Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 18

▶ gosenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosenic

gosenc

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bogat kralj, so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja

gosenz

Kratkozhasne uganke (1788):	potem po svoji rępi mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu
Kratkozhasne uganke (1788):	toku dolgu, de sprelgſhe, XLIX. Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij, ter njeh k'ognu perſtavi

goſenz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize, ktére
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri vſim tem ſhe prav veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim

gosenica

gosenca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in naj svoj škaf ima. Bolezen na parkljih, kteri tudi gosenca ali červ pravijo, pa napačno, ker ni ne gosence ne
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	širji duševnice (Luftröhre) mesto starih ozkih, zato, da zamore veča gosenca tudi več zraka v se dobiti. Vse te spremembe niso

gosenica

Zoologija (1875):	svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve, levi se štirikrat
Zoologija (1875):	življenja. Tu svrči in brni hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta, tresoč
Zoologija (1875):	veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih in borovih gozdih; smrtoglavec (Acherontia Atropos); večerni

goſeniza

Fabule ino pesmi (1836):	12. Metul ino goſeniza ali lagoden razhun. En lepi piſani metul po ogradi leti
Fabule ino pesmi (1836):	19 11. Junez ali vbogi hlapez - - - - - 20 12. Metul ino goſeniza ali lagoden razhun -21 13. Peſ ali podvuzheni ſkopzi - - - - 22

goſenza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po herbtu po ſamim ſtojezhe koſmatíne. V roshnim zvetu ſe goſenza israſte in sdaj ſi na vertnih ograjah ali pa sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje, ſe she po ſvoji velikoſti ſposná
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Schmetterlings). S njo ravno v tiſtim zhaſu ſe perkashe : 2. Goſenza béliga drévniga metulja (Raupe des Baumweisslings), kteri je she zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). ) I. Gerba. Ta goſenza* je ſilno majhna, komaj toliko debela, kakor shima, selena, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in goſénze; poſébno ſe perkasuje v tém méſzu hudo ſhkodljiva goſénza, imenvana Şreberniza, ki je rujavkaſtozherna, prezej dolga in s kozinzami

gosenicah

gosencah

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	zraka v se dobiti. Vse te spremembe niso sicer pri gosencah nič nevarnega, vendar jih moraš pustiti med tem časom popolnoma
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	s časoma vničijo. Ako nastane ta bolezen pri prav mladih gosencah, jih je le težko rešiti, če se pa pokaže bolezen
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	To »spanje« traja od 24—36 ur; pri bolehnih slabotnih gosencah celo 2—3 dni. Med tem spanjem napravi se nad
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	pri vsakem levenji razvidnejša, ako še zapažiš poleg tega na gosencah posebno na prednjem životu i na prsnih nogah črne lise

gosenicah

Zoologija (1875):	se l funt predene svile. Vsled neke bolezni na svilnih gosenicah svilarstvo v zadnjih letih nazaduje. K prelcem spadajo še nadalje
Trtna uš (1881):	zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor pri gosenicah in kebrih. Iz gosenice prihajajo namreč metulji, iz bubik pa

gosenicam

gosencam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti

goſenzam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sarédile, de bi mi pazh malo ſadja okuſili, kar bi goſenzam oſtalo. KMETIJŞKA SHOLA. (Na dalje. ) Dvanajſto nedeljo. Kako gnoj k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pognojena, prav rada répa raſte, in oljnatiga gnoja duh je goſenzam sopern in jih odganja od ondot, kjer repa raſte, de

gosenice

gosence

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več

gosenice
Zoologija (1875): Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni

gosenze

Kratkozhasne uganke (1788):	na 'to wodozho Aran loſhi toku dolgu, de sprelgſhe, XLIX. Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij
Kratkozhasne uganke (1788):	inu si to vodo ſelnek ene dny shkrofi, tok bosh gosenze pregnal.
Kratkozhasne uganke (1788):	v' en velik piskr, katirega is vodo nalyejo, ter puſtę gosenze dobru ſauręti, inu s' to vodo ſelnek shkrofe. De pak
Kratkozhasne uganke (1788):	Eni, katiri tega prahu delati naſnajo, na bero gosenze v' en velik piskr, katirega is vodo nalyejo, ter puſtę
Kratkozhasne uganke (1788):	inu s' to vodo ſelnek shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu

goſanze

Fabule ino pesmi (1836):	ſkotnjeni vosgrívez; Ti, ti ſe tel’ko ſhtimat’ ſméſh? Is goſanze ſi vun priſmukal: O lepo mater ſi ti mel! Is
Fabule ino pesmi (1836):	ſêlo, Na vſaki liſt en kup ſpuſtiſh. Is njih ſe goſanze svalijo, Nam gartnarom k’ ſhkodlivoſti; Od rosh no trav nam

goſenze

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko

gosenici
Zoologija (1875): vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana

gosenico

gosenco

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ampak da ji suhe postelje (nastelje) ne manjka. Tako imenovano „gosenco” ali „červa” z vervjo (štrikom) dergniti med parklji, je ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se tú pri ovcah napravi, imajo ljudje po krivici za gosenco ali červa. Če izperva le vneti živi deli pod rogom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú in

gosenico

Zoologija (1875):	kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele
Zoologija (1875):	razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi
Zoologija (1875):	položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v

▶ goseničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosenične

gosenčne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da

goſenzhne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel po drévju plasiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga drévje roditi snalo, ko de bi ene dni drévje goſénzhne salége trebil. Ako ſe pa daljiga dela in truda bojí
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je

goseničnih

goſenzhnih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nedolshni vertni pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg ozhiſtili in potrébili; ampak tudj ſam ſi persadevaj ozhiſtiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gotova reſniza je tudi, de ptizhi veliko tazih meſhizhkov in goſenzhnih saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in poleti ptizhe loviti, moriti in perporozhujejo ſadno drévje od goſenzhnih saleg zhiſtiti in trebiti. Ne miſli pa ljubi moj ſoſed

gosenično

goſenzhno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	2. Pobeli vſe odraſhene dreveſa s apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo, in metulje odvernilo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V jeſeni in pomladi drevje vſelej dobro preglej, de boſh goſenzhno salégo saterl, kterokoli po savitim ſuhim perji, po mladikah ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priden, drèvje goſenz obvarvati; namrezh, zhe jeſéni in po sími goſenzhno salégo zhiſto oſmúka, in jih po tém, kadar v ſpomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s délam. Imej ſkerb sa ſadno drévje, glej, de boſh goſenzhno salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa ktérim ſe ſhkodljiva

▶ gosji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosje
Zoologija (1875): morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer

gosjih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	narezane žemlje in daj na mizo. Če hočeš, tudi nekoliko gosjih ali telečjih jeter na drobno zreži, z moko potresi, na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pošteta iz gosjih jeter. Čisto oprane jetra v gorko mleko deni in z

gosjimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi gosjimi jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3.

gosjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): okrajni deli. Leta oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po

▶ goslati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igrati (na) violino; [sskj]

goslati
Zeleni listi (1896): a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi plesti, kot moja

▶ goslati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepati; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

goslati
- goislat
  Sacrum promptuarium (1695): ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh
- goslat
  Sacrum promptuarium (1695): resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili

▶ gosli samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosli
- gosel
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet
- gosli
  Ferdinand (1884): Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili
goslimi
- gosli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje

▶ gosp. okrajšava ↘ goo300k, IMP

gosp.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko

goſp.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne

▶ gospa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospa

gosp
Blagomir puščavnik (1853): to sim nalaš sokola zleteti pustil, da sim vas od gosp spravil. ” Med tim bije v grajskem zvoniku ura enajst. Čuvaj

gospa

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala
Stric Tomaž (1853):	Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar
Blagomir puščavnik (1853):	poda, in ji jokâje reče: ”Ne bom Vas več draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč
Stric Tomaž (1853):	potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi
Stric Tomaž (1853):	sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse
Roza Jelodvorska (1855):	Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi le
Roza Jelodvorska (1855):	se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le
Ferdinand (1884):	bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca

goſpa

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jih tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	zhe moreſh. Naſha dolshnoſt je, de shenę dobimó , inu njih — Goſpa. Njih dolshnoſt — Baron. Je , naſs dershat. Raven to je, kar
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O rezi, le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila

gospe

Sacrum promptuarium (1695):	Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkusti je
Sacrum promptuarium (1695):	v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako bi vedili naši gospodje, gospé in gospodične, kakó se jim slovenska beseda lepo priliči, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera
Blagomir puščavnik (1853):	po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo
Blagomir puščavnik (1853):	z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez
Ferdinand (1884):	se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči

gospej

Roza Jelodvorska (1855):	svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali.
Roza Jelodvorska (1855):	gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se

gospi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): ker si je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje
gospo
Spisi Krištofa Šmida (1883): jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod

goſpe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę; me dękelze nizh ne vęjmo od nję.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe
Genovefa (1841):	in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je

goſpej
Genovefa (1841): Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi

gospema

gospama

Blagomir puščavnik (1853):	V sobo nazaj pridši vpraša, ako bi ne bilo morebiti gospama všeč, da bi ju obiskal in s kako mično pesmico
Blagomir puščavnik (1853):	po dnevu priložnost ponudi, s čuvajko ali celo s blazima gospama govoriti. Med tem, ko čuvaj jetnike obišče in gospodinja se

gospema
Blagomir puščavnik (1853): to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi

gospo

Ta male katechismus (1768):	Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla
Blagomir puščavnik (1853):	hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se je zviti
Blagomir puščavnik (1853):	njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki
Roza Jelodvorska (1855):	in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker
Roza Jelodvorska (1855):	grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v dvoriše prišli
Maria Stuart (1861):	svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta
Spisi Krištofa Šmida (1883):	jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla

goſpo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo
Genovefa (1841):	v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta
Genovefa (1841):	in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel

goſpoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan

▶ gospen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospejin; Pleteršnik

gospeno

goſpeno

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Bodi pameten ! Matizh. (na ſtran. ) Shęntej, Nęshka je! Nęshka.. (s' goſpęno ſhtimo. ) Grosna kriviza ſe ti gody, Matizhek. Matizh. (na ſtrani
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu poſvętit. Nęshka. (mo uſta satiſne, inu posabi, govorit s' goſpęno ſhtimo. ) Bodi pameten ! Matizh. (na ſtran. ) Shęntej, Nęshka je! Nęshka

▶ gospica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodična; [sskj]

gospica

Valenštajn (1866):	vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame. )
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo
Zlatorog (1886):	iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo

gospico

Valenštajn (1866):	dobro. Vojvodica (skrbno). Kaj je ljubemu otroku? (Obe gresti za gospico i se prizadevati, da bi jo pridržali. Valenštajn se prikaže
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	na tej pa golobček; prijazne oči je vperl v mlado gospico, ki ga je takole nagovorila: „Dragi golobček! Veliko sem se

▶ gospod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospod

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tudi spoznajo, zakaj se to tako in drugači ne godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili
Zlata Vas (1850):	sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je
Stric Tomaž (1853):	ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod!
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo
Revček Andrejček (1891):	ljubim. Franica. O moj Bog, kako je to lepo! Prosim, gospod, zapišite še, da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Litanije: Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se

gospud

Sacrum promptuarium (1695):	nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi
Sacrum promptuarium (1695):	ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem
Sacrum promptuarium (1695):	truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo
Sacrum promptuarium (1695):	ta pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu
Sacrum promptuarium (1695):	veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu
Ta male katechismus (1768):	na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh
Ta male katechismus (1768):	vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas
Ta male katechismus (1768):	svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi

gospued

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rabe prosim Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospued Boga: inu obvaſt zhries use posvatno shaze sadobiva: jas tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi dobruetliviga boga Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stobo, shegnan bodi te sad kateri je nate shov noi Gospued Jesus isvelizhar o nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. O Sveti o Sveti o Sveti Gospued Gospued S. Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri prad tabo bras nehanja pojo S. S, S. je Gospued Bveg Saborh samla noi nebu je tvoje zheſti pouhnu stuei

gospvd

Biblia (1584):	Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de jeſt h'tebi grem
Biblia (1584):	je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe
Biblia (1584):	is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud
Biblia (1584):	priſhla, inu je pred nym doli padla, inu je djala: GOSPVD, pomagaj meni. On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu
Biblia (1584):	nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu
Biblia (1584):	inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh
Biblia (1584):	je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu

gospved

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi nash, lvbi Gospved Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai mene o Gospved Jesvs Kriſtvs skves tvoje SS. 5. Kervave rane mojo srezho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vnadovshnei smerti glih takv ti mene kna pvſti szagati ovsmilani Gospved Jesv Kriſte temv-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi prosem jas tabe o Gospved Jesvs Kri-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda. O Gospved Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da ti bosh mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs je biv sgvblan nash lvbi Gospved Jesvs

goſpod

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh

goſpud

Biblia (1584):	Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od
Biblia (1584):	bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle
Biblia (1584):	Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam
Branja, inu evangeliumi (1777):	Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej, kader
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana
Branja, inu evangeliumi (1777):	bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem

gospoda

gospod
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah

gospoda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa
Deborah (1883):	mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri

gospuda

Sacrum promptuarium (1695):	Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je
Sacrum promptuarium (1695):	tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella

gospued
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas

gospueda

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dober Duh: jas noi usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use posvatno shaze sadobiva: jas tabei prosim v' jemeni tega Gospueda Jesusa Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	susa Kriſtusa tvoiga lubiga sina nashiga Gospueda dasi ti menji gorei useu sa anna boja tavarharja inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sa anna boja tavarharja inu tu skues Jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda jas se sahvalem zkues boga ozhetha inu sina noi svetiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Raphael S Michael jas sarotim vas skues tu jeme nasha Gospueda Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh resnizo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano noi tabo?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nou resvitlov: inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado resvitlov: noi use marternizhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia S. S. 5. Kervave rane

gospveda

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tah Jvdov poleita te † Krish ta Gospveda vtezi inv vdari ven ti hvda skvshenjava ta napelvvanja tah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	telu noi kri Jezvsa Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim v Gospveda Jesvsa Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te S. Shegen katieri je pershov zhres nasha lvbiga Gospveda Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl ofran biv tiſti pridi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas prosm skves vse terde stopine noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh ozha vtvoje rozhe perporozhim noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava

goſpoda

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na njegovih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati: Per
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto
Sveta grofinja Genofefa (1857):	povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in

goſpuda

Biblia (1584):	Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez
Branja, inu evangeliumi (1777):	pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge

gospode

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	V to znamja pobědiš). Opominjajmo naše gospode župane i ostale gospode, ktere to zadeva, da se zraven cest i putov tiste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	в то знамjа побъдишь (V to znamja pobědiš). Opominjajmo naše gospode župane i ostale gospode, ktere to zadeva, da se zraven
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	plača svoj dolg in se v pest smeja, de je gospode tako splačal. 38. Povést. Kako Pavliha svinjo ubije in potem

gospodi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	treba z' golimi rokami v ojgen segati. 99. Z' velkimi gospodi ni dobro črešnje zobati. 100. 'Ma svoje muhe v glavi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	posmehovanja se bude od nas govorilo: Glej, to su slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast družbenoga jezika

gospodih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od

gospodje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez eno dobro uro niso, naj bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi Pavliha, „kadaj ti hočem tri

goſpodi

Fabule ino pesmi (1836):	desheli, V’ barkah kres morje pripela k’ nam. Vel’ki goſpodi, zhi zhejo ga meti, Mòrejo pénes prav doſti naihtéti: Dvajſti
Življenja srečen pot (1837):	ravno ſliſhi, kako goſtnik njegove ſlushavnike odpravlja, naj ſe drugi goſpôdi is njegove hiſhe vgenejo. Pohlevno sapové ſv. Sales ſvoje rezhi

goſpodje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lępe rezhy mi je pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je

gospodom

gospodam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali

gospodom
Zeleni listi (1896): zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je

gospodoma

gospodama

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp.

gospodoma

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	petek večer je bil grof-kraljević z gospó in 2 drugima gospodoma pri zahvalnici v Veliki cerkvi — po 31 letih spet v
Ferdinand (1884):	jih je bil pustil pod drevesom. Uljudno je ponudi neznanima gospodoma, katerima so prav dobro dišale, ker ju je vže močno

gospodov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo
Astronomija (1869):	nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od
Astronomija (1869):	je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da
Zlatorog (1886):	Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre

goſpodov
Svetu pismu noviga testamenta (1784): tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus odgovóril, inu je djal k' njęj
goſpudou
Biblia (1584): ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'

gospodu

gospodi
Robinson mlajši (1849): je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da

gospodu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z
Blagomir puščavnik (1853):	stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.
Ultra! (1867):	nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na
Tiun - Lin (1891):	to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali
Revček Andrejček (1891):	Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar

gospudu
Sacrum promptuarium (1695): vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam

goſpodi

Fabule ino pesmi (1836):	herbet mashe, Da boſh védil, odkod ’s dómi ſi. «« Prevsetnják goſpodi ſe klubuje, ˛Skazhe, vrintne, no hití k’ goſpodi prit’; ˛Straſhno
Fabule ino pesmi (1836):	ſi. «« Prevsetnják goſpodi ſe klubuje, ˛Skazhe, vrintne, no hití k’ goſpodi prit’; ˛Straſhno kak en pravi lev r’juje, Zhi je
Fabule ino pesmi (1836):	ſoda, »Tel’kokrat pretepen, kak ſem dosdaj bil. « Njegov ſled goſpodi ſteso kashe: »»Zhakajj«« rezhe, da ga v’borſhti sagledí: »»Zhakaj
Življenja srečen pot (1837):	na semlji ſo ſe trudili, sdaj tara pozhívajo in per goſpodi vshivajo ſvoje vezhno plazhilo; sa Jesuſam ſo hiteli, in ſo
Življenja srečen pot (1837):	véra Jesuſova per Lavrejazhanah zvetela. Dober paſtír je bil v' Goſpodi tega veſél, alj tudi shaloſten videti, kako njegovo rojſtno meſto
Življenja srečen pot (1837):	ino mu tako nebeſa odperli, kjer ſe sdaj per ſvojim Goſpódi veſelí. Mladénzh, ne ſramuj ſe nobeniga ſtanu, v' katerim pravizhno
Življenja srečen pot (1837):	shegen delu daj, men' pa enkrat ſveti raj. Po Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Pred jedjo ſe pokrishaj, moli: Ozhe naſh, ino
Življenja srečen pot (1837):	bomo savshivali v' tvoji hvali vſaki zhaſ. Po Jesuſi Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Po jedi ſe pokrishaj, ino rezi: Hvalen bodi
Življenja srečen pot (1837):	shelím, ino vézhniga plazhila ſe po ſmerti veſelím. Po Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Po deli. Moje delo je ſtorjeno, tebi, Ozhe

goſpodu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza ljubil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto
Genovefa (1841):	nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke
Sveta grofinja Genofefa (1857):	jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen

goſpudu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam
Branja, inu evangeliumi (1777):	odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu

▶ gospod. okrajšava ↘ goo300k, IMP

gospod.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno

▶ gospoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospoda

gospada

Sacrum promptuarium (1695):	oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij
Sacrum promptuarium (1695):	Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu

gospoda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malo, da ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	da je še nekaj na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem
Valenštajn (1866):	osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo.
Valenštajn (1866):	službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo
Zoologija (1875):	bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600
Ferdinand (1884):	njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se

goſpoda

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je
Genovefa (1841):	je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim

gospodah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 100 fl. prodali; dobiti se le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore

gospodam

goſpodam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo

gospode

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnarje za deset knjig, dobi enajsto na dar. Od tiste gospode prenumerantov, ki so se na pervo knjigo naročili, ni treba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vladika Dulmanski gosp. Alojzi Hofmann, veliko drugih duhovnov in druge gospôde in velika sila ljudí. Solnogradčani so se močno zavzeli, ko
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njem prebival. Družina, ki se je popred za razveselovanje svoje gospode vse perzadjala, je bila zdej perpravna jo žaliti in v
Oče naš (1854):	je rekel zaterjeni grešnik; „dolgo smo terpeli v sužnosti žlahtne gospode in farjev; čemu se še bahate, da ste z dobrotnicami
Viljem Tell (1862):	Ribarček. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudečem krovu ga poznavam. Ribič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Preširnu. Povabljeni so k njej nekteri tukajšnji čitalničarji, mnogo slov. gospode s kmetov in — kakor pravijo — vse, kar ima italijansko in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	gostilnico. Noč je že in za prvo mizo sedi več gospôde. Ker mi ni znan noben obraz, sedem po kratkem pozdravu

goſpode
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar

gospodi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pada. Ulovivši ga grejo z njim v grad, de ga gospôdi pokažejo, ki ga je že zdavno željela viditi. Vse vanj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je obdaroval. Peter se je od dné do dné svoji gospodi bolj prikupoval. Kamor koli je šla, je mogel ž njo

gospodo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako bi vedili naši gospodje, gospé in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna
Sveti večer (1866):	odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da
Spisi Krištofa Šmida (1883):	verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse jedno. Vendar

goſpodo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober

▶ gospoda samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospode

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in

▶ gospodar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodar

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor
Zlata Vas (1848):	delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét krav je imel in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. ) Gospodar* jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero

gospodar'
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri

goſpodar

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho
Genovefa (1841):	ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim

gospodarja

gospodaria

Sacrum promptuarium (1695):	lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu
Sacrum promptuarium (1695):	fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi

gospodarja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance
Divica Orleanska (1848):	med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu
Tiun - Lin (1891):	Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno.

goſpodarja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe?

gospodarje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem

goſpodarje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de ogenj vezh in vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali drugo teh hiſh imeti! Dober ſvetvavez sa mlade kmetijſke goſpodarje. Novo leto 1844. Na noviga leta dan povsdigni ſvoje ſerze
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ga priſlushijo ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v novizah pohvaliti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki

gospodarjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se

goſpodarjam

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſlushbe dajajo redke ſuknje. — Bodite pa tudi sveſti ſvojim hiſhnim goſpodarjam in goſpodinjam, varite jih ſhkode, kakor ſami ſebe; ne le
Hrana evangeljskih naukov (1835):	˛Sv. Peter uzhi (I. Pet. 2, 8--19. ); „Pokornim biti vſim goſpodarjam, ne le dobrim, ampak tudi hudobnim; sakaj to je prijetno
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino hiſhni ozhe nje duhovſki paſtir. “ Gorjé pa tajiſtim nekerſhanſkim goſpodarjam in goſpodinjam , ki ſvoji drushini v' zérkev branijo; ſvete sakramente

goſpodarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1843): novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe

gospodarjev

Zlata Vas (1848):	je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni
Zlata Vas (1848):	so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico
Zlata Vas (1850):	ki je prišel, molče v . hišo pelje. Dva in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se
Zlata Vas (1850):	gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so

goſpodarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſeboj rasdelili. Modra sapoved je ta, sakaj: kjer je vezh goſpodarjev, ſe ſlabo goſpodari, in hiſha gré pod sló. Ravno tó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na perjasno beſedo rada ſtori, kar more, zhe le od goſpodarjev rasvajena ni; in verh tega, de ſi s vſim ſvojim

goſpodarjov

Hrana evangeljskih naukov (1835):	glej, kervavo saſlushen dnar ſe njim terga in sadershuje od goſpodarjov, ki ſo bres vſe pravizhne veſti. Vender nikarte ſi ſami
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pomagati mogozhe, sopet osdraví. Toliko vézha dolshnost je tedaj tretjizh goſpodarjov ino goſpodinj ſvojim ſlushabnim, ako sbolíjo, lepo poſtrezhi, ino njim
Hrana evangeljskih naukov (1835):	veliko nozhi v' nesramnih tovarſhijah sapravijo. Saſtonj je vſe poſvarjénje goſpodarjov: ſhe le beſedujejo ino kregajo ſe s' njimi — tak dolgo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	jih hudiga varvati ino vſe dobro uzhiti: to je ſtariſhov, goſpodarjov ino goſpodinj, kakor vſih drugih predpoſtávlenih, ſveta dolshnóſt. Pa le
Hrana evangeljskih naukov (1835):	goſpodarjov moliti ne vidi? Kako bo poſhteno govorila, ako od goſpodarjov nizh prida ne ſliſhi? „Ako je okó kalno, bo tudi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Mat. 5, 14—16.) Kako bo drushina Bogu ſlushila, ako goſpodarjov moliti ne vidi? Kako bo poſhteno govorila, ako od goſpodarjov
Hrana evangeljskih naukov (1835):	XIII. Trétja nedélja po ſv. tréh kraljih. Od dolshnóſt goſpodarjov. Jesuſ osdravi góboviga ino ſtotnikoviga hlapza. Mat. 8, 1 — 13.
Življenja srečen pot (1837):	dobri volji alj goſtiji (ohzeti) v' prizho ſtariſhov alj poſhtenih goſpodarjov, le kratko pleſhi, de tebe pleſ omotil ne bo. Po

gospodarji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina; so gospodarji, ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol

goſpodarji

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak

gospodarju

gospodariu
Sacrum promptuarium (1695): godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat

gospodarju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa
Zoologija (1875):	na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se
Zoologija (1875):	na žive in leteče ptice, da jih je lovil in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel

goſpodarju

Biblia (1584):	je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu
Biblia (1584):	ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53.

▶ gospodariti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodari

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	milosti Oživlja in napaja. Mé vošmo, de mogočno naj Pravica gospodari; De nihče v škodo bližnjiga Ne laže, ne kovari. Mé
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	se obdeluje zemlja; kako se redí živina; kako se umno gospodari; kaj je država; kake pravice ima narod in človek; naj
Zeleni listi (1896):	ustvaril. In zakaj je to storil? Za to, da človek gospodari vsem živalim«. 10. Varuj si zobe. Lizika je imela slabo

gospodaril
Gozdovnik (1898): Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor
gospodarila
- gospodarila
  Zlata Vas (1848): in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k
- goſpodarila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh

gospodarili

Zlata Vas (1848):	Zdej še le je vidil, kako slabo so ti ljudjé gospodarili, in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo

gospodarimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati

gospodariti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	godin, de bi že popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in kuhinjo, kupil je potrebno pohištvo, ter začel prav vrlo gospodariti. V tem ga je Minka po môči podpirala. Vitez je
Zeleni listi (1896):	v njej že precej denarja. S tem denarjem je smela gospodariti, kakor je hotela. Ako je v šoli slišala, da je

goſpodarit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per nas imeti; ta prousetnoſt, inu snaſheine shely zhes nas goſpodarit, inu naſh kral biti; ta nazhiſtoſt pravi: jes bom per
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu Letú v' kup vsetu. To Sonzhnu Lętu je

goſpodariti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhe le hozheſh, samoreſh poshelenje do hudiga premagati, ino ga goſpodariti. “ Pomiſlite, otrozi! kako Bog po ozhetovo ſvari. Bog ſhe sdaj
Genovefa (1841):	bilo. Koj po grôſovim odhódu tedaj je sazhél sapovédovati in goſpodariti. Oblazhil ſe je lépſhi, kakor groſ, je napravljal velike goſtí

▶ gospodarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodarska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	V Valahii jih je že več imenovanih, kterim bi se gospodarska suknja najbolj podala; najimenitneji med njimi so knez Barbu Stirbey
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	okoli tava, pa vendar ne vé, kje prav da je. Gospodarska skušnja. Da sadna drevesa ne pozebejo. Pogostoma se slišijo tožbe
Botanika (1875):	razne vrsti metlje ali kozjega repa (Chenopodium). Važna kuhinjska in gospodarska zelišča daje rod pese (Beta). Pesa se jako sprevrača in

gospodarske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. ) Gospodarske* skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo

gospodarskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	narod. Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja
Revček Andrejček (1891):	duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik

gospodarskemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	oddelka centrale gospodarske družbe v Saksonii, je pokazal lani vélikemu gospodarskemu zboru v Berolinu gnoj, ki ga napravlja iz kebrov ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in iz Loke v Trst; oba predloga sta se izročila gospodarskemu odseku. — Dalje poroča dr. Costa v imenu deželnega odbora zarad

gospodarskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako

gospodarsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z

▶ gospodarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodarstva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani

gospodarstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsaki večér sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo
Zlata Vas (1848):	od vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je
Zlata Vas (1850):	narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti. Oj, kako veliko dobriga bi zamogli Oni storiti; ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano

goſpodarſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari

gospodarstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem gospodarstvu še vse premalo varčno ravna, in da veliko veliko v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo
Viljem Tell (1862):	so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi

goſpodarſtvi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v

▶ gospodič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlad gospod; [sskj]

gospodič

Roza Jelodvorska (1855):	maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj
Sveti večer (1866):	„K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje

gospodiča

Roza Jelodvorska (1855):	poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo
Ferdinand (1884):	plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na

goſpodizha

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh

▶ gospodična samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodična

gospodičina
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela

gospodična

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v
Roza Jelodvorska (1855):	zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta
Roza Jelodvorska (1855):	»Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja
Roza Jelodvorska (1855):	in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je
Roza Jelodvorska (1855):	posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj

goſpodizhna

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	goſpòdo délala, de jih je te zhat preshivela. Mina, graſhinſka goſpodizhna, je Shofko prav rada imela, ji mnogokaj v' delo dala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	II. Potozhnize k' dobrimu sveſte opomnize. Mina je bila vſmilena goſpodizhna, ino prav dobra duſha. Kar je gleſhtala, vſiga je rada
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bliso pod gradam, kjér je bila Mina domá, je vboga goſpodizhna prebivala, k'teri je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan

gospodičnama

goſpodizhnama

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino

gospodične

gospodičine
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me je

gospodične

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po slovensko govoriti. Ako bi vedili naši gospodje, gospé in gospodične, kakó se jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri
Zlatorog (1886):	zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more. O Škratu

goſpodizhne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle

gospodični

gospodičini
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in
gospodični
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati

goſpodizhni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka

gospodično

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še
Roza Jelodvorska (1855):	Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod
Roza Jelodvorska (1855):	Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in
Roza Jelodvorska (1855):	se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi
Roza Jelodvorska (1855):	ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu

goſpodizhno
Genovefa (1841): prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale

▶ gospodičnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodičnica
- goſpodizhniza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to

▶ gospodinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodinj

goſpodinj

Hrana evangeljskih naukov (1835):	varvati ino vſe dobro uzhiti: to je ſtariſhov, goſpodarjov ino goſpodinj, kakor vſih drugih predpoſtávlenih, ſveta dolshnóſt. Pa le malo jih
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sopet osdraví. Toliko vézha dolshnost je tedaj tretjizh goſpodarjov ino goſpodinj ſvojim ſlushabnim, ako sbolíjo, lepo poſtrezhi, ino njim, kakor nar
Življenja srečen pot (1837):	greſhnik, naj kraljuje, vender shaloſtno hlapzhuje; koljkor ima hudobíj, toljko goſpodínj. “ ˛Sv Avguſhtín. 13. ˛Sv. Filip Nereji. Pokoren ſin ljubih ſtariſhev

gospodinja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to? saj mi vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	novega zame? ” „Nič druzega, kakor to, da gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem

goſpodinja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sakláti, ino ga ſpèzhi, de ſe na pót pokrepzhajo. Vſaka goſpodinja mora vmeſiti, de ſo iméli kruha sa po póti. Vſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe smiraj miſlite pri ſtarih krajnſkih oſtati? Nikdar nikar! Şlaba goſpodinja, ktera ſe ſtariga kolovrata dershi, a k o je le

gospodinjam

goſpodinjam

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ozhe nje duhovſki paſtir. “ Gorjé pa tajiſtim nekerſhanſkim goſpodarjam in goſpodinjam , ki ſvoji drushini v' zérkev branijo; ſvete sakramente pogóſto prijémati
Hrana evangeljskih naukov (1835):	redke ſuknje. — Bodite pa tudi sveſti ſvojim hiſhnim goſpodarjam in goſpodinjam, varite jih ſhkode, kakor ſami ſebe; ne le sa teleſno

gospodinje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v
Zlatorog (1886):	vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu

goſpodine
Kmetijske in rokodelske novice (1843): terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo

goſpodinje

Hrana evangeljskih naukov (1835):	lehko berete, kolikorkrat greſte ſjat ali orát. Vidite poſebno ve goſpodinje ino dekle! kako vaſ Jesus sa ljubo imá: na vaſho
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vlezhejo. Kar je teleſu okó, to morjo biti goſpodarje ino goſpodinje ſvoji hiſhi: v' vſim dobrim lep isgled. „Vi ſte luzh
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvojiga pomozhnlka imela! Sato poſebno vam deneſ, vi goſpodarje ino goſpodinje! na ſtotniga poglavarja v' ſv. evangelji pokashem, ino sa Jesuſam
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kaj pa bo, ako enkrat podloshni ſvoje predpoſtavlene goſpodarje in goſpodinje, uzhenike in oblaſtnike, na ſodbi boshji ſhe vekſhi hudobije dolshili
Hrana evangeljskih naukov (1835):	goſpodovo v' savershek peklenſki ſpremenijo. — Hlapzi, ki ſvoje goſpodarje ino goſpodinje podpihujejo — dekle, ki zhes druge jesik ſtégajo ino med ſebó
Hrana evangeljskih naukov (1835):	mladenzhi ſvojiga ozheta ino mater, vi drushina ſvoje goſpodarje ino goſpodinje; poſluſhajte pa tudi ſvojo veſt, ki naſ k' dobrimu opominja
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sa ſvoje ravno tak lepo ſkerbite! II. Vi goſpodarje ino goſpodinje! ſpomnite ſe, de vaſ je Bog vaſhi hiſhi sa ſvoje
Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' Kriſtuſam v' nebeſhkim kraljeſtvi, dokler bodo malopridni goſpodarje in goſpodinje terpéli v' peklenſkim brésdni. Naj ſi bo ravno teshaven ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	katere je on poſtavil. Vſi ne morejo biti goſpodarje ino goſpodinje, kakor ne vſaki hlapez, ino dekla. Kér pa vender goſpodarni

gospodinji
- goſpodinji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo

gospodinjo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili
Tine in Jerica (1852):	premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli

goſpodinjo
Genovefa (1841): bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe vſi

▶ gospodinjiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodinji
Zlatorog (1886): Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil

▶ gospodnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodnje
- gospudne
  Ta male katechismus (1768): koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash

▶ gospodov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodov

goſpodov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	piſmo pravi, mosh po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi

gospodova

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bil vsakimu, tako de so ga vsi serčno ljubili. Tudi gospodova otroka Milček in Lizika si je vedel tako pridobiti, de
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	od s. Duha, Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla Gospodova sim; zgodi se mi po tvoji besedi. Češena si Marija
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	od s. Duha. Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla Gospodova sim, zgôdi se mi po tvoji besedi. Češena si Marija
Viljem Tell (1862):	Valter. Pa vender smejo v gozd na lov hoditi? Tell. Gospodova je zver in perutnina. Valter. Po vodah vsaj loviti smejo
Oče naš (1885):	oče Arkimbold; „rad bi še dalje pri vama ostal, pa Gospodova služba me kliče; Bog vama daj mirno noč! “ Blagoslovil jih

goſpodova

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil
Genovefa (1841):	je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita

gospodove

gospodove
Sveti večer (1866): v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”

goſpodove

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku

gospodovega

goſpodoviga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oklizati: „Pojdite, kolikor vaſ je boshjiga ljudſtva, v' Jerusalem sidat Goſpodoviga tempeljna, ino Goſpod bodi s' vami! “ Tudi je ukasal vjetim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njem, mu je obljubil, de ne bo umerl, dokler Kriſtuſa, Goſpodoviga masiljenza, ne bo vidil. Ko ſta Marija ino Joshef s'

gospodovem
- gospodovem
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je
- goſpodovim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh
gospodovemu
Blagomir puščavnik (1853): ti bo hvala za to! ” Ko se je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi

gospodovi

Izidor, pobožni kmet (1887):	tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne težave
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti

goſpodovi

Štiri poslednje reči (1831):	in njih oblazhila in shgane ofre, ki jih je v' Goſpodovi hiſhi ofroval; ſe savsame, oſtermi in rezhe: »Reſniza je, kar
Štiri poslednje reči (1831):	prebivati. « Pſalm. 83, 11. »Moja duſha sheli in omedluje po Goſpodovi hiſhi. Blagor jim, kteri v' tvoji hiſhi o Goſpod! prebivajo
Štiri poslednje reči (1831):	tvoje prebivaliſha, o Goſpod! Moja duſha sheli in hrepeni po goſpodovi hiſhi. Moje ſerze in moje meſo ſe veſeli v' shivim
Štiri poslednje reči (1831):	in sdihujmo s' Davidam: »Moja duſha sheli, in omedluje po Goſpodovi hiſhi. Blagor jim, kteri V' tvoji hiſhi o Goſpod! prebivajo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	podál. „Tajiſti, uzhi ſv. Basili, kateri k' teleſu ino kervi Goſpodovi perſtopi, ne ſmé le ſamo biti vſiga téga zhiſt ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſv. Avguſhtin, bote ſposnali, v' koliki nevarnoſti ſe vſi maſhniki Goſpódovi snajdejo; sakaj zhe bo na ſodni den shé vſaki sa
Življenja srečen pot (1837):	ſerzi zhiſta ljubesen boshja gorí, kakor veſela lampiza (ſvetilniza) v' Goſpodovi hiſhi pred boshjim altarjam. Ako po ſvetli luzhi pihneſh, ſvetlobo
Življenja srečen pot (1837):	zvetel, in kakor zedar na gori Libani raſtil v' hiſhi Goſpodovi, v' veshi naſhiga Boga. “ Pſalm. 91. „Zhaſt mladenzhov je: Boga
Slate jabelka (1844):	uterjeni v’ poboshnoſti, radi in s’ veſeljem hodijo po poti Goſpodovi, dokler jim troſht daje v’ molitvi; kadar jim ga pa

gospodovim
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl

gospodovo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika

goſpodovo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak

▶ gospodovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodovanja
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski.

▶ gospodovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodariti; [sskj]

gospodovala
- gospodovala
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne
- gospodovale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo
gospodovali
Valenštajn (1866): živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba

gospodovati

goſpoduvati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali offertniga, prevsetniga ſerza, de bi hotla zhes vſe ſama goſpoduvati, zhe je eniga hudiga jesika, varuj ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſpęt en drugi pravi, de je on hotel zhes ſolk goſpoduvati, inu takú dalej. Pilatus

gospoduje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospoduje taka gospodinja, kakor ste vi, ima največo moč, ker gospoduje čez serca. “ Devica še zapazila ni, da se jej prilizuje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne hrepenimo po časti in moči. “ „Ne zamerite! Hiša, kjer gospoduje taka gospodinja, kakor ste vi, ima največo moč, ker gospoduje
Občno vzgojeslovje (1887):	pa ga povzdiguje visoko nad živali in kar stori, da gospoduje vsem stvarém, to je njegov pametno misleč duh in možnost
Občno vzgojeslovje (1887):	ojačeno, trajno poželenje, da celó kot najvišja apercipujoča zveza predstav gospoduje nad zavestjo. Največ strasti izhaja iz prirodnih nagonov in iz
Gozdovnik (1898):	indijanski po svojih hrabrih dejstvih sloveči glavar. Še v smrti gospoduje ta glavar ravnin, po kterih se je njegov bojni krik

goſpoduje

Štiri poslednje reči (1831):	jenjalo je vſe, karkoli je ſtrohljiviga, ker neſtrohljiva zhaſt tam goſpoduje. « Na tem ſvetu ni prave, ni reſnizhne ſrezhe. Naſhe ſerze
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vbog ovzhár. ˛Sv. Lavrenzija je ſlushila sa hiſhno, ino sdaj goſpoduje v' nebeſih. ˛Sv. Notburga, drushinſka patrona, vam more vſim snana
Življenja srečen pot (1837):	je poterpeshlív, kakor mozhen zhlovek, in kdor ſam zhes ſebe goſpoduje, gorſhi (imentnejſhi) kakor on, ki meſta premaguje. “ Príp. 16, 32.
Življenja srečen pot (1837):	Ne posabi, de vſi ſlushimo eniga Goſpodarja, ki v' nebeſih goſpoduje, ino vſakimu plazhuje, naj bo hlapez alj goſpód, kakor ſi

gospoduješ
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz

▶ gospodujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

gospodujočega
Občno vzgojeslovje (1887): nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova

▶ gosposka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavniki oblasti, oblast; [sskj]

gosposk

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih gospósk že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tako zapeljejo, da si dajo po takih pisačih pisanja do gosposk v rečeh napravljati, ki so jasne že same po sebi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	bolje narediti in izročila so se vsa navedena od političnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam pod naslovom „samouprave” ali „avtonomije”, akoravno

gosposka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	povsod biti. Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim
Zlata Vas (1848):	niso hotli vtikati. In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili
Zlata Vas (1848):	sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z
Oče naš (1885):	bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka se je temu zoprstavila in je dala vsa pota, ki

goſposka
Branja, inu evangeliumi (1777): sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon

goſpoſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj pa, ko vidi, de nam vſe

gosposkah

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po okrajnih gosposkah, od leta 1850 do 1854 po okrajnih glavarstvih, od leta

gosposkam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli
gosposkami
Kmetijske in rokodelske novice (1848): sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de

gosposke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba

goſposke

Branja, inu evangeliumi (1777):	Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na povęle vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim
Branja, inu evangeliumi (1777):	sakon ſtopi, ſtury greh, aku bres urshoha , inu perpushenja duhovne Goſposke ſtury. Dirimentia. Error, conditio, votum, cognatio, crimen. Cultus diſparitas, vis

goſpoſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to

gosposki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje
Zlata Vas (1848):	ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se

goſpodſki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	njimi, ni mogel sa kup sglihat. Semla je tedej gruntni Goſpodſki nasaj padla , inu je bla potler predána Matiju Satilniku sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe ne jesę, Goſpod shlahtni. Smeſhn. Se bova saſliſhala per goſpodſki, inu ſhe dones! inu ſhe dones ! (ozhe jiti , v' tim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gręſta obá. ) ZHETERTI NASTOP. Nęshka ſama. Se bova saſliſhala , per goſpodſki , inu ſhe dones ! inn ſhe dones! — Kaj to pomeni? — Je

goſpoſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844): jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt

gosposko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga
Zlata Vas (1848):	dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo
Oče naš (1885):	kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival

goſpoſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imenovati ſliſhal, ino je svédil, de je Jesuſ pod Heroda goſpoſko; ga je k' Herodu poſlal. Veſ véliki sbor je ſhel
Genovefa (1841):	Ne obkladaj jih s prevelíkimi davki. Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe (Aerzte) iméli. Poſluſhaj vſaziga, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne davno pergodilo v Lublanſki kraſii. „Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de

▶ gosposki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosposka
- goſpoſka
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi

gosposkega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	zaperli so že več deležnikov, delavcov, pa tudi mladih ljudi gosposkega stanu. Iz Černe gore. Mesca svečana ali sušca pričakuje knez
Valenštajn (1866):	Prvi oklopnik. Vojaku je treba, da se mora čutiti. Kdor gosposkega, blazega nejma srcá, Nej za vojsko, nàj rajši ostane domá

gosposkem
- gospodskem
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno

gosposki

gospodski
Zlatorog (1886): zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri

gosposki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po
Stric Tomaž (1853):	da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega

goſpoſki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na

gosposkih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo

gosposko
Kmetijske in rokodelske novice (1848): zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi

▶ gosposkin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

gosposkinem
- gosposkinim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel
gosposkinih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih
gosposkino
Kmetijske in rokodelske novice (1846): opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo

▶ gosposko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosposko
- gosposki
  Valenštajn (1866): Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz

▶ gospostvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospostvo

gospodstvo

Gozdovnik (1898):	se snideta. »To je posebno, nenadno snitje, kaj ne, vaše gospodstvo? « »Prav nenadoma. Prav dobro ste ga izpraševali. Uverjen sem, da
Gozdovnik (1898):	»Moj nož? pa ne da bi? Vaše gospodstvo pač ne poreče, da sem« »A kaj! pravite svoje basni

gospostvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo

goſpodſtvo

Fabule ino pesmi (1836):	to kmeſtvo redí, To meſhtvo naſ ſteso k'nebeſam vuzhi. Goſpodſtvo no kmeſtvo jas ’s miſli puſtím, Le ſamo to kmeſtvo
Fabule ino pesmi (1836):	ſtani na ſvéti potrebni nam ſo: Pred vſémi pa kmeſtvo, goſpodſtvo, meſhtvó: Goſpodſtvo naſ visha, to kmeſtvo redí, To meſhtvo naſ
Fabule ino pesmi (1836):	ſvéti potrebni nam ſo: Pred vſémi pa kmeſtvo, goſpodſtvo, meſhtvó: Goſpodſtvo naſ visha, to kmeſtvo redí, To meſhtvo naſ ſteso k'

gospostvu
- gospodstvu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v

▶ gospoščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosposka; [sskj]

gospoščini
- kosposhzhne
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL

▶ gost pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostpridevnik, splošni, nedoločeno

gost

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še čez
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lotov štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se
Botanika (1875):	da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja.

goſt

Kuharske Bukve (1799):	na tri maſelze mlęka eno unzho) de bo mehek inu goſt. Potle ga deni v' ſklędo, ſroviga maſla sa velikoſt eniga
Kuharske Bukve (1799):	shęmle notri; puſti kuhati tako dolgo, de poſtane kakor en goſt ſok. Potęm perli en frakel bęliga vina, en frakel kuhane
Kuharske Bukve (1799):	inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam; tega kuhaj, de ſe goſt ſturì, kar je prav. 293. Drugazhi. V' pokuhani moſht, ali
Kuharske Bukve (1799):	koſti ſkusi vidio, vsami ven; ſok naj ſhe vkuha, dokler goſt poſtane; potle deni ſpęt viſhne notri, de ſe enmalo

gostapridevnik, splošni, nedoločeno

gosta

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Davorin Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta dan. Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice
Kemija (1869):	V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena
Botanika (1875):	t. j. da bi se na obeh stranéh napravila enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino

goſta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi

gostepridevnik, splošni, nedoločeno
- goſte
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo
gostejšapridevnik, splošni, primernik
- gosteja
  Botanika (1875): njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik
gostejšepridevnik, splošni, primernik
- gosteje
  Astronomija (1869): noči le malo razsvitlujejo. — Jupitra obdaja ozračje, ki je mnogo gosteje od zemeljskega. To smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika

gostejšipridevnik, splošni, primernik

gosteji

Fizika (1869):	ogret zrak k višku vzdigne in da od polov tečejo gosteji, mrzli zračni toki proti ekvatorji. Zatorej pa, ker se zemlja
Fizika (1869):	napolnjena in dobro začepljena steklenica na prav visoko goro, izžene gosteji zrak v steklenici zamašek iz njenega vratú. Srce goni kri
Mineralogija in geognozija (1871):	R. Po kemiških postavah že zdaj sploh lahko posnememo, da gosteji minerali, ali minerali više gostote imajo težke kovine v sebi

gostejšimpridevnik, splošni, primernik
- gostejim
  Botanika (1875): trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je
gostejšopridevnik, splošni, primernik
- gostejo
  Botanika (1875): ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože

gostempridevnik, splošni, nedoločeno

gostem

Mineralogija in geognozija (1871):	kristalovano; v kristalinskem stanu kot marmor, in v nekristalinskem ali gostem kot kredo. 2. Fizikalne lastnosti mineralov. Ker podoba ne zadostuje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	polovico trupla stali v vodi, a drugi so bili v gostem germovji dobro skriti. Vender pa so razburjenih čutov poslušali hitro
Gozdovnik (1898):	trupla. Ker so strelci, razstavljeni po griču, nekoristni postali - v gostem metežu so mogle njih krogle zadevati, to svojce, to Indijance

gostemupridevnik, splošni, nedoločeno
- gostemu
  Blagomir puščavnik (1853): lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po

gostipridevnik, splošni, nedoločeno

gosti

Blagomir puščavnik (1853):	Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V
Zlatorog (1886):	dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati

goſti

Kuharske Bukve (1799):	8 zęlih jajz, inu 10 rumenakov, jih rastepi, de bodo goſti,
Genovefa (1841):	ſvôjiga ozhéta priſhel; sakáj pot tjekaj ſkosi grosovito puſhavo, ſkosi goſti, saraſheni, tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je

gostihpridevnik, splošni, nedoločeno

gostih

Divica Orleanska (1848):	na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si
Mineralogija in geognozija (1871):	veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako gostih, da bi se bil iz njih napravil premog. Mogoče je

gostimpridevnik, splošni, nedoločeno

gostim

Roza Jelodvorska (1855):	kotička. K sreči se jako bliska; Roza se vije med gostim germovjem do nekih visokih smrek, kjer je pred mokroto in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od zlatih solnčnih žarkov. Tje se
Spisi Krištofa Šmida (1883):	so se videle nizko doli sè snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so se ustavili in čakali, Šimen pa je šel
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	stranij, razen od izhodnje, kjer je stal mlin, obraščen z gostim terstjem. Skrit v visokem terstji čepel in pričakoval je naš
Gozdovnik (1898):	enega do drugega. Usnjat ščit, čigar kraj je obrobljen z gostim perjem, dolga sulica, makanal (t. j. nekak ubojni kij), pa

goſtim

Pozhétki gramatike (1811):	tu bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe s' goſtim h, je bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pak raſtvo daja: Bog! vſliſhi ſvojga kmeta glaſ! Sveſéli s goſtim shitam naſ, De teshko klaſje maja ! V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA

gostimipridevnik, splošni, nedoločeno

gostimi

Robinson mlajši (1849):	lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se
Oče naš (1854):	Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu

gostopridevnik, splošni, nedoločeno

gosto

Robinson mlajši (1849):	imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi
Gozdovnik (1898):	V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem

goſto

Kuharske Bukve (1799):	zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga

najgostejšipridevnik, splošni, presežnik
- najgosteji
  Mineralogija in geognozija (1871): je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako

▶ gost samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gost

Blagomir puščavnik (1853):	Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo da mora biti v svoji
Viljem Tell (1862):	Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi
Viljem Tell (1862):	Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še
Zlatorog (1886):	kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In

goſt
Kratkozhasne uganke (1788): use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne goſt tirja od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt

gosta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel

goste

Čas je zlato (1864):	se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in
Ferdinand (1884):	svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili ter le njega
Ferdinand (1884):	brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža

gostje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz

gosti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gostija napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in
Viljem Tell (1862):	v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše

goſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' perviga dóbro vino na miso, ino potlej, ko ſe goſtí she napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do

gostje

gostje
Čas je zlato (1864): lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in

gostovi

Blagomir puščavnik (1853):	obilno nadomesti in napolni. ” — Tako je bil slovesni dan dokončan. Gostovi se pred narazen odpravijo, kakor sicer v tacih priložnostih s
Gozdovnik (1898):	deželi solnca? Je-li ne znajo beli možje, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha

gostom
Zlatorog (1886): podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim

gostoma

Oče naš (1854):	in vina. S serčno, ljubeznivo postrežnostjo je postregel Štefan svojima gostoma in jih prosil, mu povedati, kako sta se s patrom
Gozdovnik (1898):	krivic, ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali pod vodstvom

gostov

gostov
Valenštajn (1866): proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran

goſtov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uſtraſhi, ino shaloſt ga opade. Pa savoljo perſege ino savoljo goſtóv je vender le v' proſhnjo dovolil. Kmal poſhlje rabeljna ſ'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bere, dokonzhala, kmalo drugi dan dobro voljo napravi, ino veliko goſtov na koſilo povabi, poſebno pa ravnitela alj rektorja. Ozhetu je

▶ gostarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

gostaštvo; Pleteršnik

gostarij
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): veliko ljudi, kterih nihče ne pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas je malo

▶ gosti samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosti

gosti
Kitica Andersenovih pravljic (1863): že prvi dan lehko videli. V gradu so bile velike gosti in otroci so igrali:

goſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na polji, kedar je brat domu priſhel. Domú gredé ſliſhi goſtí ino petje. Hlapzov eniga poklizhe, ino ga vpraſha, kaj de
Genovefa (1841):	goſpodariti. Oblazhil ſe je lépſhi, kakor groſ, je napravljal velike goſtí in takó premoshênje ſvôjiga goſpoda tratil. Torej je s vſimi

▶ gosti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godejo
Revček Andrejček (1891): odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi
gosti
Zlata Vas (1848): vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in

▶ gostija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostij
- gostij
  Valenštajn (1866): to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu
- goſtji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa

gostija

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	19. Gostija, de je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí

gostiji

gostii

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsak dan toliko časa za mizo per igrači ali per gostii sedela, bi se nihče nad tem ne spotikal; ako bi
Valenštajn (1866):	Dogovorjeno vse je že. Ta večer Hoteli pri veselej smo gostii Oba prijeti živa. Smrt je krača. Sedaj potrebne dam ukaze
Valenštajn (1866):	gostijo, Nobeden ne spotakne se ob njem. Le čujte! Po gostii, ko odpré Jim motni vinski duh srce, zapre Oči, potakne

gostijo

Valenštajn (1866):	da vésti zadostimo. Čujte! To pismo brát jim damo pred gostijo, Nobeden ne spotakne se ob njem. Le čujte! Po gostii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus vos salutat. *) Nemec. To menda je bila edina pomoč

▶ gostilnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostilna, manjšalnica od gostilna; [sskj]

gostilnica

Revček Andrejček (1891):	Priden je, posestvo njegovo v Šentjanžu mi je všeč in gostilnica me pa tudi bolje veseli, nego kmetija. Franica (prav srčno
Revček Andrejček (1891):	Tretje dejanje. Gostilnica pri Domnu s srednjimi in stranskimi durmi na desni. Sicer
Tiun - Lin (1891):	svojim sinom. Peljala sta naju proti poslopji, kjer je bila gostilnica. V oživljenem pristanišči pa so se nekateri čolni odpravljali na

gostilnicah
- gostivnicah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma

gostilnice

gostivnice

Zlata Vas (1848):	je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na
Zlata Vas (1848):	so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	14 dní v Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj

gostilnici

gostivnici

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mi tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan
Zlata Vas (1848):	kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je

gostilnico

gostilnico
Revček Andrejček (1891): žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš

gostilno

Zlatorog (1886):	Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji
Zlatorog (1886):	pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je

gostivnico

Zlata Vas (1848):	gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca

gostivno

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	si ob pamet? Ne bodi tepec in pojdi znama v gostivno! Dež gre kot bi šel danes zadnjikrat, in v takem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	postati, he? ! " Le sè silo sta ga spravila tovariša v gostivno (ker Tonetu je bila podoba svoje blede in nesrečne žene

goſtinzo

Življenja srečen pot (1837):	drugam preſeliti. Po nozhi mozhna plôha priburi, povodnja ravno tiſto goſtinzo podere, ino vſi ludjé, ki ſo v' njej prebivali, ſmert
Življenja srečen pot (1837):	Ko je v' Rimi prebival, pride neki vezher v' ſvojo goſtinzo (taberno) in ravno ſliſhi, kako goſtnik njegove ſlushavnike odpravlja, naj

▶ gostitelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostitelja
- gostnika
  Zoologija (1875): živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da

▶ gostiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostijo

gostijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo razredkati, in potem tudi mine. b) Iz

goſtijo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Enkrat, kedar je ravno misa polna, ino ſe vſi dobro goſtijo, rasen ſtariga ozheta, ki koti ſebi ſmerti shelijo, sazhne mali
Življenja srečen pot (1837):	med njimi noſil. — Tukaj ſо ſe poſtili, sdaj tamkaj ſe goſtijo; ſukaj ſo ſe ſolsili, sdaj tam ſe veſelijo; na semlji

gostil

gostil
Botanika (1875): izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po

goſtil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kmal po tem je bil Herodov god. Goſtíl je tiſti dan, ino vſe imenitne Galilejze povabi na obédo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perneſla; na noge mu ga islije. Farisej, ki je Jesuſa goſtíl, je molzhé gledal, ino ſam per ſebi miſlil: „Prerok naj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je poln

gostile

goſtile

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	do ſvędle, de s’ goręzhem ſhveplam * se b’do vezhnu goſtile, * jeſik je greshnu govoril,* legal, klel, zhaſt dol’ jemal. * Chriſtus
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bres lushta; Ke so se tukej poſtile, Vezhnu se bodo goſtile. 9. Uſta szer b’do bres vse shpiſhe, Smah, ’nu

gostili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz

gostiti

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni in na slabi žerjavci tako dolgo mešaj, dokler se gostiti ne začne. Potem pa pohladi, skozi sito pretlači in v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro razžverkaj in nekoliko časa per ognji pusti, dokler se gostiti ne začne, potem skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in
Viljem Tell (1862):	sem tam V meniškem oblačilu, vidil Namestnika za mizo se gostiti. — Povejte, ali znam srcé krotiti, Sovražnika sem vidil, pa ubíl

goſtiti
Kuharske Bukve (1799): muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri

▶ gostljat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostljat

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ko se je še nekoliko časa kuhal in ko je gostljat in lepo čist, v steklenice. Višnjev sok.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra v kozici s pičlim maselcam vode tako dolgo, de gostljat postane, potem permešaj pretlačene marelce po žlici, deni kaki dve

gostljata

goſtlata

Kuharske Bukve (1799):	na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj muſkat zvę-
Kuharske Bukve (1799):	vajn majeronoveh pleviz inu enmalo moke, de bo polivka goſtlata; kader je shę enmalo sarumenéno, poſtavi notri golobe al

gostljato

gostljato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka.

goſtlato

Kuharske Bukve (1799):	popra, eno lorbarjovo pero, vędno męſhaj nad sherjavzo, dokler poſtane goſtlato. — Ta polivka ſe da al k' pezhenim, al kuhanim jedęm
Kuharske Bukve (1799):	mlęka, poſtavi v' kotlizhi nad harjavzo, de poſtane vrozhe inu goſtlato, timzhaſi smiraj męſhaj, inu potle lì v' ſklędo. Poſtavi en
Kuharske Bukve (1799):	ti naj ſe v' mehko kuhajo; potle narędi to shupo goſtláto, kakor je visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s

▶ gosto prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostejeprislov, splošni, primernik

gosteje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne zmeče, potem jih iz njega vzemi, vkuhaj cuker še gosteje, nadevaj ostrožence v steklenico in deni pohlajeni sok nanje. Ako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žolcaste ne postanejo, vzemi jih iz cukra, vkuhaj cuker še gosteje in vli ga potem pohlajeniga na v steklenico napravljene breskvine
Oče naš (1885):	naredil, in skozi prišel. Noč je vedno tamneja prihajala, vedno gosteje so se boreči in bežeči motali, vedno strašneje so kričali

gostoprislov, splošni, nedoločeno

gost'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de

gosto

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla
Robinson mlajši (1849):	Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si
Robinson mlajši (1849):	So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se
Botanika (1875):	debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni stojé.
Botanika (1875):	ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tako navadno, da se tam nikdar njive ne

goſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843): numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je

goſtu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	paiki v'luftu predejo. Kader ſvejsde ſe goſtu otrinajo, kader peſsi ſe prevezhzhes navado po travi valajo. Lępu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	33.46.) V' tim zhaſsi ſe je bila vshę v'enu goſtu mèrknenje luzh tiga ſónza ſkrila, inu ena zhèrna globoka nózh

▶ gostokrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostikrat; Pleteršnik

gostokrat

goſtokrat

Hrana evangeljskih naukov (1835):	klaſila, ſe ſhe le ljuljka perkashe. — Ravno tak tudi Kriſtjani goſtokrat ſpijo bres vſe ſkerbi, ino ſami na ſebe posabijo; alj
Fabule ino pesmi (1836):	Od vſeh ludi, da on ma Mavtnarſko ſmilénje. Rasvun tega goſtokrat Komiſar je ’s ſèrza rad, Gde ſe sakon ſhiva. ˛Srezhen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki ſo poleten zhaſ na polji délali, po simi pa goſtokrat prasnovali, ſo ſe od ſtariga vojſhaka navuzhili is domázhiga leſu
Fabule ino pesmi (1836):	glaſno ſe ſmejím kres to, Da pókajo mehiri. Veſelje takſhno goſtokrat Pod toboj ſi nabêrem; Nek’ méni, videjozh me ſtat’ Tam
Življenja srečen pot (1837):	v' ſerze bolelo, ker ſo jigrali, preklinjali ino ſe tepli. Goſtokrat nje ſvarí; pa gerdeshi ſo ga le saſmehvali ino ſovrashili
Življenja srečen pot (1837):	k' tíſtimu goſpodu poverne in ſvinje paſe. Na paſhi premiſhluje goſtokrat lepo nebó, moli po nozhi ino po dné, ſi tudi
Življenja srečen pot (1837):	vupam vézhiga v' raji ſvojih ozhetov vshivati. “ — Tako lepa péſem goſtokrat vezh premore, kakor ſhe toljko lepa prídiga, ino Bogu ravno
Življenja srečen pot (1837):	ſvojih verſtnikov poſnémajo, ſtare, modre ljudi pa sanizhújejo, kar je goſtokrat njih nar vezhi neſrezha. ˛Sv. Anton ſi je pa bogabojezhiga

▶ gostoljubno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostoljubno

Stric Tomaž (1853):	Pridejo tudi k tistemu duhovnu, ki je Jurja in Špelo gostoljubno sprejel in tudi tem nju stanovanje naznanil. Ker je zdaj
Maria Stuart (1861):	Kenedi. Da, gostoljubno je sprejeta bila! Zaperli so ubožico ta dan, Ko prišla
Viljem Tell (1862):	Da vas poslušam. Mnih. Pri plamenu tem, Ki žari tukaj gostoljubno se, Pri drazih glavah vaših detet, ki Se ju dotikam
Tiun - Lin (1891):	se dostaje te skrbi, dobil sem kmalu drugo znamenje, kako gostoljubno so se vedli do mene. Čez nekaj časa mi prinese

▶ gostoljubnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostoljubnost
Sveti večer (1866): ni imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so

▶ gostost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostost

Kemija (1869):	retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi
Kemija (1869):	lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven

▶ gostota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostota

Kemija (1869):	Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan
Kemija (1869):	zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar
Mineralogija in geognozija (1871):	in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena kislina, galunina in apno prevladajo, toda

gostote
Botanika (1875): to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od
gostoti
Botanika (1875): prizadevanje, da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh stranéh napravila

gostoto

Fizika (1869):	zrakú poznamo še več drugih plinov, ki imajo pa drugo gostoto kakor on. Tako n, pr. je vodenec 14krat manj gost
Fizika (1869):	ker se na teh najbolj nakupiči elektrika in tedaj toliko gostoto zadobi, da pobegne koj v zrak. Tudi valjar, na konceh
Fizika (1869):	potisne, ker sicer bi zrak v njej zadobil spet prejšnjo gostoto. Poglejmo kako se to naredi. Pod. 107.
Fizika (1869):	pr. vsako telo v sicer enakih okolnostih vselej ravno tisto gostoto, zato je ta eno izmed najimenitnejših znamenj za razločevanje različnih
Fizika (1869):	Ako smo za ta poskus izbrali telo, ki ima toliko gostoto, kolikoršno ima voda, je vsóta iz valjeve težkote in iz
Fizika (1869):	sklepati, da ravno tako, kakor ima vsako telo svojo posebno gostoto, ima vsako tudi v sebi neko posebno množino toplote, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	je prej mineralogično opazovati, t. j., njegovo kemiško sestavo, trdoto, gostoto itd. določiti. Dalje moramo gledati na obliko; kajti akoravno ne
Mineralogija in geognozija (1871):	kamenji in skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so imena mineralov
Mineralogija in geognozija (1871):	zato si na pomoč jemljemo še druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki

▶ gosto tkan prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

gosto tkano
- gostotkano
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi

▶ gostovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostovanja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek le

gostovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili
Stric Tomaž (1853):	veselic, hoče zanaprej povsod biti in kolikor mogoče se razveseljevati. Gostovanje, glediša, plesiša so se zaporedoma verstile in mu veliko prijatlov
Stric Tomaž (1853):	Imeli so ravno bliz Novega — Orleana v lepi grajšini veliko gostovanje, kar mu en človek pismo prinese, ktero pogledavši obledi. Bilo

gostovanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne

▶ gostovolnat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

z gosto volno; kontekst

gostovolnate
- goſtovolnate
  Genovefa (1841): je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od

▶ gošaca samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

martinček; kontekst

gošace
Kmetijske in rokodelske novice (1846): postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti

▶ gošča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gošča

goſha

Pozhétki gramatike (1811):	classique, verſtni, entasser, navaliti, passion, terplenje, ſtraſt, carossier, kólar, épaisseur, góſha, passif, terpíven, casser, vbiti, fossé, graben, poisson, riba, compassion, ſmilenje
Pozhétki gramatike (1811):	pride en shenſki slog. Sa to zhe je v' epaisseur, goſha, ai dolg, je ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ

goščah
Viljem Tell (1862): se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah
gošče
- goše
  Robinson mlajši (1849): kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v
- goſhe
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je

▶ goščava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goščava
Stelja in gnoj (1875): obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd
goščave
- gošave
  Oče naš (1854): Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga

goščavo

gošavo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje; prišli so mende brez živeža in orodja, znabiti
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je spet podal. Z vso močjo si je prizadeval skozi gošavo priti in v svoje veliko vesélje je prišel kmalo na

goščavo

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	druzega privlekel iz globočine, potem pa je urno stekel v goščavo. Pa v tem hipu skoči strijc izza germovja ter je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pa ta jame kričati, nekdo ustreli in učenik zbeži v goščavo. " "Da, sedaj je vsa stvar jasna kot beli dan" — prikima
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logar vidi ali ne, udere jo v velikih skokih v goščavo.

▶ gotov pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po
Zlata Vas (1848):	prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in na svoje stare dni bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu
Robinson mlajši (1849):	Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega ni storiti, kakor to

gotova

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje
Divica Orleanska (1848):	šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred
Robinson mlajši (1849):	imela, jih je v njo zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des

gotove
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane

gotove

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Treba bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge
Pripovedke za mladino (1887):	denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji
Pripovedke za mladino (1887):	preveč. Kaj mislite, da vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva

gotovega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi
Fizika (1869):	20000 do 60000 milj za eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje

gotoviga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev

gotovem
Mineralogija in geognozija (1871): Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino

gotovemu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dne 14. julija. Kupil sem od J. Perdana tukaj proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18
Aritmetika za učiteljišča (1885):	omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. in 12 stolov

gotovi

gotovej
Ferdinand (1884): hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave

gotovi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli
Mineralogija in geognozija (1871):	Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati

gotovih

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi she zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo

gotovo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar
Divica Orleanska (1848):	peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga
Divica Orleanska (1848):	proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo?
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel
Ferdinand (1884):	svet. Če tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti

gotovoj
Valenštajn (1866): Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se

▶ gotovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotovina
Aritmetika za učiteljišča (1885): sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in
gotovine
Aritmetika za učiteljišča (1885): Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za 720 gl. na A. Vičiča

gotovini

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prejel sem od K. Goloba v Kamniku 600 gl. v gotovini ter mu prodal na up: 100 kg Java-kave po 180
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obresti? 6. A ponuja za neko hišo 8850 gl. v gotovini, B pa 9000 gl., in sicer hoče polovico takój, drugo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dne 11. julija. M. Vovk tukaj mi je plačal v gotovini 250 gl. ter prejel: 100 kg cukra po 47 in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	24. G. Lozar v Kranji je poslal 300 gl. v gotovini in rimeso za 410 gl. na M. Turka v dan

gotovino
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prinesem 4000.” „To pa to. Od kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš

▶ gotovo prislov(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotovejšeprislov, splošni, primernik

gotovše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in

najgotovejeprislov, splošni, presežnik
- najgotoveje
  Občno vzgojeslovje (1887): in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč

▶ gotovo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotovo

gotov'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če

gotovo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila
Divica Orleanska (1848):	mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti
Tine in Jerica (1852):	potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa še za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje
Maria Stuart (1861):	jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi
Mlinar in njegova hči (1867):	iti. Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj

gotovu

Ta male katechismus (1768):	namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu res od nashe samuſvelizhanske vire. Koku othée pak virvat, aku
Ta male katechismus (1768):	ne. Je pak uſſe res, kar je G. Buh resodeI? Gotovu res. Je tudi uſſe res, kar ludji pravejo? Ne uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se natoſhi, de je tebi kedej predolge zhas. Derſhè ſa gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj

▶ gotovost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotovost
Gozdovnik (1898): Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca
gotovosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje

gotovostjo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	se pa delo z vso natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima

▶ gotski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotske
- gotiſhke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh
gotski
- gotiški
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od

▶ goulardov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

goulardova

goulard-ova

Kemija (1869):	voda, 366. Wasserfrei, brezvoden. Wasserglas, vodotopno steklo, 406. Wasser Goulardisches, Goulard-ova voda, 463. Wassermortel, podvodni mort, 415. Wasserstoff, vodenec, 364. Wasserstoffsaure
Kemija (1869):	Vlečen, zahe Voda, Wasser, 366. Voda apnena, Kalkwasser, 413. Voda Goulard-ova, Goulardisches Wasser, 463. Voda klorovnata, Chlorwasser, 377. Voda kraljeva, Konigswasser

▶ goved samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goved

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le

govedi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Némſhkim v desheli Góta, od leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo

▶ govedar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govedar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	praša, kakšno rokodelstvo carjevič zna. Car pošlje drujiga vezira; tóde govedar ravno tako govorí, rekoč: „Dokler se ne naúči carov sin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se je tega rokodelstva naučil, in deje to njegov izdelik. Govedar vzame jerbas v roke, ga ogleduje od vsih strani, in

▶ govedina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govedina
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj

govedine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil jez saj to rokodelstvo znal, ne bil bi srenjske govedine pasel. ”— Potem jim pové, kdo deje, in kakó je v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	827378 vedrov vóla, 27920 vedrov žganja, 14378 vedrov jesiha; 211135 govedine, 105872 ovác, 81672 prešičov in 10939 centov prekajeniga svinskiga mesa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugači preživeti, kakor de se je car za črednika srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé, zagleda

govedino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta

▶ govedo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goved
Kmetijske in rokodelske novice (1846): mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez

goveda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine

govedja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega

govedo

govedje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe ſlabejſhi ſe nam pa takrat pôje, kader nam konj, govédje, ovza ali preſhizh sboli. Sa tó potrébo ſkerbeti je kmetijſka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tanjko slišana; jug po leti ali v jeseni; mokrotno kamnje; govedje, ki gobez na kviško molí in vóha; večerno petje petelínov

govedo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril

govedu

govedju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	natanko povedati, kako je treba ravnati, kedar se konjem ali govedju puša.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in se po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V vnetljivi bolezni vdarja pri konjeh 70- do 100krat; pri govedju 60- do 90krat. Po tem ko vnetje raste, tudi žilobitje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	DODATEK. 1. Kako se žilno bitje pri konjeh in govedju opazuje. Pri vnetljivih boleznih je posebno važno, opazovati žilobitje ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Torej hočem o kratkem razložiti, kako se pri konjeh in govedju leto opazovanje napraviti mora. Na rebra leve strani blizo pleč
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razločnem temperamentu 48- do 54krat, pri mladem tudi večkrat; pri govedju le kakih 38- 46 krat. V vnetljivi bolezni vdarja pri

▶ goveji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goveja

govedji

Kuharske Bukve (1799):	ſuhim kraji. Kader jeh potrębujeſh, jeh zhiſto operi, kuhaj na govedji shupi v' mehko, poſtavi na ſklędo s' ribanim kruham potreſi
Kuharske Bukve (1799):	je: mlade kíſlize pęrja naſmukati, rasſękati, inu ga kuhati na govedji shupi, katira je oſolena, s' muſkat zvętam inu enmalo

goveja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva

goveje

govedje

Kuharske Bukve (1799):	môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' goshovji. Hetſchepetſch. 28. Kralevô govedje meſo; (beuſ royale. ) 29. Divji preſizh. 30. Divji petelin v'
Kuharske Bukve (1799):	pari; kader enmalo ſe obrumení, vlì najn vina inu govedje shupe, potręſi s' moko, inu ribanim kruham, inu majeronam, ali
Kuharske Bukve (1799):	narediti. 22. Piſheta s' rakmi namaſhene v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn
Kuharske Bukve (1799):	inu narediti, kakor grę. Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti
Kuharske Bukve (1799):	reſhetze deni ozedít, rasſękaj enmalo, deni v' koso, perlì govedje shupe, oſoli, daj muſkat zvęta, ſroviga maſla, inu obarjeniga telęzhjiga

goveje

Kuharske Bukve (1799):	omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje
Kuharske Bukve (1799):	dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo
Kuharske Bukve (1799):	vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni
Kuharske Bukve (1799):	nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se nam tudi v početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni, ali je pa to pràv, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne

govejega

govejiga

Kuharske Bukve (1799):	korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga. In če bi se nam tudi v početku tako dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati

goveji

goveje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na

goveji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene

govejih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni res. Ogerski vol je

govejo

Kuharske Bukve (1799):	jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna
Stelja in gnoj (1875):	14. pred vsem drugim pa (v naših krajih) praprot za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1.

▶ govna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govno; kontekst

govno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): so z govejo kugo navdane, oskrunile pašnike s slinami, z govno, ki zamorejo zdravo živino okužiti. Govna je zlo nevarna, in

▶ govno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govno
Botanika (1875): se v zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova (od rastline ,,ferula” imenovane) in amoniak - gummi

▶ govor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govor

Divica Orleanska (1848):	pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se
Valenštajn (1866):	Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i
Ultra! (1867):	mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa
Občno vzgojeslovje (1887):	da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval
Občno vzgojeslovje (1887):	sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako omejen. ko ne bi
Občno vzgojeslovje (1887):	v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na

govora

Pozhétki gramatike (1811):	je nar gerji greh. 5. Praſhaj (?) ſe déva na konez góvora, s'kririm paſhamo. Poſtavim. Quoi de plus beau que la
Pozhétki gramatike (1811):	vſelej pa ſo, prav sa prav rezhi, svunaj poména tiſtiga govora, med ktirim ſtoje. Isglèdi, Ayant mial pris la chose (et
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši
Stric Tomaž (1853):	temu vstvarjeni! kaj ne? “ Halaj pa, ker ni razumel ne govora, ne vprašanja, se izgovori rekoč: „Meni ni ta reč znana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Slovence v svojo obranbo vzeti, pa dosedaj je celó malo govora bilo v njem o naših zadevah; saj mu še za
Mineralogija in geognozija (1871):	pomanjkljiva. Prav čudna imena vidimo namešana, vzeta deloma iz ljudskega govora, drugi minerali so imenovani po mestu, kjer se dobivajo, drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pa še g. dr. Zamikov govor „o rodoljubji”. Kakor njegovega govora v Sokolovem večeru Preširnu na spomin nikakor nismo mogli odobriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	na predmet svoje role in po tem naj glas svojega govora ravná, da ne bode zmirom tako jokljiv; vsaj se ljubivci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	O potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru v seji 12. oktobra

govorov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in „Žalostni glas zvonov” ste se lepo ujemale. — Izmed nemških govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega sta govorila „čevljar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	odbor; sliši se govorov vsake baze, vendar skor vsi se poganjajo za zdravo ustavno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v Ljubljani bivajoči Čebi napravili veselico. Ker brez napitnic in govorov navadno take zabave niso, je dr. Zarnik komaj čakal, da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bratje z nasprotno ležeče višine vse dogodke v maorskem taboru. Govorov sicer niso umeli; toda divji krik in žugajoče kretanje divjakov

govoru

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti
Stric Tomaž (1853):	imenitna gospa, z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi
Stric Tomaž (1853):	čverstega zamorca. Milo je bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega

▶ govoreč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govoreči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dopada, tudi sami med seboj se radi pozdravljaju tujim jezikom govoreči: Bon žur (jour)! Servus! Adio! — Lepše se prileže Slovencu, ako
Gozdovnik (1898):	sta pritihotapila do ležečega konja, kjer so Indijanci skupaj sedeli, govoreči, da beli se bodo indijanskega načina držali, to je, da

govorečih
Gozdovnik (1898): bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se

▶ govoreč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govoreč

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti
Gozdovnik (1898):	z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih

govorezh

Pozhétki gramatike (1811):	ino ſhtevila, ktirga ſo imena, na ktirih meſtu ſo: poſtavim, govorézh od glave, rezi: elle me fait mal, me boli, elle
Pozhétki gramatike (1811):	kako oſébo al ſtvar: zhe tedaj rezhem il joue, jegrá, govorézh od otròka, je ta il nameſtimé iména otrok; sa to
Pozhétki gramatike (1811):	nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont beaux, lepi ſo, ils
Pozhétki gramatike (1811):	ſamiga imena, ampak tudi sa vezh imén ino miſhi: poſtavim govorézh od kakſhniga orodja ſizer dobriga, per ktirmu sagledaſh, de je

▶ govorica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govorica

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se

govorice

Roza Jelodvorska (1855):	je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da še clo zemlja je začela pešati. Ko človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za
Kemija (1869):	tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na koncu te knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj

govorico
- govorico
  Valenštajn (1866): Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem
- govorizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli, ko bi ne bili she

▶ govoričenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govoričenje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte

▶ govoriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govore

Biblia (1584):	govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku
Zlatorog (1886):	živa duša nikdar k njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša
Občno vzgojeslovje (1887):	Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega

govori

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez
Pozhétki gramatike (1811):	lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih
Divica Orleanska (1848):	Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim
Divica Orleanska (1848):	eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim
Divica Orleanska (1848):	Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni
Valenštajn (1866):	dober Namen si ga prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost

govory

Biblia (1584):	tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj
Biblia (1584):	kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu
Biblia (1584):	supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja

govorijo

govore

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	junija 1855. List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne za tega voljo, da bi
Valenštajn (1866):	lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore!
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas govore ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate veliko ljudi, kterih nihče ne

govorijo

Divica Orleanska (1848):	vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda
Zlata Vas (1848):	1. Kako Ožbalt iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot mi: ali smemo zató reči, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ravno tisti jezik kot mi: ali smemo zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj bi
Tine in Jerica (1852):	bi tudi moji lastni otroci bili. Tine. Naj tedaj ljudje govorijo, kar hočejo.

govoril

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin
Stric Tomaž (1853):	neki prijazen mož, ki je zavolj nje že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta
Oče naš (1854):	Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	se je Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je
Mlinar in njegova hči (1867):	bi malo sem prišla, ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi rad
Tiun - Lin (1891):	smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in

govoriu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na to beſedo tiga Goſpuda, katiro je on h' nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu prou h' erzu nam govori. Nikdar de bi nam govoriu Moy-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de nas Bog posnati nozhe, aku bo Bog h' nam govoriu te beſſede, katire je reku h'tim pet norim divizam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de je zilu en Aid od tiſtih s' sazhudeinam taku govoriu: Auri ſa-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu govoriu: Pater, non ſicut ego volo, ſed ſicut tu vis. Ozhe

govoruv

Branja, inu evangeliumi (1777):	Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de
Branja, inu evangeliumi (1777):	ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo
Branja, inu evangeliumi (1777):	1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo
Branja, inu evangeliumi (1777):	njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena
Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en

govuril

Biblia (1584):	inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus
Biblia (1584):	pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena
Biblia (1584):	Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez
Biblia (1584):	govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir
Biblia (1584):	je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu
Biblia (1584):	je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril

govorila

Genovefa (1841):	peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako
Genovefa (1841):	ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe
Genovefa (1841):	nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj
Oče naš (1885):	bogata je bila ta žena, ki je tako z njim govorila! Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je
Gozdovnik (1898):	Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi
Gozdovnik (1898):	sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno

govorile
Kitica Andersenovih pravljic (1863): odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let

govorili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem
Tine in Jerica (1852):	mati sta od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok
Roza Jelodvorska (1855):	ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj
Fizika (1869):	120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje
Zoologija (1875):	ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob

govurili

Biblia (1584):	dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is
Biblia (1584):	je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili

govorilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi ſe v naſhih novizah kaj vezh od tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v drusih novizah dovolj piſalo, bres
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mati Wurcel pa je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper to ženitev, zato ji je móglo prav biti, ako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do
Deborah (1883):	kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila
Gozdovnik (1898):	Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da

govorilu
Branja, inu evangeliumi (1777): bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho

govorim

Biblia (1584):	bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi
Zlata Vas (1848):	vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim
Valenštajn (1866):	zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti
Mlinar in njegova hči (1867):	oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi
Mlinar in njegova hči (1867):	mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter

govorym

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi snal poglihati? nepriatelov, katęre bi snal ſpraviti? Jeſt ne govorym od tęh, katęri imajo grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prebèrnem, taku mi ne ſmęte samęriti; leta kraj, kęr jeſt govorym, je en kraj tę reſnize, jeſt jo morem tèdaj bres
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ne ſlęjpite ſamy ſebe. Jeſt vam reſnizo govorym pred Bogam, inu vam nizh od vezh ne povęm, de

govorimo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke
Zoologija (1875):	živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo
Zoologija (1875):	vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in

govoriš

govorish

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku

govoriš

Stric Tomaž (1853):	tiho bodi, vsaj si še otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit'
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in reče: „Zdaj še le umejem tvoje besede. Ti sicer govoriš zmiraj resnico, a zdaj si hotel mojo laž narediti smešno
Deborah (1883):	Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev
Gozdovnik (1898):	nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna

govoriſh

Biblia (1584):	k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſo k' njemu rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam

govorita

Maria Stuart (1861):	se z dolžnostjo, (Kraljica je vzela pismo; ko ga bere, govorita na tihem Mortimer in Leicester. ) Burleigh (Pauletu). Kogá pa bo
Valenštajn (1866):	grozita! Drugi lovec. Gospoda, nas tudi li tiče se, kar govorita? Prvi oklopnik. Nobenega nej, da bi mogel se veseliti. (Vojaci
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je poslal, da oznanujeta božjo besedo; naprej se deržita in govorita ovcam, ktere niso iz Gospodovega hleva. Na vsaki strani je

govorite

Biblia (1584):	uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo
Blagomir puščavnik (1853):	vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za besedo; ljudje
Mlinar in njegova hči (1867):	Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v
Gozdovnik (1898):	on ujet? bi se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil
Gozdovnik (1898):	Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno.

govoriti

govorit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh

govoriti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina. “ Več ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	treba še prej storiti. Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti
Oče naš (1885):	ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a
Revček Andrejček (1891):	te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno ljubi.
Gozdovnik (1898):	kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! «

govoriva

Genovefa (1841):	ampak ſhe neumnejſhi od najne kuſhute, ki od vſiga, kar govoriva, nizh ne rasumé. Tudi od jedi téh ljudi nizh nêzhem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polne zhéſhple. Vſelej, kadar ſkupej prideva, in od tazih rezhí govoriva, mi hvalo daje, de ſim mu ſvetoval tó. — Predvlanſkim ſim

▶ govorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govorjeno

Astronomija (1869):	zemljepisno ali nemško miljo. Kedar koli bode v tem razdelku govorjeno o miljah, si bomo mislili zmirom zemeljepisno miljo, ktero hočemo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	več živeti ne more. « To je bilo o pravem času govorjeno. Répoštev je na svojega posnemača tako razkačen, da bi ga

govorjenu

Biblia (1584):	on k'nym govuril, de bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia Preróka, kir pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govóril k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkuſi Preróka, kir pravi: Jeſt

▶ govorjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govorjenja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe

govorjenje

govorenje

Stric Tomaž (1853):	da umolknejo. Le Lokar se za vse to govorenje ni nič zmenil, marveč skrivaj nabaše samokres, ter ga na
Stric Tomaž (1853):	bi Tomaž celo nič od begu ne vedil. Vso njegovo govorenje se mu neverjetno zdi, zato pa tudi priseže, ga neusmiljeno

govorjenje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria
Stric Tomaž (1853):	me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori
Oče naš (1885):	Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo
Občno vzgojeslovje (1887):	blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in to

govorjenjem
- govorjenjam
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek
- govorjenjem
  Občno vzgojeslovje (1887): uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé

govorjenju

govorjenu
Biblia (1584): de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz

govorjenji

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni

govorjenju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v

▶ govornik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govornik
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič

govornika

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika samo prvosednik lehko ustavi. (Glasovi: Prav res je to! ) Poslanec
Gozdovnik (1898):	Kratek, bliskovit pogled zadene govornika iz Črnotičevih oči, Antilopi naznanjalo, da ga je Črnotič razumel
Gozdovnik (1898):	odej, tobaka…. « Neki prisotni trgovec se hitro pokaže pa reče, govornika prekinivši: »Kar potrebuje moj rdeči brat, vse to more dobiti

govorniku

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	važniši mnenja naj se vunder ob kratkim zapišejo, ker je govorniku, naj že njegova misel obveljá ali ne, včasih za prihodnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nemški! To je znamenito. Ali gré dr. Zarniku kot slovenskemu govorniku zato, da si zida most v drug tabor? Al vtisk
Gozdovnik (1898):	odstranil? « zabada don Estevan srdito. Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo v oči. »Ali je bil moj ujetnik don Arečiza

▶ govornikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govornikove
Gozdovnik (1898): natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih

▶ gozd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozd

gojdz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele

gojsd

Pozhétki gramatike (1811):	vſaki slog s' klukaſtim vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	obdershal. Od te dobe je hodil kraljevizh vſak dan v' gojsd k' gnesdizu gledat. ˛Stara ſe ga niſta ſkoraj nizh bala
Genovefa (1841):	ni govóril ne beſéde. Daljezh ſta Genovefo peljala, daljezh v gôjsd. Sdaj ſta priſhlà na vêlik prôſtor, ki je bil króg
Genovefa (1841):	sakáj pot tjekaj ſkosi grosovito puſhavo, ſkosi goſti, saraſheni, tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi ubósimu, ſlabimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rozhno ſe podá kmet Tonej ˛Sever ali Lukelj imenovan v gojsd, tega ptizha s puſhko salése in va — nj ſtreli. Ptizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſhtrafingo tiſti mosh, kteri je ſhel v nedéljo v gojsd derva poberat; ſhe sdaj ſe v luni vidi mosh, kteri

gojzd

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii
Divica Orleanska (1848):	ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna
Divica Orleanska (1848):	Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem
Tine in Jerica (1852):	Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel
Blagomir puščavnik (1853):	pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da
Spisi Krištofa Šmida (1883):	njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še
Pripovedke za mladino (1887):	ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj

gozd

Viljem Tell (1862):	gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem
Viljem Tell (1862):	Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je bil zavoljo njih tu in ravno tako tudi grad
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je stala še kaka jablana ali kaka
Stelja in gnoj (1875):	goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da
Deborah (1883):	Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti
Zeleni listi (1896):	doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez

gozda

gojsda
Genovefa (1841): le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi

gojzda

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov
Stric Tomaž (1853):	ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato
Blagomir puščavnik (1853):	bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači

gozda

Viljem Tell (1862):	drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da je še
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se
Zeleni listi (1896):	Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda.

gozdih
- gojzdih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov
gozdom
- gojsdam
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale
- gozdom
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): glavo so mi zažgali stanovanje. Poglejte svitli žar tam nad gozdom! Branil sem se z dobro sekiro in vendar sem si

gozdov

gojsdov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih

gojzdov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri

gozdov
Gozdovnik (1898): rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno

gozdove

gojsde

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v luni ali meſzu prav lahko raslozhijo hribe in doline , gojsde in planjave in vezh drugih rezhi. Luna ſe tako obrazha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju ſhkodljive. Kader goſénze gojsde ſploh óblesejo, jih ljudje pokonzháti ne samórejo ; takrat samóre le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toki (kanali), vezh ſtó mil daljezh, zhes méſta in „deshele, gojsde in terde ſkale peljani, po ktérih „ſe veliko ſto bark
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kermo morate po simi shelodez uboge shivine polniti; ſi poſhkodovate gojsde savoljo ſtelje, in takó nimate dobizhka ne od shivine, ne

gojsdove
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive

gojzde

Zlata Vas (1848):	léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo

gozde

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	znan izid te zadeve. — Pozornost naših kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo na današnji „Oglasnik”, v
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Med tem časom je obhodil gozde po stari navadi in na enem svojih obhodov zagleda mlado
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	naše gozde po visočinah tako polomil, da človek, ki ima veselje do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	dobrih letinah morajo skoraj polovico živeža kupovati; zato sekajo svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Naslednike pač

gozdove

Gozdovnik (1898):	travan, ki so trije toliko število domačinov poslali v večne gozdove. Gremo za palivko? « »Ne. Moramo počakati. Pridemo v njen svit
Gozdovnik (1898):	nikdar izpolnilo, ker me je usoda zavela z morja v gozdove in travane, kjer ni misliti, da bi se ponudila priložnost

gozdovi

gojsdi

Genovefa (1841):	kerſhanſtva bolj prijasno podobo oblékla, in ko ſo ſe nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam vmaknile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar „lépſhiga plemena is Evrope v Ameriko pre„peljali. “ „Neismerjeni gojsdi od pridnih rók od milionov „ljudi sginejo, kakor simſki ſneg

gojsdmi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): deshele ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih
gojzdi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako
gojzdovi
Blagomir puščavnik (1853): o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani

gozdi

Sveti večer (1866):	napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej
Botanika (1875):	malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem

gozdovih

gojsdih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki vſe do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer borſhtnarji drevéſa odkasújejo, ki ſo poſekati, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali v gojsdih, med ſeboj rasdelili. Modra sapoved je ta, sakaj: kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de po dvoje in troje ljudi zele dni

gojzdih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo
Zlata Vas (1848):	je po polji letal, zdej je bil cele dni v gojzdih, zdej zopet v mestu. „Oh ti ubogi Ožbè! “ — je njegova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in

gozdih

Stelja in gnoj (1875):	1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se zopet po gozdih. Sicer pa je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas

gozdovom

gojzdom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi

gozdom

Botanika (1875):	Južnem morji, kjer izrastó kakor drevje visoke in narejajo palmovim gozdom podobne šume. Da je poginjena flora poprejšnjih časov tudi bila
Stelja in gnoj (1875):	to, da vas opomnim na silno škodo, katero delate svojim gozdom in logom z neprizanašljivim grabljenjem stelje, ne da bi s

gozdu

gojsdu

Genovefa (1841):	kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je
Genovefa (1841):	jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga
Genovefa (1841):	je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je med

gojzdu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano
Zlata Vas (1848):	To je bilo prav posebno dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz
Divica Orleanska (1848):	Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk
Blagomir puščavnik (1853):	medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem
Roza Jelodvorska (1855):	spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo
Pripovedke za mladino (1887):	dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust

gozdu

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da se kak drug deček ž njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne
Zlatorog (1886):	Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko
Zlatorog (1886):	mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa

▶ gozdar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdar

Zlatorog (1886):	ž njim potóka šumljá odmév, Kot daljno petje z neba. Gozdár zeléni, detal vmes, Pa kljuje, trka v smolni les In
Zeleni listi (1896):	8. Anica. V velikem gozdu je stala samotna gozdarjeva koča. Gozdar je imel jedino hčerko, Ljudmilo po imenu, ki je bila

gozdarje

gojzdnarje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):

Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani

gozdarjem
- gojzdnarjem
  Čas je zlato (1864): tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato

gozdarjev

gojzdnarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden

gozdarji
- gojzdnarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Gradcu. Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v

▶ gozdarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

gozdarstvo; kontekst

gozdarijo
- gojzdarijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o

▶ gozdarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdarsko
- gojzdnarsko
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli

▶ gozdarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdarstvo

gojzdnarstvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u

▶ gozden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdna

Stelja in gnoj (1875):	toliko manj jim koristi navadna stelja in še najmanj navadna gozdna stelja, ki je naravnost škodljiva. §. 5. Gnojenje njiv. Za
Zoologija (1875):	musculus) temno siva z dolgim repom, zna jako spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava
Stelja in gnoj (1875):	tem se ne končuje le samo gozdno drevje, ampak tudi gozdna zemlja. Ta škoda pa je na prvi pogled veliko manj
Stelja in gnoj (1875):	odnese, in potlej zato, ker imaš prazno delo. Sicer se gozdna stelja šteje k najslabšim, zlasti za travnike. Vzrok že ni
Stelja in gnoj (1875):	ravná se za to, da bi se vam vzela potrebna gozdna stelja, ampak za to, da vas opomnim na silno škodo
Stelja in gnoj (1875):	se na travnikih le prav počasi gnojilna prične skazovati. Taka gozdna stelja je toraj le bolj za podoravanje primerna, ker potlej

gozdne

gojzdne
Zlata Vas (1848): premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski

gozdne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik bil, in morda da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zatorej smo po pravici lansko leto pri reklamacijah čez one gozdne dele zarad previsocega davka vse take in enake nezgode objavili

gozdnega

gojzdnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar

gozdni
- gojsdni
  Genovefa (1841): imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo
- gozdni
  Sveti večer (1866): je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu
gozdnih
- gojzdnih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši
gozdno
Sveti večer (1866): Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu

▶ gozdič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdiča
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in

▶ gozdič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razveseljni gozdič = zabaviščni park; kontekst, splet

gozdičih
- gojzdičih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa

▶ gozdje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

gozdovi; Pleteršnik

gozdje
- gojzdje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih

▶ gozdnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdnatemu
- gojzdnatimu
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja

▶ gozdov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdovem

Gozdovnik (1898):	noter, ko so strežaji tovorno žival razbremenjavali, kar opazijo ob gozdovem robu tolpo, ki je na-sé vlekla vso njih pozornost. Četa
Gozdovnik (1898):	plazijo kakor duhovi, naprej Mešanik in njegov vredni oče, ob gozdovem kraju tja proti vhodu ogradbe. Na vsakem čolnu je ostala

▶ gožev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goževa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic
goževih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro

▶ goževka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

gožva; Pleteršnik

goževka
- goshovka
  Pozhétki gramatike (1811): moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la

▶ gožovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP

gožovje

goshovje

Kuharske Bukve (1799):	ſe nit vlęzhe, kader shlizo pomakaſh, permęſhaj ga pozhaſi med goshovje, katiro imaſh pretlazheno v' eni ſklędi, tudi permęſhaj sręsanga lemon
Kuharske Bukve (1799):	potle hrani v' glashih s' prebodenim papirjam savesanih. 188. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze

▶ gožva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

gožve
Zoologija (1875): privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice.

▶ gr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

gr.
Mineralogija in geognozija (1871): ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih

▶ graba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jarek; Pleteršnik

grabo

Fabule ino pesmi (1836):	ne bi rad Htél norzhek biti tretjokrat:« Potôzhi oreh v’ grabo. Kak mali norzhek ſi guzhí, Poſluſha mam’ka ſkrita. Is
Fabule ino pesmi (1836):	Pojd’, vénzerl! pojd’! namozhi, Namashi ſi peté! No hitro v’ grabo ſkozhi, Pernêſi ’s nje vodé. Poglej poſodvo vſo: V’ puzhéle
Fabule ino pesmi (1836):	ſe jésiſh, no merzhíſh? Sabſtonj ti mamiko kriviſh:«« Dol v’ grabo gré po oreh. Pred njim ga ſtêre, rezhe k’ njem

▶ graben samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jarek, grapa; [sskj]

graben

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko

grabne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti:

grabnje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno

grabni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti

grabnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna

grabnov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti:
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni

grabnu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor

▶ grabišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prijemališče; kontekst

grabišče

Fizika (1869):

162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen

▶ grabiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grabi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de
Deborah (1883):	poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice

grabijo
- grabio
  Biblia (1584): Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu

grabila

Deborah (1883):	v luč, ona mora, drugače ne more. Strast me je grabila tako bolestno, tako divje, kakor da mi je s kako
Gozdovnik (1898):	čigar roka nikdar več ne bo vihtela ne kija, ne grabila noža, ne pripravljala krvavih gosti.

grabiti

Stelja in gnoj (1875):	laže. Ne listje in ne igličevje se nikoli ne smé grabiti v mladem gozdu, in sicer dotlej ne, dokler se taisti
Stelja in gnoj (1875):	§. 35. Kdaj in kako se sme stelja grabiti? Videli smo, koliko nezmerno škodo po gozdih dela neprizanašljlvo grabljenje

▶ grablje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grablje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	13 krajzarjev. Snajdba vganjke Nr. 5. v poprejſhnim liſtu je: Grablje. De bi sheljé nekterih bravzov ſpolnili, bomo prihodno tudi zeno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	windisch? (Kakó se imenuje to po slovensko ?) ― ― Enkrat so ležale grablje pred njim na tleh znak, da so moleli zoblje na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per tej priči kri curkoma iz nosa perlije. „Te preklete grablje! “ je rekel prav gladko po slovensko. Sadaj je dobro vedel

▶ grabljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grabljenje

Stelja in gnoj (1875):	sploh, kedar gospodar ima to skrb, da gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal , ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v
Stelja in gnoj (1875):	ampak grabljenje do golih tal , ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored, to je napačno. Nič ni prepovedano, kar
Stelja in gnoj (1875):	grabiti? Videli smo, koliko nezmerno škodo po gozdih dela neprizanašljlvo grabljenje stelje. Ta škoda je še veliko veča kakor škoda po
Stelja in gnoj (1875):	za vse razne primerljeje komaj moč vstanoviti. Ni prepovedano zmérno grabljenje sploh, kedar gospodar ima to skrb, da gozdu prizanaša, ampak

▶ grabljišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grabljišče

grablišče

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zoblje na kviško. On stopuje rahlo na zobe, da je grablišče na kviško migalo, bolj ali manj kakor je na zobe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hasst dos? V tem stopi nekako premočno na zobe in grablišče mahne s táko močjo na kviško njemu črez usta, da

▶ grad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grad

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale
Genovefa (1841):	uſmiljen, kakor ljudje, bi ne bilo pràv. ” Ko ſta v grad nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde
Blagomir puščavnik (1853):	VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil
Blagomir puščavnik (1853):	grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo
Blagomir puščavnik (1853):	prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v
Roza Jelodvorska (1855):	očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva
Ferdinand (1884):	Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil

grada

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tega, ker stojí cerkev na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in

gradi
Fizika (1869): več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče

gradom

gradam

Genovefa (1841):	sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se

gradom

Robinson mlajši (1849):	kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh
Blagomir puščavnik (1853):	pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kje

gradov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže

gradove

grade

Divica Orleanska (1848):	vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno
Zlatorog (1886):	Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In

gradovi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraji pride, je grosno velika. Nektére barke ſo velike kakor gradovi, tako de ſe je zhuditi. Drugazh bi ſe pa mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lozhijo s viſhnjevo ; s rudézho barvo pa vaſi in zerkvé, gradovi, podérte graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali

gradovih

Roza Jelodvorska (1855):	tukaj v ti ljubi dolini živeti! Zastonj se iše v gradovih taka tihota in mir. Kolikokrat so bili moj oče od
Roza Jelodvorska (1855):	Mi ne čislamo ravno te jedi tako, kakor jo po gradovih, ker pri nas je ta jed navadna. Mnogo sim jih

gradu

grada

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko
Blagomir puščavnik (1853):	glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko
Blagomir puščavnik (1853):	kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se
Roza Jelodvorska (1855):	»Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno

gradi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem

gradu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en
Genovefa (1841):	oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot
Blagomir puščavnik (1853):	in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so
Blagomir puščavnik (1853):	svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga
Ferdinand (1884):	me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo
Ferdinand (1884):	Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih
Ferdinand (1884):	Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti
Ferdinand (1884):	vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko
Ferdinand (1884):	njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in

▶ gradič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gradič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je

▶ graditi glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gradil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſhnjah. Njive in ſenosheti je ſleherni deleshnik ſebi obdeloval in gradil, paſhnje pa neismerjeniga proſtora ſo bile vſih deleshnikov ſkùp, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priproſto, komu sapovedati, de naj bi ſvoje njive in ſenosheti gradil; ampak viſoke zeſarſke poſtave ſlehernimu, kdor ſvojo shivino paſe, ojſtro

▶ gradivo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gradiva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel delo Vaših rok. Koliko gradiva za slovansko in nemško starinarstvo obsega pač štajarska in kranjska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zbor je svoje delovanje zopet začel v pondeljek ter veliko gradiva dognal v tej seji. Prihodnja seja je v petek. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	kako da se ne zavedajo potrebe pisati na več strani? Gradiva različnega po gori rečenem jim vendar ne manjka! Naj so

gradivo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	in tam, po mestih, po samostanih; iz ust naroda nabira gradivo in zapisuje dogodke slavenskih kraljev in izpeva slavo slavenskih junakov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	deželno vlado za deželnim razmeram primerno vredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	gospodinjstvu, dasi zanj niso odločene posebne ure, ker se ima gradivo obravnavati pri posameznih predmetih. A tudi pri tein pouku je

▶ grah samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima prasič ikre je to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil
Botanika (1875):	plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva

graha

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v

grahu

Robinson mlajši (1849):	naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla
Robinson mlajši (1849):	razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat

grahom

graham

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pulti, toku hitru na mleku posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni
Kuharske Bukve (1799):	vſe obarí; potlej perſtavi dinſtat s' ſrovim maſlam, inu selenim graham; potem salíj s' govejo zhiſto, ali rumeno shupo; gvirzaj, oſoli
Kuharske Bukve (1799):	otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri do mehkiga. Drugi to jęd naréjajo na to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mlinci. Govedina s polivko iz šalotne čebule. Solata z zelenim graham in kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa. Plameči angleški cmok. 11.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzemi vola, in vode ni treba. Grahova župa z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en maselc suhiga graha tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Brizgani krofi. 137. Krompirjeva župa. Jabelka oblečene. Polenovka z zelenim graham. Raki v smeteni. 138. Karpovo mleko. Ohrovtov štrukel. Jajca z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi in z zelenim cukrenim graham v srovim maslu z malo zelenim peteršiljem duši (dinstaj); kadar

grahu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba

▶ grahorjevo pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

grahorjev
- grahorjevo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do

▶ grahorka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grahorka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo

▶ grahov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grahova

Kuharske Bukve (1799):	140. Grahova torta. Męſhaj rahlo eno libro putra, deni vaju 20 jajz
Kuharske Bukve (1799):	Hitra torta. 138. Viſhnova torta. 139. Torta bres jajz. 140. Grahova torta. 141. Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vinska; samo namesto vina vzemi vola, in vode ni treba. Grahova župa z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z grahovo vodo, kolikor je treba, zalije, se napravi čista grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan

grahove

Kuharske Bukve (1799):	ſhe enmalo na sherjavzi puſti, potle vlì eno sajarmizo grahove shupe, ali druge na njo, naj savrè. Po tim vsami
Kuharske Bukve (1799):	od pol lemóne; jęſiha kulikor je tręba kíſati, rędke zhiſte grahove shupe; ſpęt pokrì, de ſe duſhí; sloshi ribo v' ſklędo
Kuharske Bukve (1799):	grahove shupe; potle vlì notri v' jęſih perſtresheno ribjo kri, puſti
Kuharske Bukve (1799):	od shab, grahove shupe, en kosarz vina, ſok od pol lemone, puſti dalaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt

grahovi

Kuharske Bukve (1799):	gorkim gor iti; potle jih ſpezi v' tortni ponvi. 73. Grahovi bandelzi. Kuhani odzejeni grah presheni ſkusi ſito; graji more ſuh
Kuharske Bukve (1799):	kruh v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na grahovi shupi ſturiti, inu jo na ſhtirvoglati sręsani oppezhen kruh, katiri

grahovo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-

▶ grahovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grahovec
Mineralogija in geognozija (1871): 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit

▶ graja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	policijo na pomoč, ako duhoven stori svojo dolžnost in očitno graja očitna sacrilegia! To niso nobene politične pridige, to so bramba
Občno vzgojeslovje (1887):	brez vspeha; prevečkratno poučevanje rodi radovednost; hvala provzročuje marsikdaj domišljivost; graja včasi razsrdi, včasi oplaši i.t.d. 3. Kadar izhajaš z zmernejšim

graje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino

▶ grajan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grajana
Kmetijske in rokodelske novice (1847): eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno

▶ grajanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

meščanski; Pleteršnik

grajansko
- gradjansko
  Divica Orleanska (1848): glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila

▶ grajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tiſtimu pa, kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel: „Goſpod Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi po goſtama po zeli ilirſki desheli dobivali; naj jih graja Peter ali Pavl, kolikor hózhe, nizh ne de, blagi in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manjka, zheſar bi ſe grajati dale. Temu pa, kdor jih graja, in rezhe, de niſo po godu, de jim tega ali

grajajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh hitreje ne vmede

grajal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal; pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za
Oče naš (1885):	Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard

grajati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle

▶ grajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grajska
- gradske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico
- grajska
  Ferdinand (1884): vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu.
- grajſke
  Genovefa (1841): tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu
grajske
Zlatorog (1886): o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more. O

grajskega

Blagomir puščavnik (1853):	večnost. Bilo je že pozno v noč — kar zadoni iz grajskega stolpa čuvajev rog, in veselje napoveduje. Bogomila zrê skoz okno
Blagomir puščavnik (1853):	kraja, pozabljivši Brica v temni luknji, gledajo nazaj na razvaline grajskega stolpa, ki s svitlim zubeljcem gori. Bolj ko Bric na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo zmuznil. Seže tedaj prav globoko

grajskem

Blagomir puščavnik (1853):	da sim vas od gosp spravil. ” Med tim bije v grajskem zvoniku ura enajst. Čuvaj je že na mizi zasmerčal. Sokolarček
Blagomir puščavnik (1853):	temni noči! Vse tako ogrozno; — nobenega sluha žive duše pri grajskem ozidji, le večanje ponočnih ticev, ktere je ogenj iz njih

grajski
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel

grajskih

grajskih
Blagomir puščavnik (1853): še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in

grajſkih

Genovefa (1841):	ſe je na vſim shivotu tréſel. Ko je Genovefa do grajſkih vratpriſhla, je pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga
Genovefa (1841):	unim ſvétu prejel, s njim deliti. ” Ko je grof do grajſkih vrát priſhel, je ukasal satrobiti v snaminje ſvójiga prihoda. Zhuváj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prodajo, ki vſe do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer borſhtnarji drevéſa odkasújejo, ki ſo poſekati

grajskim
- grajſhkim
  Genovefa (1841): kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in

▶ grajščakinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

grajščakinja

grajšakinja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic

▶ gram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grama

Kemija (1869):	avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1 j.-nemški srebrni goldinar 10,5 grama; 1 zvezni ali novi pruski tolar 18,5 grama. Srebro v
Kemija (1869):	ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1 j.-nemški srebrni goldinar 10,5 grama; 1 zvezni ali novi
Kemija (1869):	Dušec. Nitrogenium; N = 14, gostota = 0.976. 1 liter vaga 1,25 grama; najden leta 1772.
Kemija (1869):	bili kovani iz 12lotnega srebra ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno
Kemija (1869):	goldinar 10,5 grama; 1 zvezni ali novi pruski tolar 18,5 grama. Srebro v teh denarjih je 14,4 lotno; stari pruski tolarji
Zoologija (1875):	1 gram znoja in za vsak četvorni centimeter površja 0.007 grama. Izhlapevanje skozi kožo je za zdravje potrebno, in telesu škodi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in obvezale z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode). Vsajene 22. aprila. 5. Kot poskus za

gramov
Zoologija (1875): 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice

▶ gramatičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gramatično
- gramatikalno
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na

▶ gramatika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gramatika

Pozhétki gramatike (1811):	beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena snadnoſt, ali Piſmenoſt. Gramatika je snadnoſt prav govoriti ino piſati. Sa govor ino piſanje
Pozhétki gramatike (1811):	Pozhétki Franzoske Gramatike. Vvod. Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena snadnoſt

gramatiko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na

▶ gran samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

granov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se prasiči prisilijo, da kašljajo. Ta lek obstoji iz treh granov bljuvne soli, ki se v 4 lotih vode raztopijo. Leto
Fizika (1869):	najde se, ako se vaga, da je njena težkota 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 x 848 primerna težkota žeplene kisline

▶ granat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

granat
Mineralogija in geognozija (1871): Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70.
granati
Mineralogija in geognozija (1871): vrsta nikakor ne spremeni. Na primer v granitu se najdejo granati, pa zato granitov značaj še ni vničen. Razvrstitev kamenja.
granatov
Mineralogija in geognozija (1871): 19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po

▶ granica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meja; [sskj]

granice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med
granico
Kmetijske in rokodelske novice (1847): regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih

▶ graničar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graničarjev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac

▶ granit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

granit

Mineralogija in geognozija (1871):	kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav
Mineralogija in geognozija (1871):	tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa
Mineralogija in geognozija (1871):	da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki
Mineralogija in geognozija (1871):	Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit
Mineralogija in geognozija (1871):	48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70.
Mineralogija in geognozija (1871):	Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali

granita
Mineralogija in geognozija (1871): dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó

graniti

Mineralogija in geognozija (1871):	živca, hitro sprhni ter daja rodovitno glinato zemljo. Ako imajo graniti dosti kvarca, so stanovitniši in ko razpadejo, zapusté nerodoviten kremen
Mineralogija in geognozija (1871):	rabili v velicih klada za stebre in spominke. Sprhné nekteri graniti lože drugi teže, kakor so sestavljeni; kteri ima dosti živca
Mineralogija in geognozija (1871):	Tudi podobe, ki jih kažejo po sprhnenji, niso vse enake; graniti v Alpah delajo roglje in rti, v Odenwaldu so pa

granitu
Mineralogija in geognozija (1871): kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah

▶ granitov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

granitov

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	delalo pripravo, da bi vzdignili in po koncu postavili orjaški granitov steber. Katul migne Korvinu
Mineralogija in geognozija (1871):	pesek; grušec pa imenujemo razdrobljeno kamenje vsaktere vrste, n. pr. granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo tinjčevo in živčevo zrnje
Mineralogija in geognozija (1871):	spremeni. Na primer v granitu se najdejo granati, pa zato granitov značaj še ni vničen. Razvrstitev kamenja.

▶ grapa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grapi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje
grapo
Mineralogija in geognozija (1871): lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem obziru

▶ grapav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grapav

Mineralogija in geognozija (1871):	Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33.
Mineralogija in geognozija (1871):	70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke

▶ graščak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščak

grajšak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dano železnino imenitno ime svojih fužin zopet poterdik. — J. Rudež, grajšak v Ribníci, je v razstavo poslal nekaj rešet, perstenih loncov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pozlačenje in za pocinjenje razne posode. 44. Gosp. J. Rudeš, grajšak v Ribnici v imenu rešetarjev iz Ribnice, Soderšice in Dolenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena

graščaka
- grajšaka
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega
graščaki
- graſhinarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi

graščaku

grajſhaku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nadloga nesavarvanih pogorelzov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode. Kratkozhaſnize. (Nekimu grajſhaku), ki je bil slo sadolshen, pravi njegov prijatel : „Zhuditi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vred rajnkima goſpodu baronu Karolu Zoisu Edelſteinſkimu vredno isſlushenimu vojaku, grajſhaku in vlaſtniku mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836

▶ graščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščin
- grajšin
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa
graščina
- grajščina
  Oče naš (1885): žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku
- grašina
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala

graščinah

grajšinah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše

grajſhinah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka

graščinam
- grajšinam
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za njih pravice poverníla, to se bo na Dunaji

graščine

grajšine

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo le za dva, tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana

grajſhine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo to ſhtevilo nabralo, ker ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj dél odrajtali ? ˛Shkóda, ſilna ſhkóda. bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in sa daljne ſkuſhnje perporozhena. Goſp. M. Pregel oſkerbnik krishanſke grajſhine je bil sopet s enim glaſam sa kaſirja kmetijſke drushbe

graſhine

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir

graščini

grajšini

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka

grajſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal

graſhini

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' Baronu. ) Vaſha Gnada , zęla vaſs je s' godzi v' graſhini. Zhe jih bol vùn gonim , bol noter rijejo , — Jeſt ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de je moj moſh vſe verjęl ? — Zhe pak ſanta v' graſhini najde — Nęshka. Jeſt bom vshę ſkerbęIa, de ga ne bodo

graščino

grajščino

Spisi Krištofa Šmida (1883):	smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje
Spisi Krištofa Šmida (1883):	so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna

grajšino

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih

grajſhino

Fabule ino pesmi (1836):	ponisha. Sato je povikſhani Kak ferbóltar kres rezhí, Keri ma grajſhino. Vezh pa tudi ma ſkerbí, Vezh kak vſi ferbóltari, Kajti
Slate jabelka (1844):	kakorſhno je saſlushenje nekiga imenitniga goſpoda, ki je bliso puſhave grajſhino imel. ˛S. Paſnuzi je shelel viditi, kako leta goſpod shiví

graſhino

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali, je djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je

▶ graščinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščinska
- graſhinſka
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav

graščinskem

grajšinskim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.

graščinskemu
- grašinskomu
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje, ki

graščinski

grajšinski

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Bog! pomagaj jim, kakor so tudi oni nam pomagali. “ Vsi Grajšinski po dvóri sklenejo roké, in svojo molitev z njeno združijo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	se z hitéčima perutama na ravnost proti Sokólovimu požene. Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba
Blagomir puščavnik (1853):	so bili povabljeni, stari in mladi so se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja

graſhinſki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	PERSHONE. BARON NALÉTEL. ROSALA, njegova Goſpa. MATIZHEK , Gartnar graſhinſki. NĘSHKA, hiſhna dękelza. TONZHEK , en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en

graščinskih

graſhinſkih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih

graščinsko

grajšinsko

Roza Jelodvorska (1855):	je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen
Roza Jelodvorska (1855):	so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo

▶ graščinstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ozemlje, na katerem ima graščak oblast; [sskj]

graščinstva

grajſhinſtva

Genovefa (1841):	de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in
Genovefa (1841):	dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi

graščinstvom
- graſhinſtvam
  Genovefa (1841): in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj
graščinstvu
- grajſhinſtvu
  Genovefa (1841): Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo

▶ grašica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grašica
- graſhiza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati
grašice
- grašice
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo
- graſheze
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je

▶ grašičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

grašično
- graſzhno
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-

▶ graški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

graškega
- graškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana

graški

gradcarski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr.

graški

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	srdci národu celého. Novičar iz slovanskih krajev. V Gradcu — piše Graški časnik — je bila na vseučelišu 21. t. m. očitna preskušnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	na Dunaj v zadevah mestnega loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil

graško
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je

▶ gratati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

postati; Pleteršnik

gratal
- gratou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene

▶ gratati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

postati; Pleteršnik

gratajo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj

gratal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de be poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash
Fabule ino pesmi (1836):	mozhnih nóg; No moje ózhi bodo tvoje, Ti virt boſh gratal ſvétlih ók. « Sdaj ſlépez krulavza poſádi Na ſvoje rame, no
Fabule ino pesmi (1836):	vrazhila dajo, Olje, shajſo, kaj pazh majo, Zhejo, da bi gratal sdrav. Puzhka rata: V’ mersli vodi, Kopajte ga; Mojzhka hodi
Fabule ino pesmi (1836):	boſh nigdar. Tak tvoje noge bodo moje, Jas virt bom gratal mozhnih nóg; No moje ózhi bodo tvoje, Ti virt boſh
Fabule ino pesmi (1836):	No zhednéjſhi gratali. Pravozh je: Obéſi tata! Sakaj nej’ golúfar gratal: Vujſhel bil ba ſhtrikezi. __________
Fabule ino pesmi (1836):	zhloveki je tobak; Mótli bi ſe mu moshjani, Ja ſhe gratal bi nemák: Pa s’ tobakom ſi popravi, Kaj pogubleno je

gratov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir gratov tv pomai mene Bveg Ozha † Bveg sin † Bveg S. Dvh

gratali

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveti! kai sa ene mehke, mu skerbne veſti ſo tukei gratali ti Judje! pogledeite le: tih dinarju, katire ſo sa ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko daso te dnarje sapasli k' kniso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram

▶ grb samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grb

gerb

Blagomir puščavnik (1853):	krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je zmiram varno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	bila Genofefa ſhe od neumne sverí objokana, je grof pod gerb grofinje koſhuto isſekati ukasal, de bi poſlednji ljudje te pergodbe

grbom
Valenštajn (1866): strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu
grbu
- gerbi
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.
- gerbu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času

▶ grba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosenica malega zmrzlikarja; nemško-slovenski slovar

grba

gerba

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ta ſe perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). ) I. Gerba*. Ta goſenza je ſilno majhna, komaj toliko debela, kakor shima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings). S njo ravno v tiſtim zhaſu

▶ grbast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grbasta

gerbasta

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de

▶ grbav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grbavih
Zoologija (1875): očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali

▶ grbica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grbicami
Zoologija (1875): Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na

▶ grča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grča
- gerzha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada
grče
- gerzhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez
grči
- gerzhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako

grčo

gerzho

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije

▶ grčast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grčasto
- gerčasto
  Blagomir puščavnik (1853): romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše

▶ grd pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdpridevnik, splošni, nedoločeno

gerd

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn, ſi ſvoje dnarze bobru obernil

grdapridevnik, splošni, nedoločeno

garda
Sacrum promptuarium (1695): pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo

gerda

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je že na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli

grda

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal. «
Izidor, pobožni kmet (1887):	pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz

grdepridevnik, splošni, nedoločeno

gerde

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje
Zlata Vas (1848):	so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rajši na delo šli in z veseljem delali, kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene
Sveta grofinja Genofefa (1857):	britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo

grde

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se
Mlinar in njegova hči (1867):	koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu
Deborah (1883):	šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe

grdegapridevnik, splošni, nedoločeno

gerdiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti

grdempridevnik, splošni, nedoločeno
- gerdim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi

grdipridevnik, splošni, nedoločeno

gerdi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dajo perſtan. — Shternf. Tukej je , Lubka, ( sa ſe ) o sapelivz gerdi! — (ſe joka. ) Miz. Sakaj ſe jokajo ? kaj jim je? Shternf.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi pęſem, kè ſim jo ſhe le
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa tozhaj ſe v' ſvoji ſrézbi ne ſpomni Joshefa. Nehvaleshni, gerdi tozhaj! — 20. Joshef poviſhan. Dve léti potlej je pa kralj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki ga is praviga pota sapelja. Lehko bi bil v' gerdi goſhi, dalezh od doma, obnemogel, ino veverze vender niſi vjel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo

grdi

Ferdinand (1884):	razsrdil, da je kar z nogama ob tla tolkel. »Oj , grdi sitneži,« vskliknil je, »znam, kaj hočejo. « Ko pa zagleda list
Revček Andrejček (1891):	zastrupiti. Grešnik. Kar sem sam videl, mora res biti. Jeklen. Grdi opravljivec! Grešnik Bode se že dokazalo!

grdihpridevnik, splošni, nedoločeno

gerdih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ob réki po travi paſejo. Sa njimi pride pa ſedem gerdih ſ-hujſhanih krav is nje. ˛S-hujſhane krave pa ſo unih debélih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to množico so bile nektére bolj, manj lepo zložene— — pa gerdih, nesramnih nisim našel, zvunaj jedne same, v kteri se jedan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſtopáje v pretepanju shivine, v preklinjevanju, in v mnogih drusih gerdih navadah vadijo,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhervizham sopern in ſhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe

grdimpridevnik, splošni, nedoločeno

gerdim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na

grdim
Mlinar in njegova hči (1867): mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite

grdimipridevnik, splošni, nedoločeno
- gerdimi
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam

grdopridevnik, splošni, nedoločeno

gerdo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje.

gerdu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga
grdo
Izidor, pobožni kmet (1887): iti, klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni

gršapridevnik, splošni, primernik

gerši
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Gobe so še veliko gerši bolezen kakor koze. Per njem je Izraelsko dekle služilo. Ta

gerſhi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne

gršipridevnik, splošni, primernik

gerši
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): jeza gerda? Ako se je ne odvadiš, boš imela čedalje gerši obraz in nazadnje boš vso lepoto zgubila. “

gorſhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	katęra ſhe vſe ſvoje dnarje imata, niſta ſkus to nizh gorſhi ratala; dokler lih to bi blu , aku bi nebila dnarjov
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo vèrſi, kmętiſhka je gorſhi; nemorem te vidit takiga: Ansh. Kaj ręſs, Mizka ? ne

najgršapridevnik, splošni, presežnik
- nargershe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſhelly, de se imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe rezh je skaſanje: te dobrutlivoſte naspoſnati, v' spoſoblivoſt ſakopati, inu

▶ grdenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grdenjem
- gerdenjem
  Tine in Jerica (1852): je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala

▶ grdin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdin
Viljem Tell (1862): neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega

▶ grditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdimo
Valenštajn (1866): dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje

▶ grdo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdoprislov, splošni, nedoločeno

gerdo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti in v Ljubljani
Zlata Vas (1848):	pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem
Zlata Vas (1848):	ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo.
Sveti večer (1866):	svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil

grdo

Izidor, pobožni kmet (1887):	pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako
Izidor, pobožni kmet (1887):	videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše

najgršeprislov, splošni, presežnik
- nargershe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): valla. Lepu, inu fletnu je ime enega dobrutneka, katiru napogine; Nargershe, inu narſrahtlivshe je

▶ grdoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdoba

gerdoba
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na poti

grdoba

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	ne repe; Kar ti nisi snedel, naslednik bo tvoj ; Izpraznil grdôba si klet mi in žepe, In zdaj se sladkaš — in
Revček Andrejček (1891):	si bil mislil, ker moj gospodar doma joka, bode ta grdoba tukajle ukal! ? Andrejček. Anže le domu pojdi, Franica se je

grdobe

gerdobe

Življenja srečen pot (1837):	ſvoje rezhi poſpraviti ino v' lepim redi imeti! Lenobe ino gerdobe naj te bo ſram, ne pa poſhteniga dela. Ni mogozhe
Življenja srečen pot (1837):	vidi ſlabo sadershanje krivoverzov, ki ſo ga môtili, in ſvoje gerdobe ſposnava. ˛Sliſhati, kako lepo Milanſki ſhkof ſv. Ambrosh pridigje, ga

grdobo

gerdobo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	preklinjat neſpokorjeniga greſhnika vſe ſvoje ude, ki ſo mu toliko gerdobo krivi; ſliſhali pa tudi hvaliti brumno duſho ſvoje po nebeſhko
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tajenje ino oponaſhanje bi ſhe le ſovrashnike ſvoje rasdrashil, ino gerdobo ſvoje krivize bolj rasſhiral. Kakor sa hudim vetram sazhnejo roshe
Življenja srečen pot (1837):	ſmrad ſtrela napravi; tudi ſveto zhiſtoſt neſramno oko satemní, ino gerdobo nezhiſtoſti med moshkim' ino shenſkami vnema. — Ne rekaj, de ſi

▶ grdun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malopriden človek; [sskj]

grdun

gerdun

Čas je zlato (1864):	denar bi svojega gospoda ne izdal. « »In vender si ga gerdún izdal! « se Lenče pred njega stopivši oglasi, »Menim, de me
Čas je zlato (1864):	jest z vašim dovoljenjem v drugo izbo in če bo gerdún tajil, zagromim potem jest nad-nj. Upam pa, de potem več

grduna
- gerduna
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves
grduni
- gerduni
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani
grdunov
- gerdunov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za

▶ greben samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greben

Mineralogija in geognozija (1871):

30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc

grebeni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata

▶ grebenača samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

grebenasto kolo, zobnik; Pleteršnik

grebenače
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav

▶ grebenast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grebenasto

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je
Mineralogija in geognozija (1871):	b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani

▶ grebenatka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pokrovača; Pleteršnik

grebenatka

Mineralogija in geognozija (1871):

gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez

▶ grebenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grebenicah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati

▶ grebenovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

markazit; Pleteršnik

grebenovec

Mineralogija in geognozija (1871):

Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle

▶ grebenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grebenje
Zoologija (1875): in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego

▶ grebinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

grebinjskega
- grebinskega
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah

▶ grebsti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grebe

Valenštajn (1866):	grob naredi. Zbor. Pa kôplje i rije, dokler živi, I grêbe, da sam si grob naredi. Prvi lovec. Ko jezdec pridírja
Valenštajn (1866):	méni zaklád izkopáti. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam si grob naredi. Zbor. Pa kôplje i rije
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Zdelo se mu je, kakor da mu nekaj leze in grebe po ušesu, in kmalu je strašne bolečine občutil. Začel je

▶ gred samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gred
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): mu tedaj z ustmi in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo

▶ gred samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greda; kontekst

gredov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a

▶ greda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se zna pa tudi porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih

gredi

Fabule ino pesmi (1836):	vran, ’s borſhta kres ograd letézhi, Sagledne koſ méſa na gredi, no shgezhi Od shél ga, s’ ſhkrempli gorvsdigniti vé. Leti
Fabule ino pesmi (1836):	rat jo je napêla, Da déte v’ ogradi Pokopano na gredi Je ſkrila pred ludmí. Meſarov peſ pa najſhel Je, kaj

▶ grede prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grede

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nevarnost tudi od nekega moža, ki je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v

▶ gredelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredelj

gredel

Kuharske Bukve (1799):	med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal, ga s' nosham is vilz isbì
Kuharske Bukve (1799):	visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke
Kuharske Bukve (1799):	rajſhi vilze narpervizh saſadę v' herbet, de doſęshejo notri v' grędel med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni

gredelj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je prav narejen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eno ſtran mezhejo, to je, na ploh orjó, tode de grédelj per tém mora biti raven, ne ſkrivljen , kakor je pri

gredlja

gredeljna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zugmajerjevo drevo imenovano) is Dunaja dobili. Per tem je rasun gredeljna druga naprava vſa shelesna. Rasun drugih kmetov na Nemſhkim tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novine tergal, ampak ſe bo v terdini s prizho sakrivljeniga gredeljna koj po ſtrani vergel, nizh ſe s njim ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo vſe po dvoje imeti, ker s njim v hribih

gredljem

gredelnam

Kuharske Bukve (1799):	7. Rebra na obęh krajih ſrędi med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal
Kuharske Bukve (1799):	nadęvka ali filla narpręd ven pobere, inu kosha med perſnim gredelnam inu med ſpodnemi rebrami enmalo gori preręshe, to je

▶ gredeljnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredeljnica

gredelnica

Fizika (1869):

površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka

▶ gredica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredicah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil

gredice
- gredice
  Kemija (1869): žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463.
- gredize
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe

gredico

gredizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	god, jih v' vert peljá, ino pokashe materi lepo seleno gredizo, na kateri je njih ime, s' lepo belimi, ino belo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zvetliz pa nimamo. Alj smém nekoliko teh roshiz na ſvojo gredizo vſaditi, ki ſte mi jo dali, naj njo obſejem, s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki jih je Mariza poshlahtnila, ſo ſe mozhno obraſhale. Zelo gredizo, de ſi ravno ni kaj drugiga na njo vſadila, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa ſe morajo ſaditi ne ſejati , in pa v poſebno gredizo. Hruſhkove in jabelzhne peſhke ſe ne ſmejo smeſhane ſejati, kjer

▶ gredoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredoče

Zoologija (1875):	vleže na kako drevo in od onod preži na mimo gredoče živali, jim skoči na hrbet in pregrizne vratne žile. Na
Gozdovnik (1898):	železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša: »Kdo želi uhoda

gredozhe
Sacrum promptuarium (1695): bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto

gredočega

gredozhiga

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gredózh. 26. Inu kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo

gredočih
- gredočih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): primerjajo, namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med
- gredozhih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih

▶ gredoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredoč

gredoč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka

gredozh

Biblia (1584):	po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá gredózh. 26. Inu kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga

▶ greg. okrajšava ↘ goo300k, IMP

greg.
Kmetijske in rokodelske novice (1848): iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v

▶ gregorijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

gregorijev

Astronomija (1869):	Gregorijev koledar se je precej v vseh katoliških deželah vpeljal, v
Astronomija (1869):	poletnimi meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar sem že omenil, in toraj hočem tukaj le še

▶ greh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih

grieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe

greha

Sacrum promptuarium (1695):	ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S.
Ta male katechismus (1768):	VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik
Oče naš (1854):	se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje

grieha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga grieha: tedei bo Bueg tabei nav to srezho zve priti inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 dni morash ti zhift biti noi se varvati usa grieha noi vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte dni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa ukateram mienesh sazheti sheberathi al rotiti.

grehe

Ta male katechismus (1768):	ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro
Ta male katechismus (1768):	vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu
Deborah (1883):	grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog sveti Duh, iz srca bi želel, da ne

grieshe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſti mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei mi¬si noi tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont odpvſtije mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saso shpotlivoſt si ti same praterpov oh odpvſti mena teſte grieshe katere sim jas spragrieshniem shvatenjam doprnesov Amen. Ozha zhesh. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen

grehi

grehami

Ta male katechismus (1768):	poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi pravejo, uſſake po svoji
Abecedika ali Plateltof (1789):	dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu vſeh
Abecedika ali Plateltof (1789):	dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn vſeh
Abecedika ali Plateltof (1789):	dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu vſeh

grehi

Ta male katechismus (1768):	ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti
Ta male katechismus (1768):	Katiri se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku
Ta male katechismus (1768):	ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj
Ta male katechismus (1768):	serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih

grehih

greheh
Ta male katechismus (1768): Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr.

grehih

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo.
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah.

grehom

grebam

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro

greham

Ta male katechismus (1768):	vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se
Ta male katechismus (1768):	itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa
Zlata Vas (1848):	bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne

grehov

grehou
Sacrum promptuarium (1695): poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum

grehov

Ta male katechismus (1768):	Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil
Genovefa (1841):	varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj
Oče naš (1854):	Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih nič
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s
Oče naš (1885):	Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri

grehu

Oče naš (1854):	čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in
Oče naš (1885):	brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč v kraj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se

▶ grekuško prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

grško; kontekst

grekuško
- grekuſhku
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on

▶ grenadirski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenadirski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem

▶ grenek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenek

grenak

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſhalloſt vsa Savl’ tebe zhes vse lublen’ga. 22. Spomin grenak, ’nu ſhalloſten! Bog oh! sam Bug! je reſhallen, Peidte glih
Slate jabelka (1844):	zhednoſt ljubil, de tiſti dan ſe mu je nar bolj grenak sdel, kadar nobene perloshnoſti ni imel, ſe na teleſu ali

grenka

Kemija (1869):	Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa
Kemija (1869):	Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408.
Ferdinand (1884):	je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo
Revček Andrejček (1891):	počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase

grenke
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih

grenke

Sacrum promptuarium (1695):	pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe
Botanika (1875):	lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo

grenkega
Kemija (1869): Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že

grenki

grenek

Življenja srečen pot (1837):	gori, ino proſi nebeſhkiga Ozheta, naj tebi, zhe je mogozhe, grenek kelh terplenja odvseme; naj ſe njegova ſv. volja vſigdar sgodí
Življenja srečen pot (1837):	ſi ſvoj sakon v' shivi pekel premenijo, v' kterim savshivajo grenek ſad, kteriga ſo ſi pred sakonam ſadili. Kdor pa v'

grenki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je
Robinson mlajši (1849):	rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah
Mineralogija in geognozija (1871):	solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.
Botanika (1875):	najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža

grenkih

Kuharske Bukve (1799):	diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari, oluſhi, drobno ſtolzi, en bokal vode gori vlì
Kuharske Bukve (1799):	unzho zukra, męſhaj, inu goſto vkuhaj. Stolzi nadrobno eno unzho grenkih mandelnov, ſtepi jih s' 10 rumenakmi, deni v' ſmętano kuhat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sladkih, olušenih, drobno stolčenih mandelnov in pa šest ali osem grenkih, in skozi sitice precedi. Zdej vli v globoko skledo, postavi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dišavni oblati. Drobno stolci trinajst lotov sladkih in tri lote grenkih mandelnov, pol funta cukra, sladke skorje, dišečih žbic in rajskiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in deset grenkih, stolci jih prav drobno z nekoliko kapljami mleka, perdeni štiri
Kemija (1869):	plin brez barve in ima neki poseben hud duh po grenkih mandeljnih, v vodi se raztopi in voda se navzame njenih
Mineralogija in geognozija (1871):	Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno v Sedlici (Seidlitz), v Egeru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	jih je bolezen napadla. Imel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebensessenz), kar se je oboje, na sladkor nakapljano, potrdilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Ponudil sem mu košček sladkorja, na katerega sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva

grenkim
- grenkem
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje

grenkimi

Štiri poslednje reči (1831):	je tudi kaj pregreſhil, pa ſi je vedno persadeval, s' grenkimi ſolsami reſnizhne pokore boshjo jeso potolashiti, in odpuſhanje sadobiti, sato
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kateriga shali, mora greſhnik ſvoje pregréhe hudobno drevo omajati, s' grenkimi ſolsami, katere is ſtrahú, pa tudi ſhe lepſhi is ljubesni

grenko

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava
Divica Orleanska (1848):	žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli

grenjko
Kmetijske in rokodelske novice (1848): izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas

▶ greniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenijo
- grene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi
greniš
- ogrenujeſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza

▶ grenkljat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenkljate
- grenjklate
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje

▶ grenkoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenkobe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is

▶ grenkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenkost

grenkost
Izidor, pobožni kmet (1887): tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in

grenkoſt

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	nu britkoſt; * serze le v’ morju plava: * morje je ſgol grenkoſt: * trosht je ſashpot’vanje, smeh, ’nu preklin’vanje, * Judam polnem
Štiri poslednje reči (1831):	kapliza te ſladkoſti v' peklenſki bresen kanila, bi vſo peklenſko grenkoſt v' ſladkobo ſpremenila. « Serm. 7. Kdo bi ſi tedej ne
Slate jabelka (1844):	ſe zhlovek v’ jeso perpravi, in de ſe grosno ſhkodljiva grenkoſt v’ njegovim ſerzu obudí. « — Pravi ſ. Vinzenz. S. Makari puſhavnik
Slate jabelka (1844):	ne sazhne, sakaj is prepiranja drusiga nizh ne pride kakor grenkoſt; in prepiranje ne pride toliko is ljubesni reſnize, kakor velikovezh

grenkuſt

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſhalloſti prebiva, Se bo tud’ s’ njim vesellil: K’ tir’ grenkuſt ſajn tukej uſhiva, Bo sladkuſt tamkej dobil.
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	britkuſt: Ak’ vaſha ſhalloſt o srotni! V’ seb ’ma tako grenkuſt? Ne vezh lepo, ampak grenko Sa naprej me imęnujte, K

grenkosti

grenkoſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſhe, moji lubi Farmami, je ta nikoli isposajéti ſtudenèz té grenkóſti, katéra naſho butaro taku teshko, inu naſh ſtan taku révèn
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtani troſhtate, drusiga neſhli, kakôr en vędnu tekózhi ſtudenèz tę grenkoſti inu teshave. Koliku narodnu vkup ſpravlenih, inu po timtakim neſręzhnih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhe ta zhaſs ne rada; ena semla tę shaloſti, inu grenkóſti, katęri tèrnje rody, ne ſamú tęm, katęri jo obdelujejo s'

grenkostjo
- grenkoſtjo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi

▶ grenkota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenkoba, grenkost; [sskj]

grenkote
Botanika (1875): olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote.

▶ grepa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

gruča, kepa; Pleteršnik

grepe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo

▶ gres samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrob; kontekst

gres

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kadar je skuhan, med persti zdrobljiv čutiti; ko bi pa gres malo preveč popiti utegnil in torej cmoki preterdi bili, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gres na župi. Deni v pol unče raztopljeniga putra pet ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami

gresa

gresa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni

grieſa

Kuharske Bukve (1799):	grieſovi nudelni. Eno pęſt maſla rasbęli v' kosi, pol frakla grieſa notri, puſti de ſe rumeno shgè, kader je rumen, vlì
Kuharske Bukve (1799):	36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho

▶ gresov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

zdrobov; kontekst

gresov

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo

gresovi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z jesihovim hrenam. Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo, de se nekoliko menj gresa za budlo (filo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gresovi cmoki. Razpeni dobro eno unčo putra ali masla, perdevaj počasu

grieſovi

Kuharske Bukve (1799):	maſlam, pokrì, pezi na sherjavzi ſpod inu sgor. 89. Pezheni grieſovi nudelni. Eno pęſt maſla rasbęli v' kosi, pol frakla grieſa
Kuharske Bukve (1799):	nudelni. 87. Droshni nudelni. 88. Sirni pezheni nudelni. 89. Pezhéni grieſovi nudelni. 90. Droshni krofi. 91. Sirni ſuhô pezheni nudelni. 92.
Kuharske Bukve (1799):	36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate
Kuharske Bukve (1799):	Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v'

▶ grešati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrešati; [sskj]

greša
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih

▶ grešen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešnapridevnik, splošni, nedoločeno

greshna

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	v’ sebi ima tude * hud’ga kar se more ſrezh’ * Greshna lubeſn tg’a svejta * k’du b’ te ſadoſt’ sovraſhil
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	lubeſn boſhja * je sveta, ’nu poniſhnu: * nasprut’ lubeſn posvejtna * je greshna, nu prevſetna, * ta boſhja je lepa, zhiſta, * volna, inu vsmilena
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Skushnavam se serzhnu brani. 23. K’ se vender slaba, ’nu greshna, Deh bosh vezh gnade deileſhna, K’ spovdi se vezhkrat perbliſhej
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	je lubit’ ſabſtojn, Jeſt sem vezhna dobruta; Ti se pak greshna sruta. Vender itdr. Dusha se ſgreva. 9. Vsmile se zhes
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſbrat’ posvetjno? * ah nikar! ampak boſhjo. 20. Rezi: prezh lubeſn greshna! * prezh, kar je tega svejta! tebe, Bog! lepota vezhna! * dobrota

greſhna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas tu hudu nagneine na hudu opomina, kader nas ta greſhna natura h' grehu ſyli, kader nas hudobni tovarſhi s'ſaboi
Abecedika ali Plateltof (1789):	snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar is oblizhja prezh. Proſhna eniga

grešnepridevnik, splošni, nedoločeno

grešne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je

greſhne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi ſe kdu s'reſsnizo pertekniu te bolezhina nyh greſhne veſti. Te beſede ſizer lehku od uſt gredo, ali tiſte
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni
Štiri poslednje reči (1831):	mozh greſhnika v' ſmertni uri, de bi samogel takrat raſtergati greſhne vesi. « — »Nozheſh zhutiti in rastergati sdej v'shivljenji ſvojih pregreſhnih
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſkos ſveto obhajilo, de bi hudo nagnenje v' tajiſtim saterl, greſhne navade isgnal, kakor je v' Jerusalemſki tempel ſhel, ino neſpodobne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	poteptano, ino od ptiz posobano: ravno toliko je od poſvetne, greſhne navado vglajenih ſerz. Beſede boshjiga nauka jih sadevajo, oni tajiſte
Hrana evangeljskih naukov (1835):	klizal ſvoje sgublene ovzhize, alj od poſvetnih rasbot (truſha) gluhe greſhne uſhesa ſliſhale njega ne bojo. ˛Spali bodo greſhniki ſpanje ſvojiga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſhe niſte tajiſte opravili, ne odlágajte dalej: pádite na ſvoje greſhne kolena pred ſvojiga Isvelizharja, podajte ſe v' saſlushenje njegovih ſv.
Življenja srečen pot (1837):	vseti ino ſe ſhkodlivih rezhí varvati, hudo poshelenje premagati ino greſhne pozhutke ſtrahvati; kdor pa to premore, vezh veljá kakor vojſhak

grešnegapridevnik, splošni, nedoločeno

greshnega

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vse vishe on ſazhne, Zhe mesu se perliſuje, ’Nu kej greshnega ſhelly: De premagash tu obduje, K’ JEſusu perweiſhi ti. 6.
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Stvarnek, Se le ti ſtvarjen od Boga? Al’ pak od greshnega svejta? 3. Katir’mu ti tolkaje virjamesh, Na tvojo dusho

grešnega

Revček Andrejček (1891):	še sedaj sramoto delal, kar zadavil bi ga, tega hudiča grešnega — prav res bi ga! Franica (smeje). Andrejček, sram te bodi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	smrt. Ti, ki imaš oblast odpuščati grehe, očisti me vsakega grešnega madeža, da bom mogel stopiti popolnoma čist pred tebe. Živi

greſhniga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	napuſtili na shvinsko vysho, inu po shvinskim nagneinu od naſhiga greſhniga meſſa sapellati. Tiſta kry, katira tezhe s' tih vſigavideozhih ozhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dim, inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke tih ſourashniku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni biu bres krivy satu, debi on s' naſhiga zeliga greſhniga shivota vſe grehe ſbriſou, inu omeu. O preſveta, zartana, reſhna
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate

grešnempridevnik, splošni, nedoločeno

greshnem

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bode tem ushesham, * k’tire so ble odperte * vse sorte greshnem besedam; * tem boſhjem pak ſaperte. * Te boſhje, sodbe germenje * njeh
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	szer ta sveti zhas s’ lenobo, s’ napotrebnem, ja zel greshnem govarjenjam, al dianjam Bogu kradl, inu hudizhu offruval: al per
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zhlovek na svejti, De se she vallash v’ pregrehi? Po greshnem’ ſhivlenju pride Terplenje Peklensku. Avbe! 2. Poshlushej en’ malu o

greſhnim

Štiri poslednje reči (1831):	sveſt hlapez zhul, de ga ſmert ni neperpravljeniga ali v' greſhnim ſtanu prehitela. Perpravljen je Goſpoda perzhakval, de kader poterka, mu
Hrana evangeljskih naukov (1835):	juternim ſonzam, in toliko ljudi na ſveti bres ſkerbi v' greſhnim ſpanji pozhiva, ino ſe ne boji samuditi isvelizhanja ſvojiga. O
Slate jabelka (1844):	ali po nepotrebnim sapravi, ne ſmé s’ milimi darovmi v’ greſhnim shivljenji podpiran biti. Nar boljſhi dar sa taziga je, ko

grešnemupridevnik, splošni, nedoločeno

greſhnimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga isvelizhanja, inu pomaga nar vezh k' enimu gręſhnimu shivlenju inu na sadne k'ferdamanju. Zhe

grešnipridevnik, splošni, nedoločeno

greshni

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	tebe tudi zhaſt’mo, lubit’ is serza ſhell’mo, * smo greshni, navredni; * al ſtur’ nas vredne ti. 6. Kar smo ſdej
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	pred ſemlo, ’nu Nebesam to ſtanovitno ſaveſo, * de ozhem ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto jeſo * vselej zhes njega imet’. 28.

grešni
Deborah (1883): ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si

greſhni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navado ſmo s' lubęsni pruti nemu premagali? kai sa eni greſhni skuſhnavi, katira nas je od Boga prezh pelala, ſmo ſe

grieshni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Maria. Ta drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta trotka Kolzhenza. 3 O Bveg Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Prveva Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo

grešnihpridevnik, splošni, nedoločeno

greſhnih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe od tęhiſtih odtęgnil, inu rajſhi po ſvojih potih inu gręſhnih luſhtih hodil. Sdaj ga na enkrat ta vęra lę prevezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne vezh ſturiti. Zhujte tędaj v'molitvi, inu varujte ſe gręſhnih perloshnoſt. V' tim zhaſsi pak mi perpuſtite Ozhętje inu Matere

grešnimpridevnik, splošni, nedoločeno

greſhnim

Hrana evangeljskih naukov (1835):	sa to od Goſpoda tepeni, de bi ne bli s' greſhnim ſvetam pogubleni. (I. Kor. 11, 32.) „Terplenje ino krish ſo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſmo ſe mi pogoſto Jesuſoviga nauka lozhili, njega s' ſvojim greſhnim shivlenjam tajili: po Tomashovo ſe k' Jesuſu poverniti, pred njega

grešnimipridevnik, splošni, nedoločeno

greſhnimi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi, inu greſhnimi ludmy? kai sa eno sgliho ima ta luzh pruti ti
Abecedika ali Plateltof (1789):	reshalil. Naprejvsetje. Jeſt ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked

grešnopridevnik, splošni, nedoločeno

greshno

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſnash tudi drugem dobro ſturiti. Enemu, katire se je v’ greshno perloſhnoſt namęnil, ſapoj eno, de v’ se gre, inu se
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	serditoſt * na rata, kdu vę? 4. O greshnek! sprevdari * tvojo greshno veſt: * na perse se vdari. * ke se bil naſveſt. * to

greſhno

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sbiralſhu tih hudobnih, inu ſe nihdar na podali v' eno greſhno perloshnoſt. Aku ti na boſh na nas pogledou, taku nas
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eno greſhno navado ſmo s' lubęsni pruti nemu premagali? kai sa eni
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit, al tudi napelati Shuntat , svet dati, ali nezh

greſhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa mehki. De vy Chriſtuſove krivy plazhilu navsamete, de tu greſhnu Judeshovu isdavaine na poterdite, morebiti hvalo saſlushite, de pa vaſho
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesen pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina

grieshno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oh moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. ran Amen. Ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. S. S. Troize
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah

najgrešnejšipridevnik, splošni, presežnik

nar greſhniſhi(združena oblika)

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na vidite, de na vaſho krivizo na pogledate, ſte vy nar greſhniſhi. Lubesnive duſhe! kai pa bi bilu, ko bi tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſto nozh bedeu Judas ta isdajauz, inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi, ali nikar s' Chriſtuſam

▶ grešiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greši

greši
Divica Orleanska (1848): komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete

greſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe treſe, mras ga ſpreleta: ino vender gré, ino ſpet greſhí. Preljubi! ispraſhajte ſe tedaj prav na tanko, ali ſe she
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	huda véſt, ona boshji glaſ, ki v' zhloveku klizhe, kedarkolj greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze

grešijo

greſhe

Slate jabelka (1844):	odpuſhenje njih pregreh. In tako v’ vſih rezheh, kadar ljudje greſhé, govorim sa-nje ſvojimu Ozhetu, de bi jim gnado dal, ſe
Slate jabelka (1844):	ſerze v’ odpuſhenje njih hudobnih miſel; in kadar v’ djanji greſhé, mu darujem ſvoje prebodene roke v’ odpuſhenje njih pregreh. In

greſhijo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je: 3. ˛Svariti ovzhize, ki ſe ſlabo sadershijo. „Té, kateri greſhijo, poſvari v' prizho vſih, de ſe bodo tudi drugi bali
Življenja srečen pot (1837):	moshjé bres greha jigrajo; mladenzhi íno poredni ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljfati, ſe navadiſh preklinjati
Življenja srečen pot (1837):	˛Sv. Jefrem. 47. ˛Sv. Tomash. ˛Serzhen premagavez poſvetnih sadersháv. Kakor greſhijo ſtarejſhi, ki ſvoje otroke v' ſtan ſilijo, h' katerimu nimajo

grešil

greshil
Ta male katechismus (1768): Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke

grešil

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Duh, iz srca bi želel, da ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu

greſhil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja

grešila

greshila

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vezhna; Dokler bosh tu v’ serz’ nosila, Nigdar na bodesh greshila. 27. Pred vsem ’mash tu svet’ ſhivlenje Grenko smert, britku
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	se zhes me’ o JEsus moj Bug! Spoſnam de sem greshila, K’ tebe nisem lubila. Vsmili se zhes me’ o JEsus

grešila

Roza Jelodvorska (1855):	svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni ravno tako tudi trudila, kar je pregrešila
Roza Jelodvorska (1855):	overgli. « »Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in

grešili

greshili

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	se ſveselly. 3. Smert sklenena je szer, * vsem je preſtati; greshili * k’ smo bli zhes to prepovd, * al posebna Eſther! teb
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	mo, Stanovitnu dersh’mo. Pomagej (itdr.) 7. Kar smo doſdej greshili. Sprosi odpushanje: terpel, de b’ se zhes nas vſmilel. MAria

grešili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	In tukaj se bo s prerokom odgovorilo: „očetje naši so grešili, in mi smo nosili njih krivico. ” Jez saj sem to
Maria Stuart (1861):	Med dva in štirdesetimi sodniki Je štirdeset glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko

greſhili

Štiri poslednje reči (1831):	ſtraſhna. Torej poravnajmo vſe napazhno, dokler je zhaſ. Zhe ſmo greſhili kakor David, delajmo pokoro, kakor jo je on delal. Sdihujmo
Štiri poslednje reči (1831):	sapuſhen biti. »Tako sdihujejo, tako govoré v' peklu, kteri ſo greſhili. « Modr. 5. Grosna in pa vezhna shaloſt bo v' peklu
Štiri poslednje reči (1831):	je ſhtrafenga sa greh, ker ſmo pa v' Adamu vſi greſhili, torej vſi tudi umreti moramo. Kdo bi ſe pa ſhtrafenge
Hrana evangeljskih naukov (1835):	o zhaſu Noeta — de ſo jedli in pili, bres nehanja greſhili, dokler, ih ni ſploh potóp salil; taka je bila o
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſe je dolshen poſtiti? Vſaki zhovek, kateri je v' nevarnoſti greſhili; ino v' taki ſmo vſi. Veliko vekſha dolshnoſt je nam
Hrana evangeljskih naukov (1835):	naj ſe ſam poſti; ako ſo pa tudi drugi udje greſhili, sakaj bi ſe ne poſtili? Naj ſe poſti oko neſramnih
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſhe lani shiveli — pa tudi pogubilo, ki ſo s' nami greſhili; naſ pa ſhe smiraj zhaka vſmileni Ozhe nebeſhki. — O ne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	priloshnoſt napravlja, de bodo s' njegovim nakopizhanim blagam po sapravlivoſti greſhili. — Ravno v' taki ſlepoti je vſaki nezhiſti loternik, kateri ne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	apoſtelnam veliko oblaſt isrozhi: kriſtjanam, ki ſo po ſv. kerſti greſhili, gréhe odpuſhati, in tako sakrament ſv. pokore poſtavi. V. 22

grešiš

greſhiſh

Življenja srečen pot (1837):	poshelenje ſkuſha; de ga ſrezhno premagaſh; poſti ſe, ako neſrezhno greſhíſh. „Poſt greh pomorí, hudobijo pokonzha, v' svelizhanje pomaga, je korenina
Življenja srečen pot (1837):	7 — 8. „Glej, de ſe sdrav ſpokoriſh, dokler ſhe lehko greſhíſh, de ſe ti bati potreba ne bo. Ako ſe hozheſh
Življenja srečen pot (1837):	Pa kakor te sapilivi pajdaſhi radi imajo, dokler s' njimi greſhíſh, tako te ſovrashili bojo, ako njih opuſtíſh. Taka ſe je
Življenja srečen pot (1837):	bolele; vezh ko ſvoje pregrehe odevaſh ino bolj ko ſkrivaj greſhíſh, hujſhi ſe Bogu sameriſh, ino ojſtrejſhi ſodbo ſi narediſh. Podoben

grešiti

greshit

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	on vse grehe odpuſty: Sa naprej gnado dodejly Ne vezh greshit’, brumno ſhivet’, Po tęm pak vezhne lon perjet’. 41. Tud
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	de sem kriv. 16. Naprej si ſdej vſamen, * nekol vezh greshit’ dolſhnik pаk oſtanem * te vsellej zhaſtit’: te ozhem lubiti, * kar

greshiti
Ta male katechismus (1768): grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV.

grešiti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in

greſhiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tega, ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v'

▶ grešiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešite
Kmetijske in rokodelske novice (1846): slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni

▶ grešnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešnica

greſhniza

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kdo je ta shenſka, ki ſe ga dotika, de je greſhniza! “ Jesuſ je védil njegove miſli, toraj mu rezhe: „˛Simon! nekaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tem meſtu je bila shenſka, ki je ſlabo ſlovela, velika greſhniza je bila. Pa kar je Jesuſa ſposnala, ino uzhiti ſliſhala
Genovefa (1841):	in polno nadlóg je to shivljenje, in zhe ſim ravno gréſhniza, vunder v vſih rezhéh, ktérih me je Golo obdolshil, nedolshna
Genovefa (1841):	bi ſi bil to miſlil, ko ſim takrat, kakor ubóga gréſhniza s ſvôjim otrôkam na rokah is téga osidja peljana bila

▶ grešnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešnik

greshnek

Ta male katechismus (1768):	Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on
Ta male katechismus (1768):	pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv

grešnik

Revček Andrejček (1891):	Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen
Revček Andrejček (1891):	Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte
Revček Andrejček (1891):	našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ
Revček Andrejček (1891):	besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega
Revček Andrejček (1891):	gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se
Revček Andrejček (1891):	moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se
Revček Andrejček (1891):	jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti
Revček Andrejček (1891):	da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v
Revček Andrejček (1891):	prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik

greſhnik

Branja, inu evangeliumi (1777):	tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal, ter ni othuv ne ozhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę ſerditoſti obſtal, praſhà ta Prerok Nahum? Zhe bó tedaj greſhnik kumaj pred poględam tiga Sodnika obſtal, kaj bo ſhe lę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jokati. Taku en brumni; kaku bo enu taku osnanilu en gręſhnik gorivsęl? On leshy tam na poſteli ſvoje bolezhine, inu ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojo, Kupez ſvojo, Antverhar, Dęlovèz, inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta offertni, ali prevsętni ſvojo, ta togotni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is lubęsni pruti tebi, inu sató, kęr ſim jeſt en gręſhnik. Leta je ta pèrvi urshah moji lubi Farmani, is katęriga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	novo mózh. Ja, o vſrmleni Jesus! Kadar gręſhnik sajde, takrat ga ti ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mene; sakaj jeſt ſim en prevelik gręſhnik, de bi en tak imeuïten dęjl od kęlha Jęsuſa Chriſtuſa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je ſlabiſhi, inu bôl y'nevarnim ſtani, kakor ta nar vękſhi gręſhnik. Sakaj zhe gręm k'enimu takimu hudobniku, poſtavim k enimu

grieshnik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu gnade katero si ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas boji grieshnik tabei prosim usmilise skues tvoje grenko Martro inu terplenje noi

grešnika

greshneka
Ta male katechismus (1768): ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti

greshnika

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Goſpud sa jetnika, ſtvarnik sa ſtvar tuojih rok, Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	saſhov , inu njega kedu preberne: ta ima vęditi, de katire greshnika od njegove krive poti oberne, ta bo njega duſhi od

grešnika

Oče naš (1885):	Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz
Revček Andrejček (1891):	še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi

greſhnika
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena

grieshenka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene vsmili
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi

grieshnika

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav

grešnike

greshneke

Ta male katechismus (1768):	Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I. Greshneke posvariti. II. Abotne, inu perproste poduzhiti. III. Zviblajozhem dobersvejt dati
Ta male katechismus (1768):	ta Maria! Mate boſhja! proſſi ſa nas greshneke ſdej, inu na nasho smertno uro. Amen. Od od se

grešnike
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa!
greſhnike
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj

grieshenzhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vnia zavo grenko martro katero je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gorei useu: gleh kaker je on gorei useu te boje grieshenzhe ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so pershli ob sheſtei

grešniki

Stric Tomaž (1853):	zato ker je tako pobožen. Misli, da smo vsi drugi grešniki. Kaj nek? Kdo mi bo branil, ga spet do kervi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vnebohodu! Po prihodu tolažnika svetiga Duha! V dan sodbe! Mi grešniki! De nam zaneseš! De nam odpustiš! De nas k pravi
Oče naš (1885):	častitljivi starček, med njimi, delé sv. zakrament, ki Boga z grešniki spravi, in z milim, prijaznim glasom je rekel:
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	vnebohodu, Po milosti sv. Duha Tolažnika, Na dan sodbe, Mi grešniki prosimo te, usliši nas! Da nam zanešeš, Prosimo te usliši

greſhniki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs
grieshniki
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N.

grešnikom

greshnekam

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	En’mu kamnu b’ se bil vsmilel: Vender ne tem greshnekam! Al tud’ si Syn lubeſnivi! Se bres vsega vsmilenja? Al
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Pomagej nam! pomagej nam MAria is nadlug! Pridi na pomuzh greshnekam, Kader pravizhne Bug Savle grehov se jeſy: S’ tem’ shtraſengam
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	doline; * pred vsem svejtam bodo brane* k’ shpotu, k’ ſtrahu greshnekam: ſt’rile b’do vse grehe ſnane, ſtalle b’do

grešnikom

Revček Andrejček (1891):	torej se mi vender ni samo sanjalo. Jeklen (gre za Grešnikom). Petdesetak jutri dobiš kaj pa je s klobukom? Andrejček. Klobuk
Revček Andrejček (1891):	Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu zdirja proti ozadju na levo. ) Andrejček (sprejme od
Revček Andrejček (1891):	ko Andrejček nastopi. Prvi prizor. Jeklen. Grešnik. Jeklen (pride z Grešnikom). Pustiva pogovor. Lahko noč! Grešnik. In vender mora Franica moja
Revček Andrejček (1891):	ne bo tajila, da mu je dala prstan. Andrejček (nad Grešnikom zareži). Franica ne bo nič tajila, ker nima prav nič

greſhnikam

Branja, inu evangeliumi (1777):	vam povęm, toku bo tudi veſſelle v'nebeſih nad enim greſhnikam, katiri pokuro ſtury, vezh koker zhes devęt, inu devętdeſſet pravizhnih
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Sacramentu nam pokrije! K'dir da naſhim duſham mozh, Greſhnikam gnade pomozh. 2. Hvalen bod' nebeſhki kruh, K'dir s'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	No mozhna naſhe slabust. Ti nihdar naſs nasavershi Bodi vſmilen greſhnikam,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus pokure pomozh Nem grehe odpuſtiti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado nagne Nahvaleshnim greſhnikam. Ti zhistu na krishu sbriſou Si ta greh, k'dîr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to ſtraſhnu garmęnje njegove ſhtime saſliſhal? Kadar bó Criſtus h' gręſhnikam v' ſvoji pravizhni jesi govoril, kadar bo on k' ſlednimu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęri jo obdelujejo s'pótam ſvojga obrasa, ampak tudi vſim gręſhnikam, katęri na njej prebivajo. Inu de je tęmu takú, lubi

grešnikov

greshnekov
Ta male katechismus (1768): X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh

grešnikov

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam

greſhnikou
Biblia (1584): je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih

greſhnikov

Branja, inu evangeliumi (1777):	pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat

grešniku

greshneku
Ta male katechismus (1768): bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je

grešniku

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pravičnih, ampak grešnike. Vedno je učila katoliška cerkev, da se grešniku vsi grehi, in če bi bili tudi tako rudeči ko
Revček Andrejček (1891):	pripelje kimpež). Norec je že tukaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod noge in zakliče. ) Usedite se! Grešnik (pade v znak
Revček Andrejček (1891):	mi je. (Hud. ) Strela, da se mi je moralo o Grešniku sanjati! Povsod se ga ogibam, cigan pa še v sanjah
Revček Andrejček (1891):	se mu). Grešnik, prosim te! Anže. (grozi se od daleč Grešniku). Vi slišite vi — Andrejčku se ne sme nič žalega zgoditi
Revček Andrejček (1891):	sleparstvo! (Sili jeklena k stopnicam. ) Le v hišo pojdiva. Jeklen (Grešniku ostro). S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku. ) Na, Andrejček
Revček Andrejček (1891):	naprej). Oj, mila Jera ti! Anže. (požene se zopet proti Grešniku). Pravim, da izpustite! Če ne, bode druga! Grešnik (izpusti Andrejčka
Revček Andrejček (1891):	Anžeta naprej sili). Pomagaj no Drejčetu. Anže (bliža se bojazljivo Grešniku). Jaz pravim, da mir! (Hoče Grešnika prijeti. ) Grešnik. Ne dotikaj

greſhniku
Branja, inu evangeliumi (1777): temuzh je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom

grieshenku

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 18 →

← ↑ →

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	IX. V sredo 21. velkiga travna (poznoživna) 1851. List 21. Gorska žena in radovednost ženska. (Pravlica po nemškim. ) Od starodavnih časov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	reva stískala. Ko išče v misli zatopljena, Se jej pridruži gorska žena. Se vstraši žena, obledí, Pomiga ji pritlíkovka; »Ne magaj

Zoologija (1875):	njeno neprijetno nočno ukanje z grozo navdaja samotnega potnika v gorskem gozdu. To sovo rabijo lovci za lov na manjše ptice
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	očitno kaže, da je vse sanja, kar se pripoveduje o gorskem duhu. Če bi tu v gorah svoje marnje počenjal in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela, ki je

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Prebiva v tamni gori strah V podobi majčkine žené; Jo gorsko ženo kliče vsak; Po gojzdu semtertje mi hodi, Nikómur vljudna
Viljem Tell (1862):	ni prišel nobenkrat, Prinesel vama vselej kaj, al krasno Cvetico gorsko, ali redko tico, Al okamnino lepo, kakoršne Po gorah sem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača
Tine in Jerica (1852):	ne mine! … Smole: Desetkrat lepši bo zmiram ostala, kakor una gos iz Mejnika… Pa bojim se, de tukaj nekaj druziga tiči

Kuharske Bukve (1799):	pa ſe bres moke ſkup dershę. Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepo pomagal. Kedar Martin enbart vſo ſvojo shlahto na Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi, ino ſo vſi prav shidane volje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še bolje pa vóla (píra), ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je
Fizika (1869):	kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki
Revček Andrejček (1891):	prava ne pustim kar tako! (Gre k peči in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača
Revček Andrejček (1891):	je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan

Blagomir puščavnik (1853):	pervikrat na klopici zunej bajtice sedela, in se na solncu grela, hodijo kupoma bližnji kmetje ji k zdravju srečo vošit in
Najdenček (1860):	noč in dan pri meni. S svojim životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh zmerznil. Še bolje

Abecedika ali Plateltof (1789):	kader ſim N N. Letji pak, inu vſi moje grehi grevajo mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	reshalil (kader ſim NN.) Leti pak , inu uſſi moji grehi grevajo mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe

Abecedika ali Plateltof (1789):	veſsélit': Vonder ne tokú, de b' mé Imel na ſtaroſt gręvat'.
Abecedika ali Plateltof (1789):	veſelit': Vonder ne takú, de b' mé Imel na rſtaoſt gręvat'.

Ta male katechismus (1768):	je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	LIII. PESM. Od boſhjeh zhednoſt te Vire, Vpanja, Lubeſne, grevenge, inu naprejuſetja. Bug jeſt virijem, * um podverſhem, * tud’ s’ jeſikam
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	174 LIII. Od boſhje zhednoſt te Vire, Upan- ja, Lubesne, grevenge, inu naprejusetja. 178 LIV. Katira ena brumno dusho uzhy: v
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	teh hvalneh, inu duhovskeh Pesm so njegove ozhy solſe te grevenge tozhile, inu meni je blu dobru per njeh, prizhuje sam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſt inu britkuſt naloshili, mi pa obene shaloſti, obene prave grevinge zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is mojih ozhy vy isvelizhanſke ſolsę tę nar bôl shive gręvinge inu pokóre! tezíte inu smęſhajte ſe s'tęmy kryvavimi ſragami

Mineralogija in geognozija (1871):	Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje
Zoologija (1875):	nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 18 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —