1695):	Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum
Sacrum promptuarium (1695):	de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace

pesem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj
Deborah (1883):	in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se
Revček Andrejček (1891):	zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu
Revček Andrejček (1891):	Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če
Gozdovnik (1898):	od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo

pesen

Robinson mlajši (1849):	iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino
Ferdinand (1884):	v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti

pesim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše ginjene; K' si prijetne pogledla Tak pogosto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše ginjene; K' si prijetne pogledla Tak pogosto mi kazala
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	III. V srédo 8. Kozoperska. 1845. List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo

pesmo
Robinson mlajši (1849): ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè
peſem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na

peſen

Pozhétki gramatike (1811):	v' pomenu: perpovedba, perpovdováti. 5. Champ sa: polje, Chant sa: péſen 6. Faim sa: lákota Fin sa: konez. To opomnimo, de
Pozhétki gramatike (1811):	kakor v' beſediturban, turſhka kapa, prudent, rasumen, divin, boshji, chansn, péſen, parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie

peſim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugizh natiſnjen. Kdo bi pevza ne hvalil, zhe bere le peſim od ſvete Margarete, ſtran 77: „˛Se s ſvojim sheninam ſklenila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih kaj prejéti; Njih peſim nam je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A. P. Peſim „Njega dni,” je sa novize pripravna in ſe bode pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popravljenzo'' ſo ſe Oni vſim bravzam koj prav perkupili; obljubljeno peſim s veſeljem prizhakujemo. ― Goſp. J. Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo

peſſem

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Hymno dicto exierunt in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in montem olivarum. Marci 14. Kader ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu

pesmi

peiſmi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot!

pesem
Zlata Vas (1850): so bile lepe pesmice za take priložnosti, za ktere starih pesem niso iméli.

pesim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih plemenih in v vsih narečjih nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pesmi in to med svetimi in med posvetnimi; pa več pesim sim slišal ali bral, ljubeznivši so se mi zdeli naši

pesme

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tode večidel so zložene, kakor je ravno šega med učenimi, pesme zlagati. Sadaj se jim zdi lepo jedno, sadaj drugo. Kadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sirotek. (Poleg česke ljudske pesme). Vmladih dneh zgubilo Dete mater milo. Začne odrašati, Misli: kjé

pesmi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se
Zlata Vas (1850):	Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per petji na
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na
Mlinar in njegova hči (1867):	Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se
Revček Andrejček (1891):	godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda

pesni

Ferdinand (1884):	je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici.
Zlatorog (1886):	bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj

peſem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil
peſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Na prodaj ſo per bukvarju Lerharju sa 20 krajzarjev. Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih

peſme

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Diſkalzeatam ſe isnanim 1773, piſhem nékaj krajnſkiga inu sakroshim nekitere peſme *), med katirmi je od sadovoljniga Krajnza komaj enmalo branja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri J. Rezerju v Ljubljani v létu 1806 pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto

peſmi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé

pesmih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če

pesnih
Ferdinand (1884): so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo

peſmih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo

pesmim

pesmam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Blagomir puščavnik” po nemški knjigi „Beatushöhle. ” Napevi k 50 šolskim pesmam, ktere so že tudi natisnjene, se ravno litografirajo. Sedaj pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	načelu: „Castis omnia casta” — nečemo dolžiti, da je mati tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj vse take bi mi obsodili brez

pesmimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	hočemo reči, da izraz in njih obleka nista srečna. Med pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	se pevska Vila stran obrne. Rekli smo, da so med pesmimi našega pesnika nektere, ki nas po svojem izrazu opominjajo nepesniške

▶ pesemski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesniški; [sskj]

pesemske
- pesimske
  Zlata Vas (1850): stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice

▶ pesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesna

peſna

Kuharske Bukve (1799):	jęſiham polì, smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni
Kuharske Bukve (1799):	Viſhnova torta. 139. Torta bres jajz. 140. Grahova torta. 141. Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana
Kuharske Bukve (1799):	puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi pozhaſi. 141. Peſna torta. Narpręd naredi puterteſtó. Potle ſkuhaj nakerhlane lepo rudęzhe pęſe

▶ peskast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krhek; [sskj]

peskasta

peskasta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta.

peſkaſta

Kuharske Bukve (1799):	is bele ſktęrke. 133. Popezkenki, ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin
Kuharske Bukve (1799):	133. Popezkenki, ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra

▶ pesmica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesmica

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	reče: „Oče nebeški, kaj si je to? To je perva pésmica, ki se jé je Karl na klavir brénkati, in ki

pesmice

Zlata Vas (1850):	pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice za take priložnosti, za ktere starih pesem niso iméli.
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender
Oče naš (1854):	svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki
Sveti večer (1866):	tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva

pesmico

Spisi Krištofa Šmida (1883):	krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal, ampak otroka naj
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri

▶ pesnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesnik

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo

pesnika

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pa prišlo po ravno opravljenih biljah za rajnega slavnega ogerskega pesnika Kisfaludy-a v veliki cerkvi kakih 100 študentov pred protestantiško šolo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	v stolni cerkvi ob obhajanji stoletnice na slavo narodnega horvaškega pesnika Andreja Kačića-Miošića v Zagrebu 13. dec. 1860.**) Gospoda! to leto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Vila stran obrne. Rekli smo, da so med pesmimi našega pesnika nektere, ki nas po svojem izrazu opominjajo nepesniške ljubezni, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	unanji obliki, ampak tudi po duhu. Pa ravno, ker presojamo pesnika, za kterega mislimo, da so ga Rojenice navdahnile s pravo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	dopadale. To je gotovo najboljši dokaz, da so delo pravega pesnika, kteremu je Bog lepi dar podelil, pesmi peti iz srca

pesniki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović bo popisal celo potovanje. — Francozka vlada misli rajnemu
Mineralogija in geognozija (1871):	Toda niti globoko misleči filozofi niti fantazije polni pesniki nam niso mogli podati dostojnih razlogov, koji bi se nam

pesnikov

pesmenikov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. d. Od vsih teh pesmenikov bo naša kniga nekoliko pesem obderžala, in naberavec je zato
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga kniževstva, večidel v rokopisih ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugi mesec v ilirskim pravopisu: „Slavjanska Antologia” iz rokopisov dubrovniških pesmenikov z pristavkam narodnih pesem na svetlobo dana. ” „V temu izboru

pesnikov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	da ga smemo po pravici šteti v versto pravih národnih pesnikov, kteremu ne stopa kurji pot na čêlo, kadar Pegaza jezdari
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in prišla sem do spoznanja, da je vse govorjenje naših pesnikov in modrijancev o breztelesnih bitjih prazno; zgolj sanjarije so. Ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še kaj ostalo? kako duševno, prosto bitje? ” „Že eden vaših pesnikov pravi : non omnis mo-

pesniku

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	In spet je donel vesel ropot od vseh krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	ter po napredku našega jezika uravnana. Pa tudi ta hvala pesniku po pravici gré, da je pogodil národni način pesniški, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	odobriti (privatno Preširnovo življenje in narodnopravno njegovo mišljenje pustite slavnemu pesniku na ljubo pri miru! ), tako živo moremo hvaliti Zamikov današnji

▶ pesniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesniškem
- pesniškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja

▶ pesniško prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pesniško

pesničko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsaka besedica po volji; te molitvice so pesmam podobne, so pesničko zložene, kakor tista nemška Mesiada Klopstokova, ne sme se vsaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo imenujejo, zlati Oče Naš, in čudil se bodeš, kako pesničko se popisuje v nji Kristusovo terplenje. Pobaraj po molitvi, ki

▶ pesništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesništva
- pesmištva
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis

pesništvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd.

▶ pest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pest

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče
Zlatorog (1886):	obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan
Gozdovnik (1898):	Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova

peſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt !

pesteh

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je
Gozdovnik (1898):	skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih

peſteh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mo mogozhe blisu priti. Kader zhlovek męni, de ga v' peſtęh imá, ſe mo na enkrat smusne, Matizh. (na ſtran. ) Svit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	doli. ) SEDMI NASTOP. Tulpenheim ſam. Deklé ! ſkorej boſh v' mojih peſteh — Ob oſmih ſim jęj ohlubil priti Sdej je vshę ſkorej
Kuharske Bukve (1799):	na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu

pesti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in deni eno četert ure pred obedjo v velikosti otročje pesti lepo okroglo narejene cmoke v vrelo župo ali vodo. Žemljevi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2 lota medú. Ta zmes tolaži prisad
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake 4 pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena deneš, in potem ta zakljiček
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Lete moke se vzame po velikosti psa ena ali več pesti, in se z vrelo vodo v sok zmeša. Kdor more
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsaki dan tri dristlje, ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamilc s tremi maselci vrele vode; čez nekoliko časa poparino
Gozdovnik (1898):	drži prav veliko nanj, odkar ga je bil osvobodil iz pesti razbojnikov. Pa kdo sta ta dva, gospoda travane? « »To sta
Gozdovnik (1898):	Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel. To je bilo tretje, kar je
Gozdovnik (1898):	kterim ste mi ušli? « Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi roki, videč, da Pepo karabinec

peſti

Kuharske Bukve (1799):	dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga

pestjo

pestjo
Zeleni listi (1896): prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V

peſtjo

Kratkozhasne uganke (1788):	ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na miſo odſgor doli s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori
Kratkozhasne uganke (1788):	ko is hishe vongresh, bosh vonder poprej na miſo s' peſtjo goriudarel, ked un, katir s' taboj stave, inu v' hishi

pestmi

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	če jo hočeš! ” je strašno začel kleti; svojo babo s pestmi nabijati in vpiti: „De bi te hudič živo vzel! ” — Pavliha
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pri tem si puli ubožec lase, in divje bije s pestmi po lastni glavi.

▶ pester pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pester
Kemija (1869): dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec, ki daje posebno lep mramor. Vsi se pa strinjajo
pestre
Zlatorog (1886): mu. Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo
pestrega
Rudninoslovje (1867): stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo

pestrih

Zlatorog (1886):	ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva
Zlatorog (1886):	dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na

pestrim
Rudninoslovje (1867): raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge

▶ pestič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pestič

Botanika (1875):	pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega
Botanika (1875):	tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale
Botanika (1875):	koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa od

pestičem

Botanika (1875):	Linné-ove sostave, ker imajo cvete, kterih prašnice so soraščene s pestičem. Šesterodelni cveti vzbudé pazljivost in občudovanje opazovalčevo deloma se svojimi
Botanika (1875):	drug za drugim, stojé prašniki in cvetna ogrinjala res pod pestičem vsak na svojem mestu, in pravi se o njih, da

pestiči

Botanika (1875):	Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi
Botanika (1875):	soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma

pestičih
Botanika (1875): pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena

pestiču

Botanika (1875):	plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora
Botanika (1875):	paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérni predáli

▶ pestičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pestični

Botanika (1875):	pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih Praproti Mahovi Alge Glive Umetna sostava
Botanika (1875):	niti in vratovi soraščeni 1.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na enem deble 2.: Obojni cveti in prašnični in
Botanika (1875):	Cveti prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z
Botanika (1875):	drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi deli. 14.
Botanika (1875):	cveti na enem deble 2.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični

▶ pestovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pestovali

peſtovali

Genovefa (1841):	prav radi iméli, kuſhevali te bodo, v narózhje jemali in péſtovali, te na ſerze pritiſkali m te ſvojiga ſinú imenovali, te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat peſtovali, inu potle hvalili, kader ſim pridno v ſholo hodil. Devét

pestovati

Sveti večer (1866):	logarja. Stari mož je doživel veselja, da je mogel vnuke pestovati, in stara logarica se je pomladila, ko je krog sebe
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	veselje mi je to, z mehovi celi dan vlačiti se, pestovati in snažiti jih, poslušati njih vpitje in čuvati njih početje

▶ pestujoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pestujoč
- pestovaje
  Sveti večer (1866): na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš
- peſtvaje
  Genovefa (1841): ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila

▶ peš prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi, de začnè dremati. Ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali
Gozdovnik (1898):	malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske

peſh
Genovefa (1841): vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano

▶ pešak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmet; splet

pešak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo

▶ pešati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peša

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje

peſha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive

pešajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Vsakteri torej lahko spozna, da nemočirni travniki in suhi spašniki pešajo in ob vso ceno pridejo, če se drevje po njih
Blagomir puščavnik (1853):	nezmožna, da mi pri nar manjšem delu roke in noge pešajo. ” Smehljaje ji pravi Blagomir: ”Blaga gospa! kmalo kmalo bote boljši

pešal
- peſhal
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod

pešati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj

▶ peščen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peščen

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit in peščen apnenec; zlasti ob cestah rastejo čversto, od kodar voda blato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	par besed govoriti. Znano je, da murba ljubi suh, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet ni

peščena

peščena
Mineralogija in geognozija (1871): Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78.
pešena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi

peſhena

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko

peščene

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zatišji, ali premokrotne, ali pa scer puste. Če so zlo peščene in kremenine, je treba nar prej pregledati, kako globoko da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	enako v živež za rastline stopiti. Kolikrat je treba gnojiti? Peščene in kremenine njive se morajo večkrat gnojiti, ker hitrejši gnoj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za žita popolnoma dobra, in za sušo manj mara od peščene in apnene njive. Tako s peskom dobro zrahljano njivo ljubi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	parstjo, postane zlo dobra. Apnena njiva je bolj sprijeta od peščene, pa vender manj od ilovne, tako, da se dá suha
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njiv, travnikov in vinogradov. 1. Slabe njive so: ali zlo peščene in kremenine, zlo ilovne, ali v zatišji, ali premokrotne, ali
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	dežele, ako ravno sem ter tje nekoliko gorate ali tudi peščene, so vendar najrodovitnejše in žlahtnih naravnih pridelkov najbogatejše na vsem
Žalost in veselje (1870):	bujne cvetice so kinčale gredice, med kterimi so se vile peščene stezice. Tudi na polje jih je peljal ter jim razkazoval
Viženčar (1881):	padel je od veje do veje na tla tik roba peščene drče. Vesel plane lovec kvišku, hiti brez skrbi za njim
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ročája, ne da bi bili prišli do ilovice ali do peščéne zemlje. Vélike straže so stale navadno tudi v gozdu ali

pešene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici

peščenega
- pešenega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto

peščenem

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bo leča bolj koristila, ali pa sirek, tudi na zlo peščenem. Za krompir ilovčen in moker svet ne veljá; apničen, peščen
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	hribih, proti solncu, ali od solnca; ter ali na škalovitem, peščenem, plitvem; ali pa na dobelem, ilovnatem svetu; ali pa na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	na solnčnem kraji, in gorkega in malo mokrega vremena. V peščenem svetu stori le v mokrem letu. Mavec (Gips) se ji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so ozki kraji prav nepotrebni. Vidil sim njive na zlo peščenem polju, ki imajo, ne vem zakaj, komaj tri brazde, nektere
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prazne izgovore opustili, in vedili pripraviti svet za-nj. Zadnjič v peščenem ali slabem svetu, ali v kamnitem kraji se dá s
Žalost in veselje (1870):	oni otok," pravi Jaka, poznam ga po raztresenih hribih in peščenem obrežji; tam-le na severnej strani sta zginila. —" Ustavili so ladijo
Žalost in veselje (1870):	pa z gostimi gozdi. Majhina reka se je vila po peščenem produ ter se stekala v morje. — Jaka zapové jadra zadergniti
Očetov greh (1894):	maši, na očeta, na mater, na zapuščeni dom tam na peščenem kompoljskem hribu — in potem mu hite misli zopet k nji
Očetov greh (1894):	stebre, tiči še nekoliko detelje in nekaj snopov lanu, v peščenem bregu se pase pet ovac, in mati Jerica, sedaj Kačonka

peſhenim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v

peščeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas
Mineralogija in geognozija (1871):	Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno

peſheni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta

peſhnati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez

peščenih
Botanika (1875): ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó

peščeno

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se spomladi gostejši od boba na kakšin kraj v rahlo, peščeno, prejšnje leto pognojeno njivo, in zori mesca velicega serpana. Zernje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kili in Perú. Ta koristni sad hoče imeti dobro, bolj peščeno in apnéno zemljo in malo ilovce, toliko, da vlago ohrani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dober med malo dobre parsti, ker bi bilo potlej preveč peščeno na verhu in v majhni suši nevlažno, in zemlja nevezljiva
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dajo, pa tudi veliko opraviti dá in hoče dobro, bolj peščeno njivo imeti, na kteri bi rèž lepa rastla; 3. tabaka
Žalost in veselje (1870):	odkoder sta prej prišla. Ko pridejo zopet blizo morja na peščeno plan, obernili so se proti zahodu, in kakor bi jih
Viženčar (1881):	prešine, ko zapazita ob prepadu, kjer je ležal klobuk, odrušeno peščeno zemljo, kakor da bi bil kdo stopil tja in bi
Luteranci (1883):	z obema rokama si je zakrila obraz ter omahnula na peščeno stezo. A Knafelj jo planot kvišku in dvignol v solzah
Cyclamen (1883):	odprla malo okence; gorak južen veter je pihal čez gredice. Peščeno pot proti gradu pa je obseval mesec, tako da je
4000 (1891):	in tudi ne obsojenci katerim je nastopiti trdo pot v peščeno Saharo. To so mladeniči na potu k mesečnemu naboru, da

peſheno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort

▶ peščenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peščenca

Mineralogija in geognozija (1871):	manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca, kakor pri nas v Idriji. Večidel pa dobivamo živo srebro
Mineralogija in geognozija (1871):	zato tudi živčeva zrna vtrošena. Molassa in macigno sta kremenčeva peščenca zlepljena po oglokislem apnencu.
Mineralogija in geognozija (1871):	konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima peščeno, glinasto lepilo z razkosanim porfirom, gnajsom, granitom, tinjčevim
Mineralogija in geognozija (1871):	rabijo pri pokrivanji stréh. Zemlja, ki se dela iz sprhnelega peščenca, je skoraj najmanj rodovitna, ker mu kalija, natrona skoraj popolnoma

peščencem
Mineralogija in geognozija (1871): niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah

peščenci

Mineralogija in geognozija (1871):	taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod
Mineralogija in geognozija (1871):	V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo,

peščencu
Mineralogija in geognozija (1871): včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo

peščenec

Mineralogija in geognozija (1871):	Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H
Mineralogija in geognozija (1871):	tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči

▶ peščenka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peščenka

peſhenka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe

peščenke

peſhenke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki

peščenki
- peſhenki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav

peščenko

peſhenko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka

▶ peščenjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peščenjak

Kemija (1869):	je, kakor opeka (ziegelroth). Rdeča okra, rdeča kreda in rdeči peščenjak so zardeli od železnega okisa. Hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, nahaja
Botanika (1875):	iz česa da je zemlja sostavljena. Čisti apnenec in čisti peščenjak bi tedaj, ko bi se razzebel in razpadel, dajal zemljo

▶ pešec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pešcev
- peſhzov
  Sveta grofinja Genofefa (1857): ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je

▶ peška samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pešk
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so takošne

peške

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega

peſhke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſorte sęliſha sa kuho ſejati, Dine, Buzhe, Kumare, de ſo peſhke, 2.al 3. Leta ſtare, ſaditi, kader shę sa,
Genovefa (1841):	pokásal, Ti ſi naklonil, de je morde kaka ptizhiza buzhne peſhké v to puſhavo sa-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali klaftro semlje je doſti 600 sern. Po tem ſe peſhke prav plitvo , komej po pavzi globoko s grabljami ali s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne ſejati , in pa v poſebno gredizo. Hruſhkove in jabelzhne peſhke ſe ne ſmejo smeſhane ſejati, kjer jabelka navadno pol hitreji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga na tiſti kraj, kamur peſhke ſejati miſliſh po pedi na debelo rasſtelji, in ga globoko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Od srejenja ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe morajo redko ſejati. Na en ſeshen ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené in de ne posebejo, kir mras slo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe morajo redko ſejati. Na en ſeshen ali klaftro semlje

▶ peškam samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

peškam
Kmetijske in rokodelske novice (1847): mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj

▶ peštanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

peštanski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski časniki hudo govoré proti tej postavi, češ, da zboru preveč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	deputaciji vabijo, da kot poslanec se vsede v državni zbor Peštanski. Najhuji sovražnik Avstrije in Slovanov in zagrizeni protivnik Rusije v

▶ pet števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pet

Biblia (1584):	jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je
Biblia (1584):	polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko
Stric Tomaž (1853):	kakor sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z
Zoologija (1875):	okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo

petih

peteh
Robinson mlajši (1849): jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri

petih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga
Astronomija (1869):	kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje

petim
- peterim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta

petimi

peterimi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v

petimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in mleka perdaj. Krompirjevi štrukli. Mešaj eno unčo putra s petimi jajci do rahliga, perdeni en maselc smetene, soli in nekoliko
Oče naš (1854):	in peti dan Septembra so Francozje zopet prijeli, najpervo s petimi, potem s sedmimi barkami. Pa na terdno oporo so zadeli
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števil in te na pet ali šest decimalk. Logaritmi s petimi decimalkami zadostujejo pri navadnih praktičnih računih po polnem. S pomočjo

▶ peta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije
Fizika (1869):	147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt

petam
Divica Orleanska (1848): te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci

petami

Tihotapec (1855):	vse poravnano, le urno hodiva, ker zalezovalci so nama za petami! Čez Savo se prepeljeta in po potih, ki so dalječ
Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	Laškega pregnan kraljič: ker so mu pa preganjavci bili za petami, da ni mogel sebo odnesti vsega premoženja, je vzidal velik
Nemški valpet (1867):	muha. Kadar smo tlako delali, stal je nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, katero je v
Žalost in veselje (1870):	tudi mahali s klobuki in robci. Sovražniki so bili za petami, kaj je bilo storiti? — Obadva poskačeta v morje ter plavata
Žalost in veselje (1870):	lehko nadjal", posmehlja se Lavrencij, "bila ti je že za petami, danes zvečer bi te bili odpeljali k tolovaju Tiun-Linu". Poln
Razne dela (1870):	Gledal Trojance ti boš, njih vodnike, njih pomagače, Brusiti s petami prah, bežati v ograde Trojanske, Proste prepušati vam brodovja i
Luteranci (1883):	skupaj, saj nam je ta prokleti mestni sodec Kramar za petami, kakor bi mu gorelo za hrbtom. Baš včeraj je dal
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ali za nekaj minut mi je ta strah zopet za petami. A kako jej zdaj uiti? — Počakati jo ter va-njo ustreliti
Žrtva ljubosumnosti (1884):	za menój. Jaz v dir in tek, pošast pa za petami. In bila bi me skoro pobrala, kar se spomnim, da

pete

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	satiravzam leſá, in hoſtnim tatovam naj bi ſe bolj na péte ſtopílo. — Tudi ta in druga kuhinjſka, ki s tako lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	proda, in ni dvomiti, de bi mu v vsim za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati
Blagomir puščavnik (1853):	vre kupama tje, od koder se boben sliši. Tudi on pete pobrusi in zdaj stoji pred klicajem, ki svojo palico kviško
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ožulenje nog. Na terdih, štorastih, kamnitih, zmerznjenih cestah se dostikrat pete tako ožulijo, da se vnamejo, oteko, boleti začnejo in, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ne upa natisniti, ker tiskarska postava jim stopa ojstro na pete. Časnik „Univers,” ki se je edini vzdignil zoper ta spis
Maria Stuart (1861):	z vami! Kaj se pripenjate, ko hudi duh, Na moje pete! Še poznam vas ne! Z morivci nemam nič opraviti. Mortimer
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	trenil, je bil mir med njima. Pavliha pa je vzdignil peté, de bi mu ne bilo treba okna plačati. — 40. Povést
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	precej v našem mestu krepost več veljave imela, ko vi pete odnesete. Ali zapovedani vam še enkrat: zapustite mojo hišo, če
Zoologija (1875):	črevlje in poltretji črevelj visok, rep mu zmerom visi do pete. Dlake je rumenkasto sive tu in tam nekoliko črne namešane

peti
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na Dunaji se
peto
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 55 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 55 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —