Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 19

▶ grič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grič

Gozdovnik (1898):	po divjake. « Konja priganjaje k večji hitrosti, dospe brž na grič, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	navdajalo ga je nepopisno upanje. Deček je dospel na nizek grič; zakrivalo ga je grmičevje; odtod je gledal čez široko odprto

griča
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga

griče

Oče naš (1854):	Počasi sta šla Nace in Avguštin čez griče, ki so se vlekli od morja dalječ v deželo in
Najdenček (1860):	motilo Kastorja. Preskočil je vsako régo, varno je tekel čez griče in doline. Bilo je, kakor če bi njegova moč v

gričev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ves Palaeij in segala na dolgo in široko do bližnjih gričev. V teh poslopjih je stanoval tudi Boštjan, viši častnik ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	v narodu in nam večidel rabijo za poznamenovanje gorá, holmov, gričev, potokov, vasi itd. V okolici se hranijo še pripovedke iz

griči

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje

gričih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje

griču

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí cerkev na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela
Gozdovnik (1898):	de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena

▶ griček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

griček

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le

grički
Kmetijske in rokodelske novice (1847): živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je

▶ grimati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

žalostiti; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

grimajo
- grimaio
  Sacrum promptuarium (1695): grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej
grimal
Sacrum promptuarium (1695): vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo

▶ grint samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grintu
Botanika (1875): česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah

▶ grint samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

garje; kontekst

grint

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje. Garje ali grint. Na koži, zlasti na čelu, na vratu, na herbtu, po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sicer boš iz njih žulje napravil. XXVI. Poglavje. Garje ali grint. Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	njih žulje napravil. XXVI. Poglavje. Garje ali grint. Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme, ali iz popačene

grinta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam ostanek grinta zapazi, ga je treba zopet mazati. Kedar garje iz spridene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	garje pri mladi in stari živini. Torej je pri ozdravljanju grinta na vzrok bolezni treba paziti. Ako garje pri odrašeni živini

▶ gristi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gristi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju

grize

grise

Abecedika ali Plateltof (1789):	pak samóre uſak biti. Kdor ſe nad ſręzho ſvojiga blishniga grise, kashe hudobnu ſerze. Marni ludje ſo k' zhaſti poviſhani, nemarni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letiga tvojga ſovrashnika? On ſe imenuje ohernia, lakomnoſt, letá te grise, letá je tvoj trynog, letá te ſlejpy, letá te ſerdama

grize

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ga saj ne vboga, je len in dražljiv, krog sebe grize, kedar ga količko dražiš, le temne kraja iše brez da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	me vsede, me gnjete in tlači, — ima dolge kremplje, me grize in češe (zaušnice daje) in kamor me prime, mi kos

grizejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno
grizel
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor
grizla
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): „V svoji žalosti in ker me je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem, kako

▶ grit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročaj; kontekst, nemško-slovenski slovar

grit
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg

▶ griva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grive

Blagomir puščavnik (1853):	mu dobro jutro voši; potem pusti sokola Bricovemu konju na grive zleteti, trak pa, na kterem je privezan bil, vitezu poda
Botanika (1875):	vendar kožaste glive, med ktere spadajo kakor jelenovo rogovje razraščene grive (Clavaria), izmed kterih imenujemo tu jelenovo gobo (Clavaria Botrytis), kozjo

grivo

Najdenček (1860):	grozo sim pogledoval v globočino. Kastor je jezno otresoval svojo grivo in se ozeral na zasledovavce, ki so z veselim vpit
Zoologija (1875):	V Afriki in južni Aziji živeči gepard (Felis jubata) ima grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris, Felis lynx. Nar.

▶ grivna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grivno

Valenštajn (1866):	jo loterija; Lepote dovolj za vsako godišče imá. Hrvat (obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo
Valenštajn (1866):	vsak bi rad zanj živenije dal. Tretiji nastop. Hrvat prinese grivno (ovratno verižico). Za njim pride streléc. Prejšnja. Strélec. Kde si
Valenštajn (1866):	verižico). Za njim pride streléc. Prejšnja. Strélec. Kde si to grivno ukradel, Hrvat? Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo

▶ grizalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grizala
Zoologija (1875): verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor
grizalo
Zoologija (1875): a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu

▶ grizeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grizeči
- grisezhi
  Genovefa (1841): lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel

▶ grizek pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekoč; [sskj]

grizek
Zoologija (1875): po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino.

▶ grizenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grizenja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij

grizenje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga
Gozdovnik (1898):	živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let

grizenjem
- grisenjem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga
grizenju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega

▶ griža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

griža
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi

▶ grižljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grižljaj

grishljej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu tiho rezhe: „Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh

grižlej
Tine in Jerica (1852): in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d.

grižljej

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno
Roza Jelodvorska (1855):	ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti
Valenštajn (1866):	v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami

grižljaja

grishljeja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegoviga brata perpeljal! “ Ondi je s' shivino prenòzhil, pa ne grishljeja ni okuſil, dokler ni narozhila opravil. Ko je narozhilo opravil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo mogli dolgo biti, ino veliko preſtati. Velikokrat nimajo ne grishljeja kruha, de bi ſi lakoto potolashili, ne oblazhila, de bi
Genovefa (1841):	shivit? Oh” je dalje shaloſtno govoril, „ſedem dolsih lét — bres grishljeja kruha,
Genovefa (1841):	sakleníla, de bi ſe isjokála in zéli dan ni ne grishljeja savshila. Trétje poglavje. Genovefa krivo tóshena. Genovefa je po odhodu

grižljeja

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	stroški spravlanja véči kakor pridelki. Pavl tadaj ni mogel ne grižljeja kruha za svoje stradajóče brate dam prinesti, kolikor se je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je, svoj dolgi želodec namazati; zakaj danes še nisem imel grižljeja v ustih. Gré tedaj naravnost v eno narvečih gostivnic in

▶ grlo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grla

gerla

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da

grla
Zlatorog (1886): preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška.

grlo

gerlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo ne teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi Pust preveč Ne vihal svojga repa. De v gerlo smerti mladi ljud Nespametno ne cepa. Mé vošmo, de mravljinčikam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	jed se mu upira , in ako je zraven tega tudi gèrlo po prisadu zatêklo, clo ne more požirati ne kerme ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj, posebno če ga gèrlo zlo bolí, ker senó bôde po gobcu, in prisad pohujša
Stric Tomaž (1853):	ga bil še lahko tudi kako mervico zvernil in si gerlo pomazal. Vender ni še prepozno, še imaš čas poboljšati se
Blagomir puščavnik (1853):	nevarnosti še enkrat vse svoje žile napne in na vse gerlo kliče na pomoč, pervikrat v svojem življenju Boga vsigamogočnega, da
Zerkviza na skali (1855):	je,” je jezljal groſ in ſmertni ſtrah mu je ſkorej gerlo satiſnil. In s veſelim obrasam je ſtegnil rudezhi ſvojo roko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Drugi dan Jakob zopet na vse gerlo kričí: „Volk! volk! “ Ljudjé zopet pridejo, pa ne več v

grlo
Lohengrin (1898): in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga

grlu

gerli

Fabule ino pesmi (1836):	Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda koſt je tézh’la v’ gerli, No ſhterk te vrazhit ſhel: Kaj ne? tê bil ſi
Življenja srečen pot (1837):	voljo, ino vezhi veſelja na ſveti ne posnajo, ko po gerli vlivati. Taki she globoko v' neſrezhi tizhijo. Teshko ſe bojo
Življenja srečen pot (1837):	druga ſladzhiza je mladenzham prav shivi ſtrup. Kar prerado po gerli tezhe, rado tega ſmertno opezhe, ki ſe prevezh piti navadi

gerlu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d.“; tó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali

grlu

Zoologija (1875):	so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in
Zoologija (1875):	v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat

▶ grm samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grm

germ

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen

grm

Botanika (1875):	lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega
Gozdovnik (1898):	on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun

grma

germa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí

grma

Botanika (1875):	ljudi se oblači v bombaževine, in ne samo sadenje tega grma, ampak tudi predelovanje bombaža redi na milijone ljudi, dáje dela
Botanika (1875):	pérnatimi listi (podoba 238.), ktere dajo arabski gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate stroke rožičevca (Ceratonia
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Je-li si ti Tone? " začuje se tihi oprezni glas iz-za grma, ki je kril votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone ravno

grmi

grmi
Botanika (1875): neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó

grmovi

Gozdovnik (1898):	je bližala. Polagoma se je nočilo, in na bregu stoječi grmovi so jeli dobivati one šarovite oblike, ki jih negotova svitloba
Gozdovnik (1898):	pa odjaše. Tam v gozdu je svetlikal nočni ogenj z grmovi na pol zakrit. Okolu njega morejo biti le pastirji in

grmom
- germom
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica
grmov
Gozdovnik (1898): Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj

grmu

germi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi

germu

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre
Blagomir puščavnik (1853):	kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši

▶ grmada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmadi
- germadi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati

grmado

germado

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Balovi preroki naj ſi eniga isberejo, raskoſijo, ino denejo na germado, pa ognja ne pod-njo; jàs pa bom uniga vsel, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino Isaka, ſvojiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhtiri zhebre vode, ino polijte dar ino germado! “ ˛Storé trikrat tako, ino voda ſe ozeja ob altarji, ter

▶ grmast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmastega
- grmatega
  Botanika (1875): Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene

▶ grmenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmenja

germejna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	V' temu Lętu je malu vetra, inu desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	velke vode, koker, kader ſneg prezh grede, polęti je veliku germejna bres ſhkode.

grmenje

gromenje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in prijazno vreme — ko sim pa merčljiv, dež naredim in gromenje. ” O hudi uri po morji peláje se, zapové barkar popótnikam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	saſluge. (Na Dunaju) je bilo 22. Proſenza po nozhi ſtraſhno gromenje in bliſkanje. Ravno tako hudo vreme je bilo tiſto nozh

grmenjem
- gromenjem
  Divica Orleanska (1848): gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar
grmenju
- garmeinom
  Sacrum promptuarium (1695): Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe

▶ grmeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmelo

gromelo

Zerkviza na skali (1855):	ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je ſtal bledo rumeni v
Zerkviza na skali (1855):	vſim moje najljubſhe? ” „Tvojiga ſinzhka,” sareshi rudézhi in sopet je gromelo ſtraſhno krohotanje v Hubertove uſheſa, ſtraſhno ſe je sabliſkalo in

grmeti

germeti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo

grometi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično

grmi

grmi
Gozdovnik (1898): ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je

gromi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh
Blagomir puščavnik (1853):	po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s

grmijo
- grme
  Viljem Tell (1862): Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi

▶ grmič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmiča

germizha

Genovefa (1841):	sa mlade, majhne ptízhke. Glej, ti seléni, okrogli liſtizhi ternjeviga germizha, ki jim sdaj, ko ſoln-
Genovefa (1841):	ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna kazha is germizha, ſe ga ovije ſedemkrat in ga davi in grise bres

grmiču

germizhu

Genovefa (1841):	imá po prepovédanim veſêlju posheljênje! Miſli, de ſe zvetézhimu róshnimu germizhu priblishuje, in ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna
Genovefa (1841):	je rékel — kaj pa tako prijetno pôje? Navſakim drevéſzu in germizhu ſtotéri ſladkî glaſovi pojejo. Vidíti zhem vunder, kaj je tó

▶ grmiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmiček
- germiček
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali
grmički
- germički
  Oče naš (1854): pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale

▶ grmičevje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmičevje

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	upanje. Deček je dospel na nizek grič; zakrivalo ga je grmičevje; odtod je gledal čez široko odprto dolino. — Ni se motil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela

▶ grmičje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmičje
Gozdovnik (1898): na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč
grmičju
- grmičji
  Stelja in gnoj (1875): 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica

▶ grmovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmovja

germovja

Genovefa (1841):	je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji

grmovja
Gozdovnik (1898): kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos

grmovje

germovje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti

grmovje

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je prešel za dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred hišo, šumljal je rožam:
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pesek. Se vé, da je okoli in okoli rastlo gosto grmovje, ali na enem kraji so jeleni predrli veliko vrzel in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo živali v grmovje, mi pa lepo k njim, da nas pri delu ne
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	prišel opazovat! " sikne Peharček, potem, ko je skrbno prežal skozi grmovje. "Ravno proti nam jo maha. Pa vrag naj me vzame
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je z Lužanom vred obledel, a vender odločno zerl v grmovje. "Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo živali v
Gozdovnik (1898):	jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed kterega se je ustrelilo, je sredi tanko in za
Gozdovnik (1898):	Komanč je imel namero, da ga ne uduši. Stopi med grmovje, priplazi se neslišnih korakov proti smeri, v kteri se je
Gozdovnik (1898):	je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se je videlo, da mu je šla krogla
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in hitel je naprej v naglem teku skozi praprot in grmovje po griču navzdol. V malo minutah je dospel k bregu

grmovjem

germovjem

Robinson mlajši (1849):	Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra-
Blagomir puščavnik (1853):	skale. Sto korakov od stanovanja proč je bila skala z germovjem obraščena. Tu skozi de rži pot. Kakor hitro Bogomila iz
Oče naš (1854):	Skerbno so zdaj jamo enako drugi zemlji poravnali in z germovjem tako skrili, da je najbistreje oko ni moglo izslediti. Potem
Oče naš (1854):	pred njim. Gospod Pavle je bil, kteri je prišel med germovjem po stranski stezi bliže. Zavoljo previdnosti je bil dobro z
Roza Jelodvorska (1855):	K sreči se jako bliska; Roza se vije med gostim germovjem do nekih visokih smrek, kjer je pred mokroto in hudim
Najdenček (1860):	sim bil za germovjem in za gričem skrit me ni nobeden zadel. Vidil sim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obzidana, pa še obgrajena in malo prikrita z okrog nasajenim germovjem. Semkaj je vedno pogledovalo oko Miriamino, in ker zavoljo slabosti

grmovju

germovji

Genovefa (1841):	sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi se bili v perji in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice

grmovji

Zoologija (1875):	so ali gole ali pa kosmate, živé po drevji in grmovji in so dostikrat neizrečeno škodljive; zapredajo se v mešičke, ki
Zlatorog (1886):	pogorji ris, na plen prežéči. Čuj, kar spodaj zašumí v grmóvji, In počasi izmed slečnih grmov Stopa belih koz brezskrbna tolpa
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logar oddalji iz usodepolnega mesta, in urnih korakov zgine v grmovji, iz katerega se je čulo sumljivo šumenje. Peharček odloži cev

▶ grmovnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grmovnico
- grmovino
  Gozdovnik (1898): mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je

▶ grnec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

lonec; Pleteršnik

grnci
- gernci
  Robinson mlajši (1849): hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče

▶ grob pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v

▶ grob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grob

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,
Genovefa (1841):	de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala
Genovefa (1841):	kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vse narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me

groba

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si
Blagomir puščavnik (1853):	naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ”
Oče naš (1885):	do veka! Kakor je pa resnično po svoji smrti iz groba vstal, tako gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši
Revček Andrejček (1891):	žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in

grobom

grobam

Življenja srečen pot (1837):	dobrote mínejo ino prijatli sgínéjo, zhe ne popréj vender sa grobam, tako bojo tebi tretji prijateli vekomaj sveſti oſtali, tebe ſpremili
Življenja srečen pot (1837):	Bogu sameriſh, ino ojſtrejſhi ſodbo ſi narediſh. Podoben ſi pobelenim grobam, ki ſe od svunaj ſvetijo, snotraj ſo pa polni mertvaſhkih

grobom
Gozdovnik (1898): izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu

grobov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv.

grobove

grobe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti

grobovih

grobih

Blagomir puščavnik (1853):	dokler se cvetje najnega živlenja osuje, in dokler na najnih grobih jesenske cvetlice ne docvete. Pri tih besedah se spomni venčika
Valenštajn (1866):	je naših cesar, naj privoši Se nam le grob pri grobih naših Očetov. Oktavij. Vi se tresete — bledite — Bog! I kaj
Mineralogija in geognozija (1871):	stvari. Zanimiv je ta kamen za zgodopisce, ker so v grobih iz velestarih časov sem ter tje našli reči iz nefrita

grobu

Sacrum promptuarium (1695):	rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario
Sacrum promptuarium (1695):	vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau
Branja, inu evangeliumi (1777):	ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu
Genovefa (1841):	votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul
Mlinar in njegova hči (1867):	boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat
Oče naš (1885):	Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta

▶ grobanica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobanicah
- grobarcah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in

▶ grobar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobar

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	voščenimi svečami v roki. Tu pa tam je postal sivolasi grobar in pripovedoval pa razlagal to in uno, slednjič je krene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mojo borno hišo, dame obiščeta, draga gospoda! ” pozdravi ju stari grobar. „Ne vem, ali bi vaji smel povabiti na kosilce, pa
Zoologija (1875):	se časih v strašanski množini na repici, kateri podgrizava cvetje. Grobar (Necrophorus vespillo) je 20 mm. Dolg, črn hrošč z dvema

grobarjev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in notarji. Zató morate pa tudi vi priti ko glava grobarjev, da se zavoljo prihodnjih viharnih časov marsikaj zastran pokopališč pomenite
Zoologija (1875):	majhnih živalce, a za tak posel zedini se zmerom več grobarjev. Samice potem v zakopano žival polože svoja jajca. 5. Kratkokrilci

▶ grobišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokopališče; [sskj]

grobišča

Gozdovnik (1898):	prav videl? Tega moramo imeti! Ti pojdi ob levej strani grobišča ter plezaj od zad navzgor; hotel bo pobegniti, a jaz
Gozdovnik (1898):	v naznanjeni smeri okolu piramide. Pride in priplazi na vrh grobišča, a ne najde nikogar. Kar hitro je bil zopet zdolaj

▶ groblja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobljah

Botanika (1875):	še vsa soda iz njih dobivala (kemija §. 79.). Po grobljah rastó pogostoma razne vrsti metlje ali kozjega repa (Chenopodium). Važna
Botanika (1875):	belo-cvetoče pasje zelišče (Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in razhudnik (Solanum dulcamara) z vijoličastimi cveti in z rudečimi

grobljo
Zlata Vas (1848): klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo

▶ grobo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja

▶ grobokop samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobar; [sskj]

grobokop
Mlinar in njegova hči (1867): kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi

▶ grodelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grodelj
Kemija (1869): Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi

▶ grof samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grof

graf

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tri krajnſke inu ena némſhka pri„diga. Viſoko vredni proſht graf Auerſberg je „peto maſho pel. Silna mnoshiza ludi ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sodrashizi; ob devetih „nemſhko g. korar inu meſtni ſajmoſhter Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe Frater„nus Terlip domazh kaplan

grof

Genovefa (1841):	jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo
Genovefa (1841):	vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v
Genovefa (1841):	sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat
Genovefa (1841):	in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj
Genovefa (1841):	in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de
Genovefa (1841):	vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta
Valenštajn (1866):	Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj
Ferdinand (1884):	Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter.

grofa

Genovefa (1841):	radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par
Genovefa (1841):	ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile
Genovefa (1841):	pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf
Genovefa (1841):	dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu
Genovefa (1841):	pa ſhe verh téga — kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno
Valenštajn (1866):	Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti
Gozdovnik (1898):	mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v

grofi

Gozdovnik (1898):	nad morsko planjavo . posestvo stare a bogate rodovine Medijanov. Medijanski grofi že dolgo niso prebivali v tem divjem in samotnem gradu
Lohengrin (1898):	Peti prizor. (Kralj, Lohengrin, saški in brabantski grofi in plemiči so prišli v svečanem provodu iz palasa. Ker

grofom

grofam

Genovefa (1841):	pri ravno tiſtim altarju, pri ktérim je bil Genovefo s grôfam porózhil, ſpomin njéne ſmerti obhajat. Vojvoda je poln ſerzhnih bolezhin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na ravno tiſtim meſtu is shiviga kamna

grofom

Ferdinand (1884):	Tudi danes je prišel Peter z grofom ali Peter ni bil več stari, veseli pevec. Bil je
Ferdinand (1884):	je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču

grofu

Genovefa (1841):	Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen
Genovefa (1841):	svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo
Genovefa (1841):	jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od
Ferdinand (1884):	svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter
Gozdovnik (1898):	nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti

▶ grofica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	občinstvu za čitanje pripraviti”. — „Katol. list” pa piše: „Udova banica grofica Sofija Jellačička naputila se je u družtvu grofa Karla Seilerna
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	po tleh. V tej zmešnjavi se naenkrat odpró vrata, in grofica — zdaj najmanj pričakovana — stopi v izbo. Rana grofa ni bila
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	lic in ljubeznjivega obnašanja. Zavoljo teh lastnosti jo je sprejela grofica v službo, da je varovala malega Ljudevita. Dobroserčna deklica je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	starinskem, a veličastnem gradu grof Friderik Hrastar in njegova žena, grofica Bogdana. Za gradom se je razprostiral velikansk gojzd, kakor se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rožice po tleh. ” Perva žalost se je malo polegla, in grofica se zmisli hlapce poslati v okolico, če bi morebiti kaj
Gozdovnik (1898):	vsi resnobi, da mi takoj povejte, kaj ste videli! " »Grofica - - grofica - - je » »Seveda, to ste pač videli, saj sem vas poslal
Gozdovnik (1898):	ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi v svoji sobi! « »Jaz zapovem, da jo prebudite
Gozdovnik (1898):	v vsi resnobi, da mi takoj povejte, kaj ste videli! " »Grofica - - grofica - - je » »Seveda, to ste pač videli, saj sem vas

grofice

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rešil, vernil se je domu, bogato obdarovan od grofa in grofice. Očeta Remigija bi bil grof najraje imel na svojem gradu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Marjete pa ni bilo utolažiti. Vergla se je k nogam grofice ter milo prosila odpuščenja. „Oh”, djala je, „rada dam svoje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je sveto obljubila, da bo ravnala natanko po naročilih blagodušne grofice. Grofica otroka gorko poljubi, blagoslovi ga, ter ga izroči sè
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nekaj od veselja glasno usklikne: „O Bog! To je podoba grofice Hrastarjeve, matere uplenjenega otroka! ” Ko mladi Ljudevit ta krik začuje
Gozdovnik (1898):	zapah odmikovaje. Ko se vrata odpró, spoznajo ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi v

grofico
Gozdovnik (1898): tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo

▶ grofič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grofič

Ferdinand (1884):	treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je
Ferdinand (1884):	ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo

grofizh
Genovefa (1841): ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti

grofiča

Ferdinand (1884):	kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad
Ferdinand (1884):	znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim

grofičem
Ferdinand (1884): Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš
grofiču
Ferdinand (1884): naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na

▶ grofičin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

grofičine
Gozdovnik (1898): mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

▶ grofija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofije
Šola v boju proti pijančevanju (1898): od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev
grofiji
Mineralogija in geognozija (1871): kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje

▶ grofinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofinja

Genovefa (1841):	ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne
Sveta grofinja Genofefa (1857):	mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in
Valenštajn (1866):	pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide
Valenštajn (1866):	Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je
Valenštajn (1866):	Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči
Valenštajn (1866):	Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na
Ferdinand (1884):	preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno
Ferdinand (1884):	glavno mesto se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi
Ferdinand (1884):	morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja.

grofinje

Sveta grofinja Genofefa (1857):	perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.
Sveta grofinja Genofefa (1857):	duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel

grofinji

Genovefa (1841):	ſe ravno tako hudo godilo, kakor bi ſe bilo ljubi grôfinji bres koſhute v puſhavi godilo. Pa kaj ſhe, veſ ſvet
Valenštajn (1866):	Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja
Valenštajn (1866):	zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste
Valenštajn (1866):	Trčka. Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka
Ferdinand (1884):	razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo

grofinjo

Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je s grofinjo hodil.
Valenštajn (1866):	nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina

▶ grofov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofov
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): pravoslovja učil, za ktero je Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v

grofova

Genovefa (1841):	oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno
Genovefa (1841):	od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to

grofove
Ferdinand (1884): je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec
grofovem
- grofovim
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je

grofovi

Genovefa (1841):	ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup
Genovefa (1841):	je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö
Ferdinand (1884):	ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so

grofovim
Genovefa (1841): mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi
grofovo
Ferdinand (1884): novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga

▶ grofovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofovsko

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa
Ferdinand (1884):	še kake pol ure hoda. Alfonz je ogrnil čez svojo grofovsko obleko črnkasto suknjo. Anton pa je nosil redovniško obleko, v
Gozdovnik (1898):	podkupljivi hlapci pravice, ki poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku.

▶ grom samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grom

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši
Divica Orleanska (1848):	Vam družba bode? Jovana. O, brez družbe nisim. Si slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla
Valenštajn (1866):	Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve
Mineralogija in geognozija (1871):	v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno
Deborah (1883):	In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj

grome

gromove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. ) Bobneti čul strahòtne sem gromove*, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja

gromi
Gozdovnik (1898): Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se
gromu
Deborah (1883): takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti

▶ gromeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

gromeči
- gromezhi
  Genovefa (1841): bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa
gromečim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz

▶ gromovit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo glasen; [sskj]

gromovito

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	V vseh prostorih prepolno gledališče je tudi to priznalo z gromovito pohvalo, ki so jo igralci in igralke tem bolj zaslužili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; ponavljati je bilo treba dvoje kosov, „Domovini” in (Zajc-ev) „V

▶ gromovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gromovnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja

▶ groš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

groš

grosh

Kratkozhasne uganke (1788):	segręl, bo ked ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle
Kratkozhasne uganke (1788):	koku se bo grosh okrog sukal, ter nabo dolipadl, doklej se glih suzhe
Kratkozhasne uganke (1788):	Uganili kolku ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi
Kratkozhasne uganke (1788):	debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih
Kratkozhasne uganke (1788):	klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu
Kratkozhasne uganke (1788):	kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami

groš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se
Stric Tomaž (1853):	odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne, tudi ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je
Pripovedke za mladino (1887):	vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun

groša
Kmetijske in rokodelske novice (1845): srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje
groše
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v
grošem
Pripovedke za mladino (1887): iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet

grošev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	so mu jih ljudje iz mnogih krajev znosili po 10 grošev vagán, je pometal v velike jame, ko jih je popred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	400 tolarjev. Ker pa je cent tega močnega gnoja 20 grošev vreden, se gnojna vrednost te mešance blizo na 600 tolarjev
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vpraša, koliko jih par štima? Odgovori mu: „Par veljá 5 grošev”. Reče ji: „Ali nič nejenjate? ” „Nič” mu odgovori, „toliko dobim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	povejte po čim? ” Odgovori mu: „Pri gosposki mizi za 8 grošev, pri mizi poleg gosposke za 18 krajcarjev, pri mizi za

▶ groza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

groza

grosa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on

groza

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno
Zlata Vas (1848):	ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in groza jih je obhajala. Zdej so hotli vsi varovati, vsi delati
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	da je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe
Deborah (1883):	Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja
Lohengrin (1898):	Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li

groze

grose
Genovefa (1841): je moj ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére

groze

Valenštajn (1866):	prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se
Astronomija (1869):	začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami

groſe

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	kaj m’bo ſt’rit? kaj m’bo ſazhet’! Od groſe, ſtrahu m’i bo umret’. 35. JEſus nej se tu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bulshe pomisle: enemu trdovratnemu greshneku ſapoj od zhasne pokure, od groſe vezhne shtrafenge. Tudi Pesme so ſhe skalle ſa sabo, potegnile

grozi
Divica Orleanska (1848): in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. )

grozo

groso

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi groso obda, kęr ga na eno vęro ſpomni, katera ga savershe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letiga nevęrniga bi jeſt hotel ràs-tèrgati, uniga nezhiſtiga vſelej s'groso saględam: leta zhlovek ne vęj nizh ne od Poſta, ne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	miſèl tiga gręha tako ſmèrtno britkoſt perneſse, kaj sa eno groso bi mogèl pèr naſs gręh obuditi!

grozo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v
Ferdinand (1884):	vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski

grozoj
Valenštajn (1866): se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo

groſo

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	kaj pozh takrat s’tabo bo? męn’m, de pred groſo, ’nu ſtraham * na vesh obgovor’ t’ na to, * Oh! ja
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	njim bode hudu. 10. Serze bo smertne britkoſti, * ſtrah, ’nu groſo preſtallu, * vid’lu bo vezh ked ſadoſſi, * kolk’ ſtukrat je
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	solſe natakal,* ke b’ vseh njego veh ſhlakov * shtivenje, ’nu groſo si prov k’ serzu vſel? on ſgaiſhlan ſtoy, * omedly; * ſhe

▶ groza prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

groza
Roza Jelodvorska (1855): je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi bil kmalo utonil, in

▶ grozd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozd
- grosd
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je
grozda
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj

grozdi

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sad brali? Tega ne nikakor! Kako pa kaj, kadar bojo grozdi naj bolj zreli in mikavni in pride kak klatovitez mem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zató naj bo. Te-le podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo vinsko terto

▶ grozdast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdaste

Rudninoslovje (1867):	i 5krat teži od vode. Zložene zvrsti so kroglaste, ledvičaste, grozdaste, kapničaste, — v stebelčastem zlogu, ali so tudi gručave — zloga zrnastega
Rudninoslovje (1867):	vode. — V zloženih zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav

▶ grozdek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdek
- grosdik
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga
grozdke
- grosdike
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe

grozdki

grosdiki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti

▶ grozden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdne
- grojzdne
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže

grozdni

grojzdni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos

grozdni

Kemija (1869):	Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin
Kemija (1869):	stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet

▶ grozdič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdiče

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesingasti ponvi, dokler niti ne dela, pene dobro poberi, deni grozdiče vanj, de se tako dolgo kuha, dokler žolcast ne postane
Trtna uš (1881):	postanejo; kabernkov je malo, ki le nepopolno in revno v grozdiče gredó, sploh celi trs kaže, da mu nekaj brani živeti

▶ grozdič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdeči grozdič = ribez; splet

grozdiča
- grosdizha
  Kuharske Bukve (1799): maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker
grozdiče
- grosdizhe
  Kuharske Bukve (1799): bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en

▶ grozdičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

grozdičev

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	steklenice nadevaj, te pa še le čez nekoliko dni zaveži. Grozdičev sok. Grozdiču reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Grozdičev sok po francosko. Natergaj en funt dobrih, zrelih grozdičevih jagod

▶ grozdičje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grozdičja

grozdiča
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa

grozdjiča

Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 42, 100 kg zabeln. olja po 74, 50 kg grozdjiča po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 47, 100 kg zabel. olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je iztržila 74 gl. Dne 14. julija
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža po 24. 4.) Blaga v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila

▶ grozdje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdja

grojzdja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ali v posebnih gošavah. Živili so se divjiga sadja in grojzdja, tičjih jajic, rib in druzih žival, ki so jih z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	vozi iz Francozkega po morji, je jako drago; 1 funt grojzdja veljá v začetku 1 srebern rubelj (1 fl. 30 kr.

grosdja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj
grozdja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo

grozdje

groisdje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	doſti, inu dober. Vinu. Bode ena prov lępa Jeſęn, pa Groisdje pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perje obirati, ſuſhiti, je sa uſako ſhiviuo dobru, de Sonze groisdjè loshi sori. Mladi Preſhízhki, kateri ta Meſez, inu noter do

grojsdje
Genovefa (1841): polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi

grojzdje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje

grosdje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem

grozdje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako, kakor mislim, je vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči

grozdjem

grojzdjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani

grozdju
- grojzdji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt

▶ grozen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozen

grosen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on

grozen

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi
Maria Stuart (1861):	Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse

grozna

grosna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze

grozna

Divica Orleanska (1848):	bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas
Divica Orleanska (1848):	strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj
Revček Andrejček (1891):	več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče
Revček Andrejček (1891):	dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica!
Revček Andrejček (1891):	Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne
Revček Andrejček (1891):	zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé
Gozdovnik (1898):	njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na

grozne

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v
Divica Orleanska (1848):	od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega, de so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in
Mineralogija in geognozija (1871):	nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha

groſne

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	LX. PESM. Ena druga od sodnega dneva. 1. Groſne bukve greſhne vęſty, * b’ do naprejpoſtavlene * per ti sodbi na
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	glejte! kaj se gody, * ta, k’tir’ vas vse ſhivy, * groſne martre terpy. 2. Ves ſgaiſhlan, ſapluvan, * s’ ternjam k’ shpotu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	K’du ſtry? nash greh. 10. JEſus skor’ pogine * od groſne bolezhine, * vender more ta krish na ramo vſet’, k’tir

groznega
Valenštajn (1866): tega ne bi nikdar prišlo bilo, Drugače bi vse bilo! Groznega Bi on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se

groznem

grosnim

Štiri poslednje reči (1831):	viditi in ſliſhati, pa preposno bo. Vidil bo, pa v' grosnim ſtrahu in trepetu veliko ſhtevilo ſvojih hudobij, ktere je v'
Štiri poslednje reči (1831):	prav reſnize ſposnati, in bolj teleſnih ſkuſhnjav premagovati. V' takim grosnim ſtraſhnim preklinvanji in sdajanji ſe bodo greſhniki v' peklenſki bresen
Štiri poslednje reči (1831):	ſtoril, v' njegovi ſmertni uri vkup ſtekle in ga s' grosnim ſtraham napolnile. Neſpokorni greſhnik bo v' sadnji uri sdihval in
Štiri poslednje reči (1831):	in vſihsavershenih pogubljenih. ¸Straſhno bodo pogubljeni takrat rijuli in s' grosnim preklinovanjem vpili in tulili: Prekleta ura, v' kteri ſim rojen
Štiri poslednje reči (1831):	na te poderle in te pred njegovo ſerditoſtjo ſkrile. V’ grosnim ſtrahu in trepetu, bres troſhta, bres vſiga upanja, v' ſtraſhni
Štiri poslednje reči (1831):	Petr. 4, 18. Sato bodo greſhniki per poſlednji ſodbi, v' grosnim ſtrahu in trepetu pred Jesuſam ſtraſhnim ſodnikam ſtali, kteriga ſe

grozni

grosni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt
Genovefa (1841):	vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel

grozni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan
Deborah (1883):	moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo
Gozdovnik (1898):	krik Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo
Gozdovnik (1898):	Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še

groznih

grosnih

Štiri poslednje reči (1831):	napolnjeni, in v' drushbo ſvetnikov vseti, mi pa bomo v' grosnih martrah vezhno revſhino terpeli. Od delezh bomo njih veſele peſmi
Štiri poslednje reči (1831):	morje pride, ker ſe ſpomni kader pogleda nasaj, v' kolikih grosnih ſmertnih nevarnoſtih je bil! Is ſerza hvali Boga, de je

groznim

Blagomir puščavnik (1853):	imeti veliko bučo vino, zdaj še eno, in vpije z groznim hrohotanjem: ”Zdaj ga imam svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	po njihovi zunanjosti sicer ni poznati, da bi bili zapadli groznim nasledkom žganjepitja, a je pričakovati vsak hip najhujšega. In vendar

groznimi

grosnimi

Štiri poslednje reči (1831):	duſha pred ojſtrim ſodnikam . Jesuſam, ker bo priſhla prednj s' grosnimi hudobijami in pregrehami obloshena, dobrih del pa vſa prasna. — ¸Sodnik
Štiri poslednje reči (1831):	ogenj kteri nesapopadlivo pezhe, in bo duſho in telo s' grosnimi bolezhinami napolnil. « Boshja jesa je pershgala v' peklu taki zhudni
Štiri poslednje reči (1831):	nesnane pregrehe vganjaſh; varuj ſe, de ne pojdeſh s' takimi grosnimi hudobijami obloshen v' vezhnoſt, ker ſmert sna hitro tvojimu shivljenju
Štiri poslednje reči (1831):	je od vtih sapuſhen, in s' velikimi bolezhinami in s' grosnimi teshavami obloshen; zhe nima od nobene ſtrani troſhta ne pomozhi

grozno

grosno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de

grozno

Divica Orleanska (1848):	glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje
Robinson mlajši (1849):	orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto
Robinson mlajši (1849):	vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal
Maria Stuart (1861):	kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam
Viljem Tell (1862):	podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno je zločinstvo vaše, — Al človek ste — in jaz sem tudi
Valenštajn (1866):	morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine

ogrozno
Blagomir puščavnik (1853): potem — še tega ne več. — Zdaj vidim viteško visoko poslopje. Ogrozno ozidje, visoko skalovje mi pove, da je Bricov roparski grad

▶ grozepoln pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ

poln groze, grozljiv; [sskj]

grozepolna

grozopolna

Blagomir puščavnik (1853):	bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu
Deborah (1883):	Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo

grozepolni
- grozopolnej
  Valenštajn (1866): dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem

▶ groziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozi

grosi

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſe ne ſpoljubi poſluſhati boshjih rezhi, drugim moliti mersi, tretja grosí k' boshji ſlushbi hoditi. Poſtiti ſe nozhejo, poſvetnih ſladnoſt ſe
Življenja srečen pot (1837):	pred ſe pergnaſi, ter ſe mu ſladek dela pa tudi grosí, njega premotiti; ker pa kaj ne opravi, ga vkashe k'
Življenja srečen pot (1837):	le s' njim ſtori po zeſarſki sapovedi. Poglavar ſe mu grosi, de ga bo muzhiti, tudi vmoriti dal, zhe ne dopolni
Življenja srečen pot (1837):	ga kriſtjani prímejo, ino ſhkofa poſtavijo. — Tudi naſ naj ne grosi sgodaj vſtájati pred bélim dném, ker je obljubil Goſpód nebeſhki
Življenja srečen pot (1837):	tudi od napuha vkajene moshgane ino perſmojeno pamet. Hitro ga grosi ſe ſvojimu goſpodu odkriti; poklekniti pred Bogam miſli de ní
Življenja srečen pot (1837):	kako sa ſvoje potrebno ſam ſkerbí; tebe pa tako rado grosi, ſvoje rezhi poſpraviti ino v' lepim redi imeti! Lenobe ino
Življenja srečen pot (1837):	vezhi vjima (sguba, nevurje) je sa mladenzha lenoba; de ga grosi ſe potrebniga nauka, alj pa navadniga dela pridno prijeti. Mlad

grozi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno
Divica Orleanska (1848):	čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj
Divica Orleanska (1848):	je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi
Revček Andrejček (1891):	potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si

groſy

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Kader pravizhne Bug Savle grehov se jeſy: S’ tem’ shtraſengam’ groſy. Pomagej nam! pomagej nam! MAria is nadlug. Tu se per
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	woshtvu, pregainanje * jok, inu jamranje, * serd ’nu fovshia povſod se groſy. * Kaj je nam revnem ſt’rit’? kam se zhmo obernit
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	nadlug * nas ſnash reshiti, * k’ pomuzhi pridti, zhes sodnik se groſy, * shtrafat’ ſhelly: * na bode sila, * zhe bosh prosila, MAria (itdr.

grozijo
- groze
  Viljem Tell (1862): Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo
- grozijo
  Divica Orleanska (1848): Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti

grozil

grosil
Genovefa (1841): vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal

grozil

Sveti večer (1866):	je bil vendar jako nejevoljen, bal se je kneza razserditi. Grozil je sinu, da mu ne bo nič zapustil, če bo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa naenkrat skoči prestrašen kviško, ker na vseh straneh

grozili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in
groziš
Deborah (1883): Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti

▶ grozno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozno

grosno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobni ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega

grosnu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al

grozno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ta dva členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in
Robinson mlajši (1849):	dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto
Stric Tomaž (1853):	razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost,
Stric Tomaž (1853):	prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	so ga sicer le kake tedne v léti vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko
Roza Jelodvorska (1855):	svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj
Lohengrin (1898):	Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno

groznu
Robinson mlajši (1849): rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer

groſnu

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	K’ du ſt’ry? nash greh. 6. So ’ga ſasramuvalli, * groſnu so’ga gaiſhlali, * od glave do nog vsega reſdijalli; on
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	tem boſhjem pak ſaperte. * Te boſhje, sodbe germenje * njeh bo groſnu ſtrashilu: * teh hudizhov erjuvenje njeh bo ſtrashnu martralu. 7. Uſta
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	lube ta svejt pregreshni: * lushte, zhaſt, ’nu wogaſtvu. Oh! kok’ groſnu ti sam sebe * v’ tem ſlepish, inu golfash! * ſa nezh

ogrozno
Blagomir puščavnik (1853): To je bil sercekončaven pogled v temni noči! Vse tako ogrozno; — nobenega sluha žive duše pri grajskem ozidji, le večanje ponočnih

▶ grozovit pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozovitpridevnik, splošni, nedoločeno
- grozovitni
  Divica Orleanska (1848): krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši

grozovitegapridevnik, splošni, nedoločeno

grozovitega

Stric Tomaž (1853):	ko zapusti bajto strica Tomaža. Mož jej je pobegnil od grozovitega gospodarja; sinka so jej hotli prodati nekemu neznanemu človeku, ki
Stric Tomaž (1853):	zamorem reči, da sim prav storil, ker sim strašnim krempljem grozovitega trinoga ušel. V taki zadergi mislim, da je beg vsakemu

grozovitempridevnik, splošni, nedoločeno
- grosovitim
  Genovefa (1841): re tvoja ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti

grozovitipridevnik, splošni, nedoločeno

grozoviti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi svojiga in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	imenom Orzo: „To tedaj je kačje gnjezdo, kjer stanuje oni grozoviti mož, ki je že toliko nagih pajdašev spravil na vislice
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	z rdečimi lasmi, ki je bil nocoj tako obupan, oni grozoviti človek, ki nas je pregnal iz Kilarneja? “ „Da, on je

najgrozovitejšipridevnik, splošni, presežnik
- najgrozovitejši
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo

▶ grozoviten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozen; [sskj]

grozoviten

grosoviten

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino bo perpeljal ſhtevilo vſih isvoljenih duſh. Té bo tajiſti grosoviten glaſ, od kateriga ſv. Hironim govori: „Naj shé jém ali
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vaſ nizh pred hudim ne obvarje, naj vaſ plaſhi ſaj grosoviten sodni den; ako vas k pobólſhanju nobena rezh ne oberne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſodniga dné. Veſél je bil pervi prihod Jesuſa — vſmileniga odreſhenika; grosoviten bo drugi prihod — ojſtriga ſodnika, kakor nam gapopiſuje deneſhen ſv.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pregréhe, na levim ſkuſhnjavo, od sgorej ojſtriga ſodnika, od ſpodej grosoviten brésdn, od snotrej shgezho vést, od svunej gorezhi ſvet. " (˛S.
Življenja srečen pot (1837):	Sa njegove vuzhenoſti ino ſvetoſti del ſo ga maſhnika shegnali. Grosoviten pomor je tiſti zhaſ po Rimi bil, ino nevſmilena kuga
Življenja srečen pot (1837):	pridigváje obhodil, ino poſlednizh v' Rimi ſvoj apoſtolſki ſedesh poſtavil. Grosoviten kervolog (tirán), hajdovſki zeſar Nero, vkashe ſvetiga Petra ino Pavla
Življenja srečen pot (1837):	ga pláſhijo po nozhi, hude miſli ga ſtráſhijo po dné, grosoviten zherv ga grise, ki ſe vmoríti ne da; v' perſah
Življenja srečen pot (1837):	dokler bi véro satajil; pa tudi on nizh ne opravi. Grosoviten ozhe poſkuſi nedolshniga mladenzha v' grêh sapeljati, ino rezhe neſramnimu
Življenja srečen pot (1837):	revnim kraji Marija boshjo déte porodí, Jesuſa isvelizharja vſiga ſveta. — Grosoviten Herod mladimu otroku po shivlenji ſtreshe, ino ga ſklene vmoriti

grozovitna

grosovitna

Štiri poslednje reči (1831):	sa greſhnike poſlednja ali velika ſodba. Kader bo priſhla tiſta grosovitna ſtraſhna ura, de ſe bo ſvet h' konzu blishal, kteriga
Življenja srečen pot (1837):	ſe pomahomedanil. Teshko je ſv. Vinzenz na polji delal, sakaj grosovitna vrozhina je v' tiſtih krajih; alj vſe je voljno ſtoril
Življenja srečen pot (1837):	bo vmorjen. ˛Svetiga mosha ne premaga ſladka obljuba, ne vſtraſhi grosovitna shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi
Življenja srečen pot (1837):	dopolni, in pred ſovrashnikam beshí. ˛Sv. Florjan ni tega ſtoril. Grosovitna zeſarja, Dioklezjan ino Makſiminjan, vkasheta ojſtro kriſtjane ſiliti, naj satajijo
Življenja srečen pot (1837):	deshelo podál, kjér je ravno tiſti zhaſ v' nekih meſtah grosovitna kuga morila. Ta ſtraſhna ſhiba ſe per naſ vezhdel le
Življenja srečen pot (1837):	ji ſtraſhni sverini otél. Ali veſh mladenzh, kaj to pomeni? Grosovitna svér je pregreha, ino tvoja duſha lepa, mlada deviza, Jesuſova

grozovitne

grosovitne

Štiri poslednje reči (1831):	je dajalo tako ſerzhnoſt, de ſo nar ſtraſhnejſhi martre in grosovitne bolezhine s' veſeljem preterpeli, in ſo is ljubesni do Jesuſa
Življenja srečen pot (1837):	ſrezhniga pota vſe ſvoje shive dni imel ne bo. V grosovitne globozhine bo padil, vſe ſvoje premoshenje sgubil, ino peklenſki ſovrashnik

grozovitne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo

grozovitnega

grosovitniga

Štiri poslednje reči (1831):	ſim s' njo divje sverine, medvede in leve premagal, tudi grosovitniga velikana Goljata ſim pobil, pa kaj bo ta mozh meni
Življenja srečen pot (1837):	ne more; on naſ bo tvojim levam branil. “ — Ispuſtijo ljutiga grosovitniga leva (oroſlana), alj vleshe ſe kak krôtek kushej k' nogam

grozovitnemu

grosovitnimu

Hrana evangeljskih naukov (1835):	poti v' ſvojo domazho deshelo, ino boshje dete ni priſhlo grosovitnimu kervologu v' roke. II. Kar ſe je deneſhni prasnik goditi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tamkaj oſtani, dokler tebi nasaj ne porezhem. “ — Odiſhel je Jesuſ grosovitnimu kralju, Herodeſh ni mogel boshji pravizi vjiti. Od hude veſti

grozovitni
- grosovitni
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu

grozovitno

grosovitno

Hrana evangeljskih naukov (1835):	meſtize Betlehem isvoljen kraj Meſijoviga rojſtva; ino mahoma ſklene njegovo grosovitno ſerze, Odreſhenika shé v' sibeli vſmertiti. Svetim trem kraljam rezhe
Fabule ino pesmi (1836):	bi vbogi thor shivél, Zhi ne bi ba preguzhil; Pa grosovitno ſmert je mel, Da v’ têmi ne je muzhal. En
Življenja srečen pot (1837):	Jesuſa napuhnenmu mladenzhu ni dopadlo. Veſ ſerdit v' ſvojim ſerzi grosovitno miſel ſklene, véro v' Jesuſa satréti, ino vſe njegove uzhenze

grozovitno
Divica Orleanska (1848): ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla

▶ grozoviten pridevnik, splošni, presežnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najgrozovitnejša
- nar grosovitnejſhi(združena oblika)
  Življenja srečen pot (1837): sa neke krajzarje vſaki dan ſmerti kupi. 9. Deveta jama nar grosovitnejſhi je sa mladenzhe nezhiſtoſt, nevarna kuga, ki morí duſho

najgrozovitnejše

nar grosovitnejſhi(združena oblika)

Življenja srečen pot (1837):

to ſo ſe pervi kriſtjani bolj nezhiſtiga greha bali, kakor nar grosovitnejſhi ſmerti. Perva zerkev je preſheſtnike kakor vbijavze is ſvoje

▶ grozovitež samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grozen človek; [sskj]

grozovitež
- grozovitec
  Valenštajn (1866): hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar
- grozovitnež
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel

▶ grozovitnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozovitneža

grosovitnesha

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Pilatusha; na Galilejſkim Herodesha, ki je bil ſin uniga ſtariga grosovitnesha, kateri je sa Jesusa voljo puſtil nedolshne otroke pomoriti; Filipa
Življenja srečen pot (1837):	darovati: kdor bi ſe vſtavljal, ga vmoriti. Bres pomude pred grosovitnesha gre, ga s' lepim proſi, naj kriſtjanam prisaneſe, ino jih

▶ grozovitno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozovitno

grosovitno

Štiri poslednje reči (1831):	pekel pokopan bil. She toliko let vpije v' ſtraſhnim terpljenji: »Grosovitno terpim v' tem plemenu. « Klizhem, pa nobeden me ne ſliſhi
Štiri poslednje reči (1831):	konz ſvojiga perſta v' vodi, in ohladi moj jesik, ker grosovitno terpim v' tem plemenu. Pa tudi to mu ni dovoljeno
Življenja srečen pot (1837):	jih pred ſodnika shenò. Tovarſha njegova ispraſhújejo, nju tepò ino grosovitno terpínzhijo; ravno tako ſhe drugih pet hudodelzov. Jefrema grosa obhaja
Življenja srečen pot (1837):	na ravnoſt povedal, kako hudo dela, ki nedolshne kriſtjane tako grosovítno morí. Zeſar ſe vjesi, vkashe ſvetiga Jurja s' kolam treti
Življenja srečen pot (1837):	Bog. “ Sa to njino terdno véro ju s' ſvinzhaſtimi robatizami grosovitno rastepó; pa vſe tepenje ne premaga ſtanovitnoſti ſvetih bratov. — Kako
Slate jabelka (1844):	ſo vſi miſlili, de ſe bo barka potopila, in ſo grosovitno jokali in zagovali; le ſ. lgnazi je bil popolnama mirin

grosovitnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali, inu taku grosovitnu s peſtmi tepli. Mi tebe ponishnu proſimo, na perpuſti, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo. Katiri kuli je greſhen, tiſtimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr bodo ſovrashniki letó poglavitnu mejſtu zęliga Israelſkiga Krajleſtva obdali, grosovitnu ſtiſkali, do tal rsvalili, ne en kamen na tim drugim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor tvoje ſovrashnike posherlu. Inu takrat bomo my ſposnali, kaku grosovitnu je v'rokę tiga shiviga Bogá paſti. (Hebr. 10, 26
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih Judov, kakôr to neſręzhnu dęlu naſhih gręhov ſposnali. Poglęjte

groſovitnu

Ta male katechismus (1768):	dostikrat na temu svejtu groſovitnu poshtrafani. Katiri grehi upyejo v' nebu? Leti shtirji: I. Radovolni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhaluvanje zhes tebe pershlu ‚kader bodo jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so

▶ grozovitnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ Pleteršnik

grozovitnost

grosovitnoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret vkup, koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga nar vezhiga greha sgovoriti, katiriga je ta nar hudobniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker vſe tiſtu, kar je niemu tu sdertje, navoshlivoſt, inu grosovitnoſt teh Judou naloshiti premogla; inu kar ſe je poprei nemu

grozovitnosti

groſovitnoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po enemu smertnemu grehu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svejt bres lubeſne drugega, koker ena jama teh reſwojnekov polna groſovitnoſte, inu nausmilenja ? Moje serze je uſſe zhloveke v' sebi nosilu

▶ grozovito prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozovito
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala

▶ grozovitost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozno dejanje; [sskj]

grozovitostjo
- grozovitnostjo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno

▶ gršanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

gršanju
- gerdenju
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo

▶ grščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grščine

gerščine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo

▶ gršk. okrajšava ↘ goo300k, IMP

gršk.
- geršk.
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa

▶ grški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grška
- gerška
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila
- grška
  Kemija (1869): sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben

grške

gerške

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski

grškega

gerškega

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki

gerškiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brati, zakaj kteri je naredil tri poglavitne jezike, namreč: judovskiga, gerškiga in latinſkiga, ta je tudi vse druge stvaril v svojo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Slovane v Panonijo prideta, precej začneta prestavljati sveto pismo iz gerškiga v slavijanski jezik, sveto mašo v slavijanskimu jeziku sta brala

grški

gerške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg

gerški

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil

grški

Botanika (1875):	tiste hudodelce, ki so se zoper državo pregrešili. Sokrates, najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki po krivem zatožili, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	desetni) številni sistem (dekadisches Zahlensystem); njega osnovno število je deset (grški deka). V tem sistemu tvori po deset jednot jednega reda

grških
- gerških
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo
grškim
- gerškim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko
grškimi
Fizika (1869): Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100

grško

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	so bili vzroki, da so Osmani ali Turki naprej v grško cesarstvo drli. To ljudstvo je imelo prvotno svoje sedeže ob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	25: Carigrad premagan po Turkih. Začetkom 15. stoletja je bilo grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji

▶ grtanec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goltanec; [sskj]

grtanec
- gertanec
  Robinson mlajši (1849): na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez

▶ gruča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gruča

Mineralogija in geognozija (1871):	Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4.
Mineralogija in geognozija (1871):	4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57.
Gozdovnik (1898):	hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti
Gozdovnik (1898):	očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec
Gozdovnik (1898):	rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen

gručah

Rudninoslovje (1867):	kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na Tirolskem v
Kemija (1869):	črno svetlih oktaedrih, ki se pa sicer navadno nahaja v gručah. Ta ruda je magnetična, zato jo tudi magnetovec ali magnetni

gruče

Mineralogija in geognozija (1871):	zdaj po samem, zdaj več vkup zraščenih, zato se napravijo gruče podobne šestostranemu stebričku (pod. 54). Lomi se školjkasto, včasi neravno
Zoologija (1875):	so najimenitniše spužve, ki služe čistoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih niti, in prevlečene z nežno zdrizasto kožo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bilo ve¬liko snega; nabirale so se od drobnega dežja cele gruče ledú po drevji, ki se nikakor niso dale otresti ter

gruzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti

gruči
Gozdovnik (1898): videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi

gručo

Gozdovnik (1898):	rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama
Gozdovnik (1898):	pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da

▶ gručav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gručav

Rudninoslovje (1867):	grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom. sl. 53 Lep težec se
Rudninoslovje (1867):	dela vrasle i vzrasle krogle, ledvičaste posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i
Rudninoslovje (1867):	gručavi. Najvažnejše vrste so: 1. Kaolin¹) ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu je prhâk, mèhek je
Rudninoslovje (1867):	3•1 krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčàst, a stebelca so časi vštritna, časi razhodna
Rudninoslovje (1867):	ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast. sl.32. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na
Rudninoslovje (1867):	zloženih zvrstéh je ledvičast, vláknastega, tudi zvezdasto-rázhodnega zloga ali tudi gručav i zrnast. sl. 46. Vlaknasta zvrst se imenuje kornvalski kositarjevec
Rudninoslovje (1867):	zvrstéh posnemlje krogle, ledvice, grozde i kapnike, ali pa je gručav, — stebelčástega, redko zrnastega zloga. Najlepši azurit se dobiva v Chessi

gručava
Rudninoslovje (1867): dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot

gručave

Rudninoslovje (1867):	0), a 5•8krat teži od vode. Zložene zvrsti so gručave i zrnastega zloga. sl. 16. Nektere zvrstí se časoma spremínjajo
Rudninoslovje (1867):	4krat teža od vode. Zložene zvrsti so kroglaste ali pa gručave s stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno
Rudninoslovje (1867):	i 3•3krat teži od vode. Zložene zvrsti so navadno gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste, največ širocih vštritnih stebelc
Rudninoslovje (1867):	a 1•3krat je teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i onda časi luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a
Rudninoslovje (1867):	sadre i 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata
Rudninoslovje (1867):	i živcem i 6.2krat teži od vode. Zložene zvrsti so gručave i drobno-zrnaste. sl. 29. Nahaja se v švedskem Tunabergu. Rabi
Rudninoslovje (1867):	sadre i 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Nahaja se sosebno v Joahimovem dolu na Češkem
Rudninoslovje (1867):	do 8•2krat teža od vode. Zložene zvrsti so največ gručave i drobno zrnaste. Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji i
Rudninoslovje (1867):	kroglaste, ledvičaste, grozdaste, kapničaste, — v stebelčastem zlogu, ali so tudi gručave — zloga zrnastega, stebelčastega i tudi luščinastega. Te zvrstí razlikujemo: svetli

gručavi

Rudninoslovje (1867):	barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat izvrstno školjkasto, imajo vse razne barve
Rudninoslovje (1867):	0), niti težki (tž. = 1•0 .... 3•0), i največ gručavi. Najvažnejše vrste so: 1. Kaolin¹) ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav

▶ gruda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grude
Robinson mlajši (1849): dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino
grudo
Robinson mlajši (1849): vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi

▶ gruden samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

december; [sskj]

gruden

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de „bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori za Gruden. (Gruden ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje divjiga kôzla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori za Gruden. (Gruden ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje divjiga kôzla. ) Lepo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	če bode sreča mila državnopravni opoziciji v različnih deželah, mesec gruden pogrudi dunajski državni zbor, — al to se ni zgodilo. Siloviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj tako postopal

grudna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. ) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna* 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na deželi srebernine

grudnu

grudni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra

grudnu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu je njegovo drevje ljubo. — Glejte, ſhe v liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dež, rodovitno leto. — Mnogo dežja v Kozopersku; mnogo vetra v Grudnu. — Kadar da Kozopersk veliko mraza in vetrov, se bo Prosenc
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sosedje in voznína bo le mala. Kmetijſke opravila v meſzu Grudnu. Ako ſe voda na njive ali travnike istéka, in morebiti

▶ gruditi glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gristi, glodati; SSKJ

grudili
Kmetijske in rokodelske novice (1848): de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k.

▶ grunt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posestvo, kmetija; [sskj]

grunt

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Evangelium. Is tvojih vuſt vún pride Svęt Evangelium: B2 Na grunt letá ſe ſnide Od naſs Chriſtjanov vum; (Modróſt naſs ſama
Slate jabelka (1844):	ohranimo; sakaj snano je, de kadar ſe per kakim sidanji grunt in ſtreha dobro ohranita, je vſe sidanje dobro ohranjeno. « — Tako
Slate jabelka (1844):	zhednoſt in duſhni mir dodelí. »Ponishnoſt in ljubesin ſte kakor grunt in ſtreha per hiſhi; perva je nar nishi, druga nar

grunte

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vſselej neſtanovitna. Spomladanska Setv. Aku je Jezhmen na friſhne, dobre grunte, inu sa zajta ſeján, ga bodi doſti, na peſhnate, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte sejana biti, de savolo mozhe negnve, inu na podzvita. Jezhmen
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de Spomlad vſsaki dan deshuje, toku Shozhivo ſei na tenke grunte, ſizer sraſsejo toku velike, de polega, zhe pa bode po
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi snal ſpraviti? Jeſt ne govorym od tęh, katęri imajo grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati, otroke inu poſle sa podvuzhiti

gruntih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej
gruntov
- gruntev
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko
gruntu
- grunti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je
- gruntu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako

▶ gruntanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

temelj, osnova; nemško-slovenski slovar

gruntanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu

▶ gruntar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gruntarje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki

▶ gruntati glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

temeljiti na; nemško-slovenski slovar

grunta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le

▶ grunten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gruntnega
- gruntniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je
gruntnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne
gruntnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1848): speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili

▶ grušec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grušec

Mineralogija in geognozija (1871):	5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52.
Mineralogija in geognozija (1871):	zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni

▶ gta glagol, pomožni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gta
Kmetijske in rokodelske novice (1848): potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém

▶ guauten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

močen (guaut = moč); Časopis za zgodovinopisje

guautnimi
- guautnomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi

▶ guba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gub
Divica Orleanska (1848): mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko

▶ gubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gubiti
Divica Orleanska (1848): premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen

▶ guč samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govor; kontekst

guč

guzh

Fabule ino pesmi (1836):	14. ˛Sivez ali ſrezhna podloshnoſt - 23 15. Vura ali reſnizhen guzh - - - - - 28 16. Paſtirínka ali ſlepi ſlarſhi - - 30 17. Rak ali
Fabule ino pesmi (1836):	sidara dá ſe vun: Ptizha ne narédi klun, Tak ne guzh sidára. Tiſhlar je, da njemi par Nej’, je bil no
Fabule ino pesmi (1836):	ſe bojím, Lashliv’ga guzha kriva; Pa gda guznim, reſnizhen guzh Je moj, da mam od ſonza luzh: Na njo ſe
Fabule ino pesmi (1836):	s nebéſ pride shegen k’ nam. « »»Hénjajte! nori je vaſh guzh; Drashite nam naſh sharek shuzh: Mén’te, me ſtare pzhele
Fabule ino pesmi (1836):	to, ˛Si iſhi drugo ſêlo. « ˛She medved prav ne ſklene guzh, She vuſta odpre vrana: »»Kaj, mermrek! kaj ti vushge shuzh
Fabule ino pesmi (1836):	ravno v’ poshêleni vuri obéda Priſhluta liſiza, ho vrana vgledi. Guzh sazhne sdaj prasni no hvale ne ſhpara: »Posdravleni bodi, ptizh
Fabule ino pesmi (1836):	Da nem’rejo prebíti: O pojd’mo! je vſeh eden guzh, Tá k’ hraſti ſe hladíti. Pod toboj v’ ſenzi vſi
Fabule ino pesmi (1836):	pri pezhi en kmet ſedejozhi, S’ vuſtmi no s’ ózhmi guzh poſluſhajozhi, Sdêhne: Sdaj vôdo je dobil moj mlin. Junze bom
Fabule ino pesmi (1836):	ſhpotarke klati, Da ne b’lo k’redi pſa? « Poſluſha guzh liſíza, Katéra priſhla je, Potroſhtat’ ſvoj’ga ſtriza, Ker vmrét

▶ guča samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govor, govorica; kontekst

guče

guzhe

Fabule ino pesmi (1836):	Kaj on tém’ délavzi Vterga, dá ſhkertavzi« Nevoſhlivoſt naſnava Take guzhe njemi. Néki doſti kruha ma, No ſhe vezh zhé meti
Fabule ino pesmi (1836):	Tak pitaj mlade lúdi. «« Pa medved, ne navajeni Poſluſhat’ shenſke guzhe, Popréjme hraſta s’ tazami, ˛Se gor na véjo ſuzhe: Do

guči
- guzhi
  Fabule ino pesmi (1836): naj dvú lashe? «« Tak ſonzhna rezhe k’ turnovſki, No k’ guzhi to priſtavi: »»Jas, kel’ko vur mam kasati, Snam, da

▶ gučati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

govoriti; kontekst

gučajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pravijo, kakor de bi to delo kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli

gučal

guzhal

Fabule ino pesmi (1836):	V paradishi pervokrat Guzh je bil od kruha. Bog je guzhal tiſtokrat Adami na vuha: Semla kruh dala bo, Zhi boſh
Fabule ino pesmi (1836):	posvali mene Dneſ pred ſé: Vſe, kaj bom pred vami guzhal, Je tak gviſhno, kak mam pluzha No ſerzé! Dekle faroſhke
Fabule ino pesmi (1836):	pokopal. «« Blódi Pamet, no gré, gdo vé, kódi — »»Prevezh — prevezh guzhal ſem. «« »»Tel’ko, Paſko! ti ſhe pravim: Od bolesni zhi

guči

guzhi

Fabule ino pesmi (1836):	leshí Predertih, no perhníjo, Da zhréva ’s njih viſíjo. « Tak guzhí, drémle no saſpi. K’ neſrezhi krivez piſhe sdaj; En shelod
Fabule ino pesmi (1836):	ſtêſal doſti dóg, No na miso vergel ’s rok; Prav guzhí, ne lashe. Sa sidara dá ſe vun: Ptizha ne narédi
Fabule ino pesmi (1836):	kaj ſhpeha melo No maſtí? Milo Martin je sdihava, Ne guzhí. Puna miſli mu je glava; On s’ ozhmí Sdaj tá
Fabule ino pesmi (1836):	moj glaſ ne lashe. « Pa v’ tem, ki ova to guzhí, ˛Se megle raskadijo; Jesére, morje, ribniki, Potoki ſe ſvetlíjo, Da
Fabule ino pesmi (1836):	od ſmertnih rók. " Na to samukne kralizh, tih je, ne guzhí; Pa v’ ſerzi sdaj obzhuti ſlajo miloſti. Od nje pijani
Fabule ino pesmi (1836):	glavoj liſízi gisdávo nakima, Kak da bi htel rezhti: Reſnizo guzhi. Ja, da bi liſiza v’ tej véri oſtata, No njega
Fabule ino pesmi (1836):	hzhí Tezhe pred zeſára priti: Pride, no s’ njim tak guzhí: »»Ozha moj ſe je sadushil, Tvoja dekla ſposna to, No
Fabule ino pesmi (1836):	vénzerla ſ’romáka Povſodi delo zhaka; ˛Sam s’ ſoboj tak guzhí: Pojd’, vínjak ſi nabruſi, Da ojſtrega boſh mel; Na bradi
Fabule ino pesmi (1836):	hod: Tvoj pot naj bo pri luzhi: Kaj pamet pravi, gúzhi! __________

gučijo

guzhijo

Fabule ino pesmi (1836):	kerzhmi pri misi ſedijo, No ſi sdaj eno sdaj drugo guzhijo, Kaj je ker v’ pomneshi ſ-hranjeno mél. Eden med njimi
Fabule ino pesmi (1836):	Mojzhka hodi, Vsemi tiſti vel’ki ſhkaſ! Babe sadi ſi guzhijo Peſ bolén je ſkos ſhaſrijo, Gviſhno on obrani je. S
Fabule ino pesmi (1836):	njegov guzh poſluſha, jésno sakrizhí: »»Kak’? sjutra zheſh pomagat’? Tak guzhíjo ſkopi: Bo sjutra shiv, da ſmert she dneſ is njega

gučiš

guzhiſh

Fabule ino pesmi (1836):	pripravla ſe. »»O vuk«« liſíza rezhe, »»Je réſ, kaj ti guzhiſh;«« No s’ repom ga ſhegezhe: Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda
Fabule ino pesmi (1836):	zhéſh po njo? « »»Norz! «« jésno rezhe goſenza k’ metuli, »»kaj guzhiſh? Ti zeli den po ogradi od rosh do rosh letíſh
Fabule ino pesmi (1836):	ſe nizh ne ſramujeſh, Zhi ti ſhpartanarzo hvaliti zhujeſh? Nazhi guzhiſh ti, kak ona guzhí. Tvojega ſina deshela zhé vseti K

▶ gugalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gugalnici
- gugalici
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode

▶ gugati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

guga
- guglje
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno

▶ guma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

guma

Kemija (1869):	Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463.
Kemija (1869):	neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa
Kemija (1869):	434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen
Kemija (1869):	422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi
Kemija (1869):	Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482.
Kemija (1869):	Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin
Botanika (1875):	izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2 na

gume

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in

gumo

Kemija (1869):	z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki
Botanika (1875):	sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le

▶ gumast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gumaste
Kemija (1869): Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana

▶ gumb samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gumb

Gozdovnik (1898):	mi more to dokazati moj beli brat? « Wilson dene ježevčev gumb v podano in odprto roko Komančevo. Ta je premotrival to
Gozdovnik (1898):	to sporočilo. « Sokoljeoko izvleče nož, pa s svojih gamaš odreže gumb, umetalno izdelan iz ježevih ščetin. Moj brat jim pokaži ta

▶ gumen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gumno

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in

▶ gumet samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

evforbija; kontekst

gumeta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu

▶ gumi samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gumi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mazilom ozdravlja: Vzemi 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi, 1/2 lota rudečega žvepla (auripigment), dobro jih zmli, in jim
Botanika (1875):	snovi, ktere smo v prejšnjem popisali kakor vsébino stanic. Škrob, gumi, sladkor, olja in več drugih stvari je v njih naloženih
Botanika (1875):	mimoze, z drobno pérnatimi listi (podoba 238.), ktere dajo arabski gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate

▶ gumigut samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

gumiguti
Kemija (1869): Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422.

▶ gumijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

gumijevim
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): le na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom.

▶ gumilak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

šelak; kontekst

gumilak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta

▶ gunjac samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta godala z dvema strunama; splet

gunjac
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši

▶ gurk okrajšava ↘ IMP

gurk
Življenja srečen pot (1837): Broſch. 1 fl. 24 kr. Paulitſch (I. Peregr. Fürſtbiſchof v. Gurk) Gebethbuch für Kranke und Sterbende. Nach beſſen Tode herausgegeben v.

▶ gurk. okrajšava ↘ IMP

gurk.

Življenja srečen pot (1837):	Nebſt einer kurzen Beſschreibung des Domſtiftes und der Domkirche von Gurk. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 12 kr. — des Urſprunges und
Življenja srečen pot (1837):	1 fl. 48 kr. Geſchichte der ſeligen Hemma, Stifterinn von Gurk. Nebſt einer kurzen Beſschreibung des Domſtiftes und der Domkirche von

▶ gusar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gusarji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče

▶ gutaperča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gutaperča

guta perča(združena oblika)

Kemija (1869):

490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec

▶ guttensteinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

guttensteinski

Mineralogija in geognozija (1871):	so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje
Mineralogija in geognozija (1871):	imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej
Mineralogija in geognozija (1871):	je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v
Mineralogija in geognozija (1871):	naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5.
Mineralogija in geognozija (1871):	½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno

▶ gvalt samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oblast; nemško-slovenski slovar

gvalt

guout

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po-

gvout

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nai svateisha Boga inu skues to muezh noi obvaſt inu gvout tega ognja inu puamena svetiga Duha kateri je serze tah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. tabe sarotim ti dobri duh skues to muezh inu gvout jesusa Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe

gvovt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh Kriſtvsa inv ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga ozheta inu modrveſt sina
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad grihtno gvovt: Bveg ozha nabeshzhi bodi moi flegar Bveg sin bodi moi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad

gvaltjo
- gvavtjo
  Branja, inu evangeliumi (1777): dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes

▶ gvaltno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

mogočno, silno; nemško-slovenski slovar

gvaltno

gvavtno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene svesali
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da

▶ gvana samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gvano; SSKJ

gvana
Botanika (1875): Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro

▶ gvano samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gvano
Botanika (1875): silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima

▶ gvant samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obleka; SSKJ

gvanti
- guanti
  Sacrum promptuarium (1695): zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa

▶ gvant samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gvant

Biblia (1584):	hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA

gvanta
Biblia (1584): pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty

gvante

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	TRĘKI NASTOP. Nęshka , Goſpá. Goſpá. Mę dvę bova gvante premenile; je vshę vſe perpravlenu ? Nęshka. Ne bo tręba, vaſha
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi, de bodo vſl
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bom jeſt tudi shlahtna Goſpa, koker ſo ony — bom lepe gvante noſila, koker Goſpoda doli v' Lublani — ſhe lepſhi , koker ſo

gvantu
- gvanti
  Biblia (1584): hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali
- gvantu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti

▶ gvantan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oblečen; kontekst, SSKJ

gvantani
- guantani
  Sacrum promptuarium (1695): bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote

▶ gvantati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oblačiti; kontekst, SSKJ

gvantati
- guantat
  Sacrum promptuarium (1695): vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de

▶ gveran pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

povrnjen; kontekst

gverano

Fabule ino pesmi (1836):	47. Shlak ali gvêrano poſojílo . En ozha mél je ſina, Ker sabil je da
Fabule ino pesmi (1836):	69 46. Mijolka ali neſrezhna lash - - - - 70 47. Shlak ali gvêrano poſojílo - - - - 73 48. Nosh ali primérjena kaſhtiga - - - 75 49. Pravda

▶ gverilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

povračilo; kontekst

gverilo

Fabule ino pesmi (1836):	Sa kuſhez ti je kuſhez dal, Na shlak je shlak gverílo. Sakaj ſi, ſinek! tréſhil v’ glash S’ rokámi? Sdaj kervave
Fabule ino pesmi (1836):	54. ˛Shkarnize ali vtragliva grívniga - - 84 55. ˛Shpégel ali gviſhno gverílo - - - - 87 56. ˛Shkorpijon ali ſhkodliv hudobnik - - 89 57. Kruh ali
Fabule ino pesmi (1836):	55. ˛Shpégel ali gviſhno gverilo . Filípek, déte gnadlivza, ˛Se kmêtizi na amſtvo dá, No dobro

▶ gvircati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

odišaviti; kontekst

gvircaj

gvirzaj

Kuharske Bukve (1799):	zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli, gvirzaj, perdeni ſmętane; jo puſti ſhe dobro vręti; potlej jo vli
Kuharske Bukve (1799):	selenim graham; potem salíj s' govejo zhiſto, ali rumeno shupo; gvirzaj, oſoli, inu jo na opezhen kruh v' ſklędo nalíj. 11.

▶ gvirec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

dišava; kontekst

gvirca

gvirza

Kuharske Bukve (1799):	moki povalaj, deni v' kaſtrolo v' rasbęleno maſlo; perdeni ſtolzheniga gvirza ali dſhave; inu puſti, de ſe ſpezhe. — Drugiga govejiga meſa
Kuharske Bukve (1799):	maſla, eno pęſt drobtín shęmle, nękej sręsaniga lupka od lemôn, gvirza, kapar, ſoka od pol lemone; puſti na sherjavzi dinſtat, perlîj
Kuharske Bukve (1799):	lemonovo kosho, ta zuker deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup
Kuharske Bukve (1799):	shupe; kader to vkup savrè perdeni sręsaniga drobnaka, diſhave ali gvirza, limonovga lupa, prezędi to polivko ſkusi ſito v' eno drugo
Kuharske Bukve (1799):	v' eno veliko koso ſhpeha, preſhute, telęzhjiga, zhebula, lemon lupka, gvirza, ſelenja; deni kapuna notri, de ſe pozhaſi duſhí. Kader je
Kuharske Bukve (1799):	v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo jęſiha, poſtavi koso

▶ gvišen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ

gvišenpridevnik, splošni, nedoločeno
- guishen
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku

gvišnipridevnik, splošni, nedoločeno

gvishni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	polne, bode sa naprej merslu lętu. PERLOSHENJE H' VEZHNI PRATIKI. Gvishni, nuzni Mitelni pred Kugo ſe varvati. I Stolzi eno ſuho
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſo ene neſtanovitne nature, kateri smęram kej ſi miſlijo, niſo gvishni, imajo sa vſhęſmi, pomeni, de ſo ene dobre saſtopnoſti , vſse

gvišnopridevnik, splošni, nedoločeno
- gvishnu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe
najgvišnejšepridevnik, splošni, presežnik
- nargvishnejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela

▶ gvišno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

gvišno

guishno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno je velko barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi

guishnu

Sacrum promptuarium (1695):	odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue
Sacrum promptuarium (1695):	connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena

gvishnu

Sacrum promptuarium (1695):	inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla
Sacrum promptuarium (1695):	nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru
Sacrum promptuarium (1695):	differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu
Sacrum promptuarium (1695):	Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi
Sacrum promptuarium (1695):	Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en
Sacrum promptuarium (1695):	tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te
Sacrum promptuarium (1695):	skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny
Sacrum promptuarium (1695):	nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne

gviſhno

Fabule ino pesmi (1836):	bomo raj’, Tak hod’te vi naprej pred nami, Mi gviſhno bomo ſhli sa vami. «« Tam navuk je le prasen guzh
Fabule ino pesmi (1836):	ſhe vé ſtoríti? Je mogozhe, da to vé? Ja, on gviſhno vé odkriti, Gdo nam dober je, gdo ne; Odpri ſhkatlo
Fabule ino pesmi (1836):	keri hté teshak, Ker k’ njemi ſe ne ſhtéla? Ah, gviſhno ſem ſ’romák. Dneſ troſht ſi iſkat grem: Vi, ludi
Fabule ino pesmi (1836):	oshivíſh: O kaj bi gdé zhlovek bres tebe sazhel? On gviſhno bi ſtradal, Ja! v’ mér bi on gládil: Odkod bi
Fabule ino pesmi (1836):	rog, ˛Shloſarſko naj bole. Zhi ne grata klúzhenza, Tak pa gviſhno klúpiza, Zhi ſe ne raskóle. On ſhe rad kovázh bi
Fabule ino pesmi (1836):	to kriviza, Vekſha, kak je nem’re bit’? «« »˛Striz! kak gviſhno ſem liſíza, Vel’ka tebi je krivíza, Pa pri vſém
Fabule ino pesmi (1836):	zela bo! Kaj bo, zhi ozha svéjo, Bom od njih gviſhno bita: Kam, mati! kam zhém iti, Da bom pred shlakom
Fabule ino pesmi (1836):	Dare bo pijani. ˛Shkoda, da ſe nej’ vuzhíl, On bi gviſhno dober bil Malar no pildhaver; No vurmahar no bukvár, Drukar
Fabule ino pesmi (1836):	biti htel, ˛Si najſhel v’ jami lona. Ja, tak je gviſhno, sdaj ſferfrá Liſíza, no ſhe pravi: Predvzheraſhnim je ovzo vkra

gviſhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	samęrkanu, zhe glih vſse sa en nohc nebocte sadętu, toku gviſhnu ta vezhi Tal le bode toku snajdel; Vender Bogu uſigamogozhnimu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe jeſt bojim, de bi nam ti kaj neſpazhila. — Miz. Gviſhnu de ne , Goſpa shlahtna— Jak. Jeſt sa mojo hzhęr dober
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jeſt bom ſhe od lubesni obnoril — Miz. Ony ſo vshę gviſhnu Lublanske punze tudi ſhtmali — Tul. Jeſt ? — En kamen ratej, zhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je njegova pregreſhenje, letó njegova kriviza, naj bó krishan. Sa gviſhnu enu shaloſtnu premiſhluvanje, Chriſtiani moji; ali jeſt sdaj letó popuſtim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Chriſtuſa. Akù bi ſe takú otrokam govorilu, bi vaſs ony gviſhnu ſhe sa tavshent rezhy sraven praſhali, inu vy bi perloshnoſt

▶ h samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Pozhétki gramatike (1811):	naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski
Mineralogija in geognozija (1871):	peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski

▶ h. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije
Kemija (1869):	lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna

▶ ha medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę
Maria Stuart (1861):	bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene
Čas je zlato (1864):	ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček
Mlinar in njegova hči (1867):	rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko
Mlinar in njegova hči (1867):	sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si
Lohengrin (1898):	v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist nje stas!
Lohengrin (1898):	Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó

▶ hacienda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

haciendi

haziendi

Gozdovnik (1898):	enkrat se je bil z njim sešel in to na haziendi del Venado. Slišal pa je veliko hrabrega o slovečem tem
Gozdovnik (1898):	Prideta do konjske ogradbe. Pripadala je ne preveč oddaljeni haziendi in prav v bližini so bili ljudje z delom obloženi

▶ haciendero samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

posestnik; splet, SSKJ

haciendero

haziendero

Gozdovnik (1898):	don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč
Gozdovnik (1898):	gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in
Gozdovnik (1898):	ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se
Gozdovnik (1898):	bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki

hacienderu
- hazienderu
  Gozdovnik (1898): izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli

▶ hafedov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

hafedove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in

▶ haha medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

haha

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in radujejo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ki je duša vsej tatinski druhali, zasačiti," odverne logar togotno. "Haha, kako sem jih lepo zaznamoval, pa še vedeli nijso za

▶ hahaha medmet ↘ goo300k, IMP

hahaha

Zeleni listi (1896):	če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če
Zeleni listi (1896):	se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete

▶ hahljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hahlja
- hahla
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja

▶ hajd medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hajd

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dnarja vzdigniti, ga more tudi po pošti dobiti iz Dunaja. — Hajd! dragi bravci, čez loze! „Kdor ne vaga, je brez blaga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo sode ž njim in hajd ž njim v razne kraje na prodaj. Sodi še surovega
Gozdovnik (1898):	tudi, kajti on hodi na pajo le o jutranji zôri Hajd, ljudje, naredite ogenj; gotovi smo! « »Kaj res? « praša Baraha previdno

hajd'
Valenštajn (1866): Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik

▶ hajd samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogan; kontekst

hajdje

Življenja srečen pot (1837):	malikvanja in druge grehôte tezhí; sakaj ravno v' Zeli ſo hajdje imeniten tempel imeli, v' katerim ſo maliku vojſke darovali, ki
Življenja srečen pot (1837):	Avguſhtin, ſe slodej vertí. “ Sa tega del ſo she neverni hajdje pleſ sanizhvali, ter ſo djali, de nihzher ne raja, kakor
Življenja srečen pot (1837):	poſvariti gréſhnike, zhe naſ ravno sa tega del ſovrashijo, kakor hajdjé ſvetiga Valentina. Zeſarju ſo malikvavzi njega toshili, de ljudém Jesuſa

▶ hajdi medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hajdi
Valenštajn (1866): oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto

▶ halajev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

halajevih
Stric Tomaž (1853): ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi

▶ halinski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

halštatski; kontekst

halinski

Mineralogija in geognozija (1871):	Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz
Mineralogija in geognozija (1871):	na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z
Mineralogija in geognozija (1871):	vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji
Mineralogija in geognozija (1871):	Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119.

▶ halja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

haljo
Tiun - Lin (1891): si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa

▶ hallstattski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hallstattski

Mineralogija in geognozija (1871):	imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski *) ali Hallstattski* (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje
Mineralogija in geognozija (1871):	33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit
Mineralogija in geognozija (1871):	požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja

▶ halo medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

halo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v nebesa, Bi se smejal lepote plesa. «« »»Naprej tovarši! psi halo! Šuj, šuj ! diho ! šuj, husasa ! «« In psi popadejo strašnó, Kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe snajo dobiti. Divji lovec ) Narenski grof zatrobi v rog: »Haló*, na gonjo! in peš! « On spred na žrebcu urnih nog
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na stran! al sam korbačim te, Tovarši v njega, huj, haló! V spomín, de grof resnico reče, Nej jermen ga za

▶ haluga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

haluga

Botanika (1875):	ima olivasto zelene ali rujavkaste, usnjaste liste. Sem spadajo: Mehurjasta haluga (Fucus, pod. 177:), ktere je mnogo po morjih blizo bregov
Botanika (1875):	zrakom, v svojej steljki, navadno po dva pod rogovilami; jagodata haluga (Sargassum), ki prosto plavajoča pokriva velika morja daleč proč od
Botanika (1875):	tako imenovano Sargassovo morje na zapadu od Azorskih otokov; velikanska haluga (Macrocytis), ki raste v morjih okrog južnega zemeljskega pola in
Botanika (1875):	ali carraghen (Sphaerococcus crispus); za lek zoper gliste služi glistna haluga (Sphaerococcus helmintochordon).

haluge

Kemija (1869):	sol, samo da ni tako čista, dobimo, ako sožgemo morske haluge in drugi po morji rastoči drač. Največ sode pa delajo
Botanika (1875):	in ki zraste 500 do 1000 čevljev dolga. Nektere usnjate haluge so za jed; tudi so prebivališče in živež brezštevilnih morskih
Botanika (1875):	živež brezštevilnih morskih živali; nektere so dober njivski gnoj. Črljene haluge (Florideae) so večidel rudeče in med njimi so nektere neizmérno
Botanika (1875):	Najbolj imenitne so pa morske alge, haluge (tang) imenovane; te so že veče rastline, deloma se stebli

▶ hamburški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hamburški
- hamburšk
  Aritmetika za učiteljišča (1885): dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek

▶ haptiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

hrepeneti; kontekst

haptil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra

▶ harem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

haremu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima

▶ harmica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

šranga; kontekst

harmica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje

▶ harmonija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

harmonijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In

▶ harmotom samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta minerala; kontekst

harmotom

Mineralogija in geognozija (1871):

119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda

harmotomu
Mineralogija in geognozija (1871): belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

▶ harpa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

harfa; [sskj]

harpa
Zoologija (1875): drobiža, pri nas ž njimi obšivajo konjsko oprego. Harpa (Buccinum harpa). Iz hiše žarnega šlema (Cassis) z jako krasnim

harpo

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ki jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju

▶ hasanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

hasanov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse

▶ hasek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

korist; SSKJ

hasku

haſki

Fabule ino pesmi (1836):	vsemi, Ménje tebe tlazh’la bo; Volo ſpuni njemi, K’ haſki ſi napravi jo. Enkrat je v’ desheli Hudi mras po
Fabule ino pesmi (1836):	ſé s’ njim kaj dobimo, S’ njim tudi drugim k’ haſki ſmo. « Ker ſi shivlenja ne perpravi, No le od ludſkega
Fabule ino pesmi (1836):	No nedushen jo terpiſh: Miſli, da od Bóga K’ tvojem haſki jo dobiſh. Rad na ſé jo vsemi, Ménje tebe tlazh

▶ hasen samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

korist; [sskj]

hasen
Zoologija (1875): ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav

▶ hasniti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koristiti; Pleteršnik

hasne

haſne

Fabule ino pesmi (1836):	Mam jas miſli! on krizhí; Sdaj vém, kaj ta trava haſne: Ona pa pamet rasvedrí. Kako ime zhém njoj dati? O
Fabule ino pesmi (1836):	dale, Da vtrágliv ſe vositi snaſh. Pa komi tvoja voshnja haſne, No komi ti kaj k’ nuzi ſi? Vſo tvojo zhaſt
Življenja srečen pot (1837):	de ſe hvali, ino ſrezha imenuje, ki nam le kratko haſne. — Imenitna radovina, mozh ino lepota, zhaſt in obláſt, vſe te

▶ hasnovit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koristen; [sskj]

hasnovito

hasnovito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno

hasnjivo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko

▶ hasnjiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

koristen; kontekst

hasnjivega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I.

▶ havzenblaze samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

belugov mehur; nemško-slovenski slovar

havzenblaze

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sok en lot v pol maselcu vode razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze) in cukra, pusti ga še eno četertino ure kuhati, perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni dva lota čistiga v nekoliko vodi razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze), odstavi od ognja, vzemi vanilijo iz koze, in mešaj, dokler

▶ hčerica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hčerkica; [sskj]

hčerica
Zlatorog (1886): gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče

▶ hčerka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hčerka

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka.
Pripovedke za mladino (1887):	šla po jagode. Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa

hčerke

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj

hčerko

hčerko
Zlata Vas (1848): ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada

hzherko

Genovefa (1841):	po ſhêgi tiſtih zhaſov vojvodnja sa kolovratam ſedéla in mlado hzhérko pri petih letih na majhni lépi pruzhizi sraven ſêbe iméla
Genovefa (1841):	domú pripeljal; kakó ſe veſelí, mu s imam ali s hzhérko na proti priti; kako sa-nj ſkerbí, in ſe po njêm
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pobéli. Dober ſvèt sa puſtni zhaſ. Hozheſh u sakon ſtopiti, Hzherko sa sheno dobiti, Mamko poprej Dobro poglej ! Je mamka le

▶ hči samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hčer

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na
Divica Orleanska (1848):	svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark.
Divica Orleanska (1848):	Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj
Stric Tomaž (1853):	prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer imel in po smerti vse zapustil.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje so bili kraljiči in
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ni se upala precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je
Zlatorog (1886):	sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje
Zlatorog (1886):	Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám

hzher

Biblia (1584):	Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga
Biblia (1584):	kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri Synu ali Hzher vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene vręjdèn. 38. Inu Katęri ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj jeſt ſim priſhàl ràsdvojiti zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu

hčera
Zlata Vas (1848): Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico.

hčeram

Tine in Jerica (1852):	Na zemlji nimate boljšiga prijatla, kakor svojiga očeta. Slušajte ga! ” Hčeram: „Svet preide, le čednost ostane. Čednost je lepota, sramožljivost narveči
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vidite otroci,“ rekla je kerčmarica večkrat potem svojim sinovom in hčeram, „kaj snažnost vse ne naredí! Ona nas je naredila premožne

hčerami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo

hčere

Zlata Vas (1848):	zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí.
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko
Oče naš (1885):	krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali

hzhere

Sacrum promptuarium (1695):	glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila

hzheri
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa
hzhire
Ta male katechismus (1768): brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v'

hzhyre

Branja, inu evangeliumi (1777):	pak ſe je oserl pruti nym , inu je rekuv: Vi hzhyre Jerusalem, najokajte ſe zhes mene , temuzh jokajte ſe ſame zhes
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo po verh ſida tekle. Al njega ſo resſerdili, ſo

hzire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt

hčeri

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne vé, de
Roza Jelodvorska (1855):	le toliko veselja dodeli, kolikor ga je vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je

hčerjo
Gozdovnik (1898): štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim

hči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že čez
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana
Divica Orleanska (1848):	Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si
Blagomir puščavnik (1853):	Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko poda, in ji jokâje reče
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile, ker jima je bila
Roza Jelodvorska (1855):	tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je
Roza Jelodvorska (1855):	tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev
Roza Jelodvorska (1855):	Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona
Roza Jelodvorska (1855):	grad, ako bi bil kdo drugi to storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in

hzhi

Sacrum promptuarium (1695):	krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan
Genovefa (1841):	vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko
Genovefa (1841):	sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden

hzhy

Biblia (1584):	ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril
Biblia (1584):	je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu
Biblia (1584):	Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od
Sacrum promptuarium (1695):	ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je tvoja vęra: Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.

▶ he medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne
Stric Tomaž (1853):	lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He
Revček Andrejček (1891):	usta in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili
Revček Andrejček (1891):	in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog
Revček Andrejček (1891):	tudi usta in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi

▶ hebr. okrajšava ↘ IMP

hebr.

Ta male katechismus (1768):	ni mogozhe Bogu dapasti, ne brumnu ſhiveti, ne svetú umreti. Hebr. 11. Kaj je vira? Vira je en boſhje dar, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reſnizhnu, de bomo mogli vmreti. Sakai koker S. Paul govory Hebr. 9. Statutum eſt hominibus ſemel mori. Vſim ludem je gor
Kratkozhasne uganke (1788):	slehernemu ſa tabo permirelu? smert, ali umręti, pishe S. Pavl Hebr. 9. 27.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſposnali, kaku grosovitnu je v'rokę tiga shiviga Bogá paſti. (Hebr. 10, 26 , 27, 31.) Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k'njemu svunaj ſtanà tih ſhotorjov, inu neſsimo njegovu saſramuvanje! (Hebr. 13, 13.) Ali pręjden sazhnemo, perpravimo ſe. Po tęm kadar

▶ hebrejiš prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

hebrejsko; I. Grafenauer 1940

hebrejiš
- gebrejish
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi

▶ hebrejski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hebrejskega

hebrejskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je v svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga

hebrejskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov

hebrejski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender vé povedati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K.

hebrejskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih še nikoli

▶ hebride samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

hebridi; splet

hebridah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred

▶ hečepeč samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

šipkova marmelada; splet

hečepeč

hečepeč
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v

hezhepezh

Kuharske Bukve (1799):	goshoveh jágod, ali kakor drugi pravio, od mazhovja. Nęmzi pa hezhepezh; ſkuhaj na vodi, sraven deni lemon olupka; kader ſo mehke
Kuharske Bukve (1799):	ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej vsami eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko, presheni ſkusi ſitze, sraven deni goveje shupe
Kuharske Bukve (1799):	v' glashih s' prebodenim papirjam savesanih. 188. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze pretlazhit puſtę

▶ hej medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hej

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj

▶ heksaeder samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

heksaedru
- hexaedru
  Rudninoslovje (1867): prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve

▶ heksagonalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

heksagonalne

Mineralogija in geognozija (1871):	vredno, da je kvarc okoli in okoli kristalizovan ter dela heksagonalne piramide (pod. 28). Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §
Mineralogija in geognozija (1871):	rumene. 2. Smaragd, kremenokisla galunina in berilnina (BeAl)Si2; dela heksagonalne prisme, pod. 67. T. = 7 do 8; g. = 2.7; njegova

heksagonalnem
Mineralogija in geognozija (1871): dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih
heksagonalnih
Mineralogija in geognozija (1871): Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba

▶ heksagonalno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

heksagonalno
Mineralogija in geognozija (1871): klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je

▶ hektometer samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hektometer
Fizika (1869): z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere

▶ helce samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

ročaj; Pohlin To malo besedišče

helce
- helze
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5

▶ helenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

helenske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec

▶ helijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

helijeva

helitova

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe v' ſvoji ſtaroſti oveſeljena. Bog ne sapuſti poboshnih. 38. Helitova hudóbna ſinova ino Elkanov dóbri ſin. Israelzi ſo imeli tudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priſhla ſovrashniku v' róke, ino v' vojſki ſta bila obá Helitova ſinova pobita. Heli, ſliſhati to neſrézho, snak pade ſ' ſtola

▶ hemiortotip samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

monoklinski tip; splet

hemiortotip
Rudninoslovje (1867): k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od

▶ hemiortotipen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

monoklinski; splet

hemiortotipni
Rudninoslovje (1867): sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo

▶ hemiortotipno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

monoklinsko; splet

hemiortotipno
Rudninoslovje (1867): velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti

▶ hemiortotipov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

ki se nanaša na monoklinski tip; splet

hemiortotipovo

Rudninoslovje (1867):	Pokrita je s pozitivno (ploskve l) i negativno (ploskve n) hemiortotipovo polovico. sl. 71. V sl. 71 sta spet otopljena robova
Rudninoslovje (1867):	zdolaj nekaj z nagneno končno ploskvijo, nekaj pa z negativno hemiortotipovo polovico ob robéh ab¹ i a¹b.
Rudninoslovje (1867):	ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno hemiortotipovo polovico l. sl. 68. V sl. 69 se vidi prizma

▶ henjati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

nehati; Pleteršnik

henjal

Fabule ino pesmi (1836):	V’ nedélo s’ tovarſhi je v’ kerzhmo ſhel pit, Ne henjal, da mokra je bila vſa nit; Je karte tam shmikal
Življenja srečen pot (1837):	Sa to pravi ſv. Duh: „Kdor nezhiſtoſt vganja, ne bo henjal, dokler ní veſ ogen poshèrt. “ — „Vſaki gréh, kteriga zhlovek ſtori

▶ hercegovinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

hercegovinska
Kmetijske in rokodelske novice (1846): segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil

▶ herefordski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

herefordsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme

▶ hg okrajšava ↘ IMP

Kemija (1869):	bakrovem okisu bodemo govorili pozneje. 32. Živo srebro. Hydrargyrum; znak: Hg = 100; gostota = 13,5; vrelišče = 360° C. Z živim srebrom
Mineralogija in geognozija (1871):	v Idriji. Večidel pa dobivamo živo srebro iz naravnega cinobra, Hg S, ki se nahaja kot kristalinska, tudi grozdasta in brezlična
Mineralogija in geognozija (1871):	važnosti je tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg Cl; jetrenec imenujejo v Idriji nahajajočo se zmes iz cinobra

▶ hgcl samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

hgcl

Kemija (1869):

Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec

▶ hgcy samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

hgcy

Kemija (1869):	se potem spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca (Cynquecksilber), HgCy, dobimo cijan v podobi plina brez barve. Plin ima hud
Kemija (1869):	imenovano. Dobimo jo, ako živosrebreni cijanec destilujemo s klorovodenčevo kislino, HgCy + ClH = CyH + CIHg. Ta kislina je plin brez barve in

▶ hh' samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

hh'

Astronomija (1869):	to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika
Astronomija (1869):	primernim skratjenjem. Raván poldnevnikova reže obzor opazevalčev pravokotno v črti HH', ktero srno že imenovali v §. 32. poldnevnik. Kakor sta
Astronomija (1869):	tednov pozneje, da se je vže veliko više nad obzor HH' pomaknilo in bliže prišlo tečaju P; in to pomikanje solnca

▶ hiba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hibe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti

▶ hibeti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

manjkati; kontekst

hibelo
Robinson mlajši (1849): nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino

▶ hibrid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hibride
- hybride
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj

▶ hidra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hidra
Sacrum promptuarium (1695): spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene

▶ hidrat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hidrat

Kemija (1869):	rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu
Kemija (1869):	405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali
Kemija (1869):	smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap
Kemija (1869):	30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako
Kemija (1869):	smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen
Kemija (1869):	manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec
Kemija (1869):	474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten

hidrate
Kemija (1869): spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina
hidrati
Kemija (1869): 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in

hidratov

Botanika (1875):	nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da se tedaj
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	primesi alkohola različnih pijač, o važnosti beljakovine, maščob in ogljikovih hidratov pri hranitvi telesa, o pravi redilni vrednosti alkoholičnih pijač itd.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 19 →

← ↑ →

Kemija (1869):	ni naravnost povedano, da imamo z brezvodno kislino opraviti. Te hidratne vode kislinam ne more sama toplina odvzeti, izriniti jo more
Kemija (1869):	višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne izpustita. Tudi s solmi

Kemija (1869):	na vlažnem zraku ležečem, je hidrat železnega okisa. Razžaren izgubi hidratno vodo in čist železni okis preostane. Hidrat železnega okisa se
Kemija (1869):	črn, njegov hidrat CuOHO pa moder. Razgreti okisi navadno izgubé hidratno vodo, nekteri pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat
Kemija (1869):	spojena z 10 ekvivalenti vode. Skoro vse soli pa izgubé hidratno vodo, ako dalj časa ležé na suhem zraku ali pa

Rudninoslovje (1867):	je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se
Fizika (1869):	Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 19 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —