Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 5 →

bokal bolan boleč bolečina bolehanje bolehati bolehen bolehnost boleslavov bolest bolesten bolestno boleti bolezen bolgarski bolgarski_vlaški_sedmograški bolha bolj bolj_kdo boljšanje boljšati bolni bolnica bolnik bolnikov bolnišče bolniški bolnišnica bolnišničen bolonjski bomba bombaž bombažev bombaževec bombaževina bonanza bor bora boraks borba bore boren bori borilec borišče boritelj boriti borno borov borovec borovje borovnica borovokisel boršt borštnar boruški borza borzen bos bosti boštjanov bot botaničen botanik botanika boter botra bourguignonski božanstvo božati bože božica božič božičen božjak božjast božji božjost brabanški brabantski brada bradat bradavica bradavičast bradničar brahman brahor braillova brakonid bralec bramba brambanje brambovec brambovski bramor bran brana brananje branati braneč branilen branilo braniti branje branjenje brašno brat bratec brateren braterno brati bratja bratomor bratovski bratovsko bratovstvo bratovščina bratranec bratranka bratrina bratsko bratstvo bravina brazda brazdica brazditi bražiljka brbljati brbrati brca brcati brcniti brdek brdnja brdo brdski breča breg brej brejatva breme brenčanje brenčati brenkanje brenkati brenkelj brenkljanje breskev breskov breskvin bresti brez breza brezast brezbarven brezbožen brezbrojno brezčutnost brezdelnost brezden brezdomovinec brezdušnež brezdvomen brezen brezglasen brezglav brez_greh brezje brezkaličnica brezkončen brezkoristen brezkrilen brezličen brezlisten brezmatičnost brezmočen brezmožen brezniški brezno breznog brezov brezovina brezovje brezovski brezpogojen brezpogojno brezpostaven brezredje brezskrben brezskrbno brezštevilen brezštevilno breztelesen brezum brezup brezupen brezuspešen

▶ bokal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bokal

Kuharske Bukve (1799):	200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	domú prišlo, ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si
Zlata Vas (1850):	mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do

bokala

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj
Zlata Vas (1848):	eno samo kravo imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje

bokale

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	starosti, velikosti in moči vzemi vsako pot 2 ali 3 bokale kerví. Kdor pri ti bolezni naglo puša, se ne bo

bokali

bokalami

Kratkozhasne uganke (1788):	3. bokale is verzha odlij, inu is 2. ali 3. bokalami tople vode verzh ſalij: tok bosh bres tega, de be
Kratkozhasne uganke (1788):	per tüſti prizhi kmalu ſpet posodo is 2. ali 3. bokalami tople vode nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale
Kratkozhasne uganke (1788):	temu vina potrebuval, ſmirej dobr jeseh imel. Komer je is bokalami ſalyvati prevezh: ta ſalyvaj te odtozhene masleze is maslezami vina

bokali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa

bokalih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse
bokalom
- bokalam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj

bokalov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so bile kaj lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajc., in po 2 gold. malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že nekteri prodali novo vino po 2 gold.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti

bokalu

bokali
Kuharske Bukve (1799): belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad

bokalu

Zlata Vas (1848):	s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že to navada, kadar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik

▶ bolan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oſem ino trideſet let bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhaſa
Genovefa (1841):	koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že tudi slišali. Rok
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal
Tine in Jerica (1852):	ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož bolan, po moke in mleka večkrat pošlje. Ni mi treba povedati
Oče naš (1885):	in otročička na roko vzel, „tako hudo še ni; tako bolan še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že
Oče naš (1885):	Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji
Revček Andrejček (1891):	grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se

bolen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France
Tine in Jerica (1852):	Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se

bovn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je namore odprieti? je lasbov an velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den

bolna

Genovefa (1841):	odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh
Genovefa (1841):	je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	onega konca hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné
Revček Andrejček (1891):	Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže

bolne

Biblia (1584):	inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn
Ta male katechismus (1768):	urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in
Gozdovnik (1898):	besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo

bolnega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti.
Ferdinand (1884):	za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila
Ferdinand (1884):	tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe

bolniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je kushna shitna bolésen, ki jo sdravo serno dobi od bolniga. Şnétje pride vezhidel od ſlabiga, mokriga vreména, in od nesreliga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pripasam) podpira, ktéri je na vsih šterih voglih na križ bolniga živinceta privezan. Mina. Prav hvaležna sim Jim za ta podúk
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bom po Njih besédah te cevke poskusila. Zdrav. Mléko iz bolniga vimena izpraviti ni pa še zadosti; drugo in poglavitno delo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bil sajen. V veliko klétih ni bilo lani ne eniga bolniga korúna per nas, še zdej ga imajo nekteri kmetje za

bolnem
Ferdinand (1884): ne naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi

bolnemu

bolenem

Fabule ino pesmi (1836):	pa ſhe bole. On hitro ſe na pot podá, K’ bolénem’ kmeti pride tá, Kak da bi iſkal vole. En kratek
Fabule ino pesmi (1836):	S’ njim vel’ko dopadénje ma, No rezhe tak k’ bolénem’: ˛Striz! tvoj peſ lepo kosho ma, ’S nje shlahtna bi

bolnemu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo
Ferdinand (1884):	Voz vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil

bolnimu

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji

bolni

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi

bolnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 se jih je
Zlata Vas (1850):	vsacimu na tem ležeče bilo, de se ni mleko od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je od terte

bolnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): morate de je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati

bolno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je

▶ boleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boleče

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če ga čez persi stiskaš. Tudi je kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	obstojí le v vnetji, je merzla voda poglavitno zdravilo za boleče parklje, ki naj se ovijó v cunje, ki se od

bolezhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): se N: perporozhim noter vte S.S. noi shpizhaſte terne tvoje bolezhe S. Krone kateri terni so skves tvoje serze noi skves
bolezho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi obravbrenje sa nia gnant: jas tabe prosim skues nia bolezho kronenje: jas tabe prosim skves nia nai svateishi rano na

boleči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ako ni huda, pervo in dosti zdatno zdravilo. Vneti in boleči gobec naj se rahlo spira z okisano ali slano vodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je, s čebulo, česnom, poprom ali drugimi takimi ostrimi rečmi boleči gobec spirati. Treba je, da se živini večkrat hladne vode
Zoologija (1875):	naselbino. Ose glojejo plemenito sadje (voče). Osini piki so jako boleči. Ose cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v tem razredu, večidel

bolezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored

bolečim
- bolezhim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe

▶ bolečina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolečin

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor hitro bo mogoče
Stric Tomaž (1853):	pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor
Stric Tomaž (1853):	že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim zastonj. Koj jo pelje k Ivanu, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin'
Viljem Tell (1862):	je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet! To je moja hiša! Stojím
Ferdinand (1884):	kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in

bolezhin

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino v' ſànza sadira. Tako rastepeniga, sapljevániga, vſiga kerváviga, od bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino njih koshe ſebi v' prid oberniti; pa ne jim bolezhin delati bres potrebe, ne jih terpínzhiti nalaſh. Po vſim svetu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtarzhek, ſo ſvoje dni na vojſki bli, alj savolj ſvojih bolezhin ſo morli sholdnirſhino sapuſtiti, ino ſo ſe s' tvo jim
Genovefa (1841):	grôfam porózhil, ſpomin njéne ſmerti obhajat. Vojvoda je poln ſerzhnih bolezhin molzhal, in ravno miſlil: „Straſhno nakluzhje je vunder to, de

holezhin
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kakôr en dober hiſhni Ozhe tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury

bolečina

bolazhina

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi Jesvs jes tabe prosim skves te kervave
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa

bolečina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pa v vimenu prisad ali kaka druga bolezen, bo bolečina ta vzrok kmalo razodela, in vidilo se bo, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so ga ji vzeli, preveč ne toži? — če ji kakosna bolečina mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula v sescu
Blagomir puščavnik (1853):	bom vedil nič od očeta povedati, bo njih žalovanje, njih bolečina še večja, in zgoditi se zna, da mi jih nemila
Blagomir puščavnik (1853):	bere nar veči veselje, in kakor bi pihnil zgine vsaka bolečina. Blagomir pak
Oče naš (1854):	obličju se je brala bridka pa vunder večdel že premagana bolečina. Le takrat, ko je Nace mater prosil, ga poblagosloviti, se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	jih u serce. Naj te rane tvoj'ga Sina, Naših grehov bolečina, Tud mene v živo skle. Daj, de s tabo rad
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	jih trdno zaklenoli. Francozi ne bi smeli videti, kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali.

bolezhina

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs
Genovefa (1841):	tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel

bolečinah

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa
Valenštajn (1866):	Tekla (blagoj dostojnostijo). Vi ste me v bolečinah videli, Nezgodonosna mi naključba vas Iz ptujca promenila naglo je
Valenštajn (1866):	mizi ter vzame iz lišpnice prstan). Vi ste me v bolečinah videli, Usmiljeno srcé mi pokazali, (daje mu prstan. ) Prejmite ure

bolezhinah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v'

bolečinam

Stric Tomaž (1853):	novo moč; hitrejši ko popred jo maha dalje, vkljub vsim bolečinam in napotkom. Če ravno so bile muke neizmerne za materno
Oče naš (1854):	nazaj! “ Menart je potegnil sina od matere. Hotel je obeh bolečinam konec storiti in spremil je Naceta v Dižon. Barba je
Gozdovnik (1898):	niti ne pogleda, ustopivši skozi odprtino h konjema. Vkljub svojim bolečinam skoči na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter

bolezhinam
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pred ſheſtnajſtimi meſzi vlotil, dokler je njegovimu terpljenju in velikim bolezhinam ſmert konez ſtorila. Umerl je, ko pravi kriſtjan, vèſ o

bolečinami

bolečinami
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj

bolezhinami

Štiri poslednje reči (1831):	Pravizhen, zhe ravno je od vtih sapuſhen, in s' velikimi bolezhinami in s' grosnimi teshavami obloshen; zhe nima od nobene ſtrani
Štiri poslednje reči (1831):	kteri nesapopadlivo pezhe, in bo duſho in telo s' grosnimi bolezhinami napolnil. « Boshja jesa je pershgala v' peklu taki zhudni in
Slate jabelka (1844):	hudih dni in neſrezhe imel, ki ſi veſ obdan s’ bolezhinami in s’revſhino? Ali leta boshji ſlushabnik mu je tako

bolečine

bolazhine

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od tvojega sina: jas tabe prosim skues vse tvoje matharne bolazhine katere si ti pozhutva k' je tvoi sin vmartro shov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	iv dovi vsetje stega svetiga Krisha: jas tabe prosim skues bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem dabi te 15. bolazhine pozheshzhane ble naden te sodve je jas ozbam sposebnjem vonam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoi sin vmartro shov: jas tabe prosim skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti

bolečine

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega, de so se
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako
Valenštajn (1866):	A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li
Ferdinand (1884):	tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je
Ferdinand (1884):	jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas

bolezhine

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga

bolečini

Oče naš (1854):	pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel

bolečino

bolazhino

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvsa Kriſtvsa jes prosim tabe skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is grunt moiga Serza! inu skues tvojo grenko Martro noi bolazhino: inu shavoſt noi potashavo: noi skues tvojo nai svateishi rano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga

bolečino
Občno vzgojeslovje (1887): si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja
bolezhino
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil.

▶ bolehanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolehanje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober

▶ bolehati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boleha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njega. Med ljudſtvam je bila shena, ktera she dvanajſt let boléha. Mnogim sdravníkam je bila she v' rokah; veliko she je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa

bolehva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali

bolehajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne vloti. Per naſ ſmo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim; vender
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki

bolehal
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ni dolgo bolan ležal, je vunder že od spomladi sèm bolehal, in z žalostjo se je že takrat vidilo, de ne
bolehala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim perjam ſe je sopet isdravila, kakor

bolehati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Gorenskim tolikanj dober in zdrav zrak, de ljudem kaj bolehati ne da, in kér so Gorenci takó pridni delavci, de
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi

▶ bolehen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolehen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je
Ferdinand (1884):	vendar ni tako zlobno, kakor se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže

bolehin

Slate jabelka (1844):	nobeniga poſebniga ſpokorniga dela opraviti, ker je bil preſlab in bolehin ; in de ſhe tega ni samogel ſtoriti, kar je bilo
Slate jabelka (1844):	bilo le mogozhe, malo ſpanja in pozhitka pervoſhil. Deſiravno je bolehin bil, in vzhaſi komaj dve uri po nozhi ſpal, je
Slate jabelka (1844):	tudi povedal, de neki ſvet ſtar mosh je bil smiram bolehin in je imel veliko terpeti, pa je vſe s’ veſeljem

bolehna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterih pa gospodar ne želi. Da je ovca zdrava ali bolehna, se po sledečih znamnjeh spozna:
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bližini stanuje gospá Topolovska sè svojim sinom, toda gospá je bolehna in silno pobita, odkar je prejelá vest, da je vitez
Izidor, pobožni kmet (1887):	blizo 80 let stara. Ker je bila vže nekaj let bolehna in popolnoma oslabljena, tudi ni več svojega premoženja imela, ter
Revček Andrejček (1891):	Saj bi ne bil Franice že danes snubil, ker je bolehna in se torej ne spodobi. Toda, ker Jeklen v občinskem

bolehne
Svetu pismu noviga testamenta (1784): po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja

bolehni

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v šolo peljali, ker so bili oče nékaj časa védno bolehni in niso mogli hiše zapustiti. Ker je bila pa šola
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	jih je poslala potem rimski in avstrijanski vladi na znanje. — Bolehni pruski kralj se bode s kraljico 23. dan t. m.

bolehnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu

▶ bolehnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolehnost
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je

bolehnosti

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor že tudi moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega

▶ boleslavov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

boleslavovi
- boleſlavovi
  Genovefa (1841): toliko drasih ſpominkov, ſo dali — to de ſhe lé po Boleſlavovi ſmerti — v slato vkovati in na altár poſtaviti. Na drugi

▶ bolest samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duševno trpljenje, bolečina; [sskj]

bolesti

bolest
Blagomir puščavnik (1853): obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti

bolesti

Robinson mlajši (1849):	So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko
Robinson mlajši (1849):	je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel
Valenštajn (1866):	Začeto poročilo. Prosim vas, Povejte vse mi. Stotnik (promišljuje). Vojvodičina, Bolesti poročilo ponovi. Tekla. Sedaj sem mirna — in ostanem mirna. Kak
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekega druzega” „Tiho, tiho! ” ustavi ga Fulvij v silni dušni bolesti. „Kaj me vedno in vedno na to spominjaš, kar bi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	gospodu župniku, vsaj so mi vže dostikrat olajšali težnje in bolesti, naj si bode z besedo ali dejanjem. " Skerbno povije in

▶ bolesten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolestna
Revček Andrejček (1891): odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne

▶ bolestno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bolestno

Robinson mlajši (1849):	nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino
Revček Andrejček (1891):	zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s to priliko

▶ boleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolel
Zlata Vas (1848): kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je
bolele
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): k' Shofkinjim' ozhetu pogledal, kterih ſo hude rane pogoſto ſilo bolele. Kedar Shofka své, de je sdravnik priſhel, na ravnoſt v'
boleli
Oče naš (1854): in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči

bolelo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam
Viljem Tell (1862):	objame ga). O Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela

boleti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v

boli

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik
Stric Tomaž (1853):	otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker

bolj
Sacrum promptuarium (1695): fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie

boly

Sacrum promptuarium (1695):	gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh

bolijo

bole

Ferdinand (1884):	se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil
Pripovedke za mladino (1887):	široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite

bolie
Sacrum promptuarium (1695): bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu

▶ bolezen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolezen

bolesen

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ
Genovefa (1841):	s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa vunder je bila ſhe tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne vloti. Per naſ ſmo dali dvema takó; ali eden
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de

bolesin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo

bolesn

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Naj tebi vjima tvojo shétvo ino tergatvo pokonzhá, naj ti bolésn tvojo ljubo shivinzo pobèère; naj ti ogenj tvoje pohiſhtvo v'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	na tenko, kakor mogozhe, sdravniku (vrazhu) vſe rasodéti, kar njegovo bolésn sadéva; le greſhnik ſi rad persadeva, bolj ko more, hudobije
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ga je lotila; kakor shivi ognj ga neprenehama ognenza — vrozhinſka bolesn — od snotraj pekla; ſtraſhen glad, ki mu ga ni bio
Hrana evangeljskih naukov (1835):	veſti nevsmileno shgan, nozh ino den ni najdel pokoja. Nesnana bolésn ſe ga je lotila; kakor shivi ognj ga neprenehama ognenza
Hrana evangeljskih naukov (1835):	bo v' molitvi pomozhi najdel? — Priſhla je kuga ali huda bolésn, bila je vojſka, vſtala je po desheli lakota ino dragina
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vezhidel posabijo, ino tako ſame ſebe okradejo. Mlade leta minejo, bolésn in ſtaroſt se ſjim oglaſí, ſlushiti ne morejo vezh: ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	rasodéti vſe ſvoje ſlaboſti, vſe priloshnoſti povedati, v' katerih je bolésn dobil; le greſhnika rada taka neſpamet omoti, de ſe boji
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino mi hitro ſtori; tak bo tudi na tvojo besedo bolésn hlapza puſtila ino osdravél bo. “ V. 10. Terdno je bilo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvet poſilila med naſ ſvojo vbijavko, katera ljudém na shivoti bolésn nareja, ino njih duſho mori. Le ta je pregreſhana poshreſhnoſti

bolezen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. Pošten kmet
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest.
Zoologija (1875):	In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti
Ferdinand (1884):	njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti
Revček Andrejček (1891):	vas kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant

bolezin

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak konj ni za nobeno rabo, in bolezin prihaja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah

boliesen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tegniel te angel boshji je ta vezh Kinſtlar † te sasako boliesen pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu ta

bolezni

bolesen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi

bolesin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom govoril, in de me bo Gorenez
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tréba. Sakaj vediti morate de je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno

bolesni

Biblia (1584):	bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi
Genovefa (1841):	je shé toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh, tako vaſ imam rada in bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh

bolezin

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.

bolezni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ločili, in potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri
Divica Orleanska (1848):	Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega

boleznij
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom
boleſne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v'

boleznih

bolesnih

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke

boleznih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba
Zoologija (1875):	v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine

boleznijo

bolesinjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar bote sa ſól dali
bolesnijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril

boleznijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	gosence ne červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu. Ker so bolečine včasih hude, ne more živina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	celó po tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú in tam ji pravijo ovčeč ali sajovec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekaj, kar se zediniti ne dá s pogubljenjem, ne z boleznijo, ne s smertjo — nekaj, kar zametuje vse prilizovanje in sovraži
Spisi Krištofa Šmida (1883):	goldinarjev dolga. Zgodi se, da tudi Kerčàn umrè za vročinsko boleznijo. Njegov zet, ki je vse podedoval, najde med zapuščino dolžno
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	posebno častil. 37. — Če postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in velikimi bolečinami, premišljuj, koliko so morali sveti mučeniki trpeti

▶ bolgarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bolgarskega
- bulgarskega
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj

bolgarski

bulgarski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna

▶ bolgarski vlaški sedmograški pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

bolgarsko vlaško_sedmograške
- bugarskovlaško-sedmograške
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se

▶ bolha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi
bolha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k
bolhami
- bolham
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo

bolhe

bolhe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred

bovhe

Kratkozhasne uganke (1788):	XX. Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko glaſhovnato posodo enukolku ublanz, ali
Kratkozhasne uganke (1788):	8. dny v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	teman, al meglan, kader Sonze prov perpeka, inu muhe pikajo, bovhe jedo, ribe per verhi vode plavajo, kader ſe mazhke lishejo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam, s'ſtolzhenim voglam, al

▶ bolj prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boljprislov, splošni, primernik

bol

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil
Kuharske Bukve (1799):	rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi

boljprislov, splošni, nedoločeno

bel

Ta male katechismus (1768):	ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu

ble

Sacrum promptuarium (1695):	ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri
Sacrum promptuarium (1695):	poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je
Sacrum promptuarium (1695):	ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu

bol

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo

bolj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske
Zlata Vas (1850):	senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec

bolje
Revček Andrejček (1891): nekdaj rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka
bolji
Blagomir puščavnik (1853): ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci
nai bol(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi alpa ugore kader bodashebrou

najboljprislov, splošni, primernik
- naj bolje(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo
- nar bol(združena oblika)
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu ſi je vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto

najboljprislov, splošni, presežnik

narbel

Ta male katechismus (1768):	oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter njim
Branja, inu evangeliumi (1777):	Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu
Branja, inu evangeliumi (1777):	oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S.

narbol
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe
nar bol(združena oblika)
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj

▶ bolj kdo prislov, splošni, primernik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

bolj komu
- belkomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima

▶ boljšanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boljšanje

boljſhanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na

▶ boljšati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boljšajo
- boljſhajo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' ſvojim plazhilam. “ Sdaj, ko ſe Janesovi poſluſhavzi v' reſnizi boljſhajo, ſe tudi shelje v' njih vnemajo, de bi Odreſhenika le
boljšal
- boljſhal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v malo let od 5,000 do
boljšala
- boljſhala
  Genovefa (1841): ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa
boljšati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne le za eno leto, ampak za

▶ bolni samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolnim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej

▶ bolnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolnica

Tine in Jerica (1852):	pridejo fajmošter sami, brez de bi jih kdo klical bil. Bolnica je bila iz nevarnosti, pa nekoliko žalostna. Želela je s
Gozdovnik (1898):	moj sinko! « Mladenič vzravna pobešeno glavo, pa vidi, da je bolnica v zadnjih pojemljajih. »Ljuba mati moja! « Rekši pritisne svoji ustni

bolniza
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): 20. Jajrova hzhi ino bolniza. Jesuſ je bit per Matévshi v' hiſhi, kteriga je bil

bolnice

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dijakonise so pazile na ženske v cerkvi; so skerbele za bolnice in rovicee, so narejale in popravljale sveta oblačila in platno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	shranil samo kot predplačilo, in da bi gospe kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je

bolnici
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič več oboljšalo, ne bo se

bolnico

Tine in Jerica (1852):	Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so prišli fajmošter, bolnico obiskat. Jerica je bila mirna in reče fajmoštru: Mislim, de
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapazil, da se je zeló na slabo obernilo ž njegovo bolnico, odkar je ni videl. Zgodilo se je, kakor se je
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Charite« v Berolinu pride vsako leto 500 do 600, v bolnico v Hamburgu 150 in na celem Pruskem l. 1885. je

▶ bolnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga
Ferdinand (1884):	smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka
Ferdinand (1884):	slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je lahko tam v duhu in
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v

bovnik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kolzhenze noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho

bolnika

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor
Ferdinand (1884):	Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram

bovnika
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kader an zhvovak aniega bovnika Dvsho shnjemi saklena obeden sovrashnik je namore odprieti? je

bolnike

Biblia (1584):	ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu
Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ'
Genovefa (1841):	nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih

bolniki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bres ſhtevila. Bolj ino bolj pertiſkajo okoli njega. Vſi bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ví pa ſte jo v' tolovajſko luknjo ſpremenili! “ Tedaj perſtopijo bolniki, ſlepi ino hromi, k' njemu v' tempelj, ino vſe je

bolnikih

Tine in Jerica (1852):	prišel. Tinetu, ki jih je spremil, so rekli: „Pri tacih bolnikih se tudi jez sam kaj lahko naučim. ”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tvoji merzlici iz postelje vzeli in v vodi topili; pri bolnikih je zadosti nekaj kapljic — ne več, kakor je v tej-le

bolnikom
- bolnikam
  Genovefa (1841): na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe
- bolnikom
  Ferdinand (1884): ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega

bolnikov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v

bolniku

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga

▶ bolnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolnikov
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi
bolnikove
Ferdinand (1884): sobo k bolnemu otroku. Otroci so ostali nekoliko oddaljeni od bolnikove postelje. »Oj, moj Bog! « zdihne bolni Ferdinand, »tedaj me hočete
bolnikovi
- bolnikovej
  Ferdinand (1884): moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi

bolnikovo

bolnikove
Oče naš (1854): fajmošter; „zdaj nej bo naša hči. “ Sladka tolažba je razjasnila bolnikove obličje; govoriti ni mogel več. Emilino roko je položil v

bolnikovo

Ferdinand (1884):	ravno prižigal v prednej sobi svetilnico, da jo nese v bolnikovo sobo, kar stopi v sobo redovnik ter podá slugi list
Ferdinand (1884):	lahko noč ter prižige malo svetilnico, ki je pičlo razsvitljevala bolnikovo sobo. Potem pa gre v stransko sobo ter se kar

▶ bolnišče samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

bolnica; Pleteršnik

bolnišče
- bolniſhe
  Pozhétki gramatike (1811): velko prebivalſhe, velko goſtiſhe; bôtellerie, kerzhma, goſtniza, oſtaria, tabérna; hôpital, bolniſhe

▶ bolniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolniške
- bolniſhke
  Genovefa (1841): ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti

▶ bolnišnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bolnišnica
- bolehnišnica
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): v kterih po leti navadno okoli 200 gostov prebiva; tudi bolehnišnica (špital) za 24 ubogih je bila sozidana, ktero sestre iz
- bolnišnica
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na
bolnišnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka

bolnišnici

boleſhnizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de

bolnišnici

Revček Andrejček (1891):	še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In
Revček Andrejček (1891):	si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant!

bolniſhnizi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tedaj, kakor ſhe vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino

bolnišnico

boleniſhnizo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

je kmetijſka drushba ſklenila na imenovani Polanſki priſtavi kovazhnizo, shivinſko boleniſhnizo in ſholo napraviti, kjer ſe bojo kovazhi poduzhili, kakó ſe

bolnišnico

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan
Revček Andrejček (1891):	peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi
Revček Andrejček (1891):	ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako

▶ bolnišničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

bolnišničnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	v državnem zboru 9. decembra. (Dalje. ) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	se vmes vtikajo. Po mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je

▶ bolonjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

bolonjski

Rudninoslovje (1867):	zvrst se nahaja sosebno pri Bolonji, i zato se imenuje bolonjski kamen. Kemiki delajo iz njega razne bariumove spojine, drobno semletega
Fizika (1869):	dotikanjem (galvanizem). 204 Leta 1789 je Galvani, zdravnik in prirodoslovec Bolonjski, v anatomske namene odrta žabja stegna obesil z bakrenimi kljukicami

▶ bomba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bombe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	18. t. m. pa so zavezniki skozi 24 ur neprenehoma bombe metali v Sevastopolj, da sam Goršakov pravi, da tako groznega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	zbora na Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj Sardinci bombe v Gaeto, ki je že veliko škodo terpela. Zavoljo velike

▶ bombaž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bombaž

Kemija (1869):	na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se
Kemija (1869):	spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame
Kemija (1869):	nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista
Kemija (1869):	Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od

bombaža

Botanika (1875):	na milijone ljudi, dáje dela velikanskim fabrikam in najumetnijim mašinam. Bombaža se vedno več prideluje in predeluje. Na Českem je 103
Botanika (1875):	bombaževine, in ne samo sadenje tega grma, ampak tudi predelovanje bombaža redi na milijone ljudi, dáje dela velikanskim fabrikam in najumetnijim
Botanika (1875):	Českem, ampak tudi po drugih deželah so vsacega leta več bombaža oprede in potkê, kakor to kaže gledé dežel colne zveze
Botanika (1875):	Tega leta se je na Českem popredlo 85.509 centov surovega bombaža (pavole), za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga

▶ bombažev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bombaževo

Kemija (1869):	posebno sorodnost do rastlinskega vlakna in do barvil. Ako tedaj bombaževo prejo ali tkanino namočimo v raztopino, iz ktere se glinica
Botanika (1875):	za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga leta bombaževo prejo v 48 tkalnicah 84.638 tkalcev, ki so natkali 1,526.300

▶ bombaževec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bombaževec

Zoologija (1875):	157. Bobovnik 143. Bob volčji 158. Boletus 114. Boljka 118. Bombaževec 149. Bor 128. Borovnica 139. Borrago 143. Bovista 114. Brada
Botanika (1875):	Ena izmed najbolj koristnih rastlin je pa bombaževec (Gossypium), kterega so iz njegove domovine, iz Afrike in iz

▶ bombaževina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bombaževine

Botanika (1875):	jagnedih in pri vrbovcu (Epilobium). Večina ljudi se oblači v bombaževine, in ne samo sadenje tega grma, ampak tudi predelovanje bombaža
Botanika (1875):	v 48 tkalnicah 84.638 tkalcev, ki so natkali 1,526.300 kosov bombaževine, vredne 21 milijonov goldinarjev srebra. Ali ne le na Českem

▶ bonanza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

zlata žila; splet

bonanz
- bonans
  Gozdovnik (1898): in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja
bonanza
- bonansa
  Gozdovnik (1898): »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le

bonanze

bonanse

Gozdovnik (1898):	nem zadnji, od kterega se je bilo izdajstva bati glede bonanse. Zlato vam je zagotovljeno, sennor Fabij. « »Napadno črto podelimo na
Gozdovnik (1898):	pa, ki vem, da Markos Areljanos je bil prvi najdnik bonanse, in da ga je vaša roka s pota spravila, mislim
Gozdovnik (1898):	ostalimi. « Diaz zmaje z glavo. Nisem se vam pridružil zaradi bonanse, temveč, zaradi shodne priložnosti, da morem z rdečimi po domače
Gozdovnik (1898):	čemu naj se dam ubiti, preden sem dobil svoj delež bonanse, preden sem ga zaigral ali zapil! « »Prav res,« pritrja mu
Gozdovnik (1898):	od taborišča. Kučilo je poznal kraj, kjer je bilo iskati bonanse, gotovo tako dobro, da mu pač ni bilo treba iskati
Gozdovnik (1898):	»Ali kako hočete spraviti zaklade vaše bonanse, neimajoči ne tovornih živali, ne voz? « Kanadčan in Pepo pogledujeta
Gozdovnik (1898):	rdečokožnike naklestili, zatoraj ni neverjetno, da so se zgodaj napotili bonanse iskat. Vsled tega nimamo časa gubiti, ako jih hočemo preteči

bonanzi

bonansi

Gozdovnik (1898):	bi mogli tej dobri menitvi odgovoriti zdaj, ko se bližamo bonansi. « »To pač morem, don Baraha,« odgovori Oročej, svoje dolge kodre
Gozdovnik (1898):	Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi! « zakričita oba, kakor bi ju bilo to strahotno poročilo popolno
Gozdovnik (1898):	bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi! « zakričita oba, kakor bi ju bilo
Gozdovnik (1898):	brž? « »Mora tako biti. On ne ve le o naši bonansi, temuč nosi tudi popolni načrt v svojem žepu. « »Je-li ste
Gozdovnik (1898):	vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam pravice posedati niti najmanjšega dela. To
Gozdovnik (1898):	neki potegnil, kaj mislite, sennor Oročej? « »Mislim, da pač proti bonansi! « Naravno je! Ali se hoče povse od nas odločiti, da
Gozdovnik (1898):	ga izpraševali. Uverjen sem, da niti besedice ne vé o bonansi. Markos Areljanos je umrl, nemogoč ničesar sporočiti ni svoji ženi

bonanzo

bonanso

Gozdovnik (1898):	da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa je? «
Gozdovnik (1898):	morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij
Gozdovnik (1898):	pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na
Gozdovnik (1898):	ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta
Gozdovnik (1898):	to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem
Gozdovnik (1898):	jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na

▶ bor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bor
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v

borom

Blagomir puščavnik (1853):	zadoné. Zdaj je šlo vse čez in križem; bor za borom se versti. Ljudstvo vpije in gromi, in sprejme zmagavca vselej
Botanika (1875):	vsacega drevesa svojo posebno podobo. (Primérjaj smreko in jelko z borom, lahko topol s hrastom, brezo z bukvo, z javorjem, itd.
Zoologija (1875):	pavlinček (Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v

▶ bora samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bor; Pleteršnik

bor

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen

bore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje

▶ boraks samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

boraksom
Mineralogija in geognozija (1871): zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni

▶ borba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

borbo
Lohengrin (1898): Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za

▶ bore pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ubog; [sskj]

bore
Sacrum promptuarium (1695): s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom

▶ boren pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bornepridevnik, splošni, nedoločeno

buerne

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu pertam kna pozabi nate buerne noi nate vierne Dushe tu shebranje je prou alsi leti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sin Bueg S. Duh Amen. Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna

bornegapridevnik, splošni, nedoločeno

bornega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj

borniga

Življenja srečen pot (1837):	naſhim ſkala) imenoval, ozhitno pokasat, de bo Peter, zhe ravno borniga ſtanu, pervi kamen njegove ſvete zérkve. — Pogléj, mladénzh, kako Bog
Življenja srečen pot (1837):	ino moshe povsdignil. — Ne bodi shaloſten hlapzhe moj, ako ſi borniga ſtanu, pogoſto sanizhvan od oſhabnih prevsetneshov; Bog ponisha napuhneshe, ino

bornejšipridevnik, splošni, primernik
- borneji
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga

bornempridevnik, splošni, nedoločeno

bornim

Življenja srečen pot (1837):	ſporozhiti, ker ni imel ſvojih otrók. Mladenzh pa, v' ſvojim bornim ſtanu veſ sadovoljn, ſe mu je lepo sahvalil, rekozh: „Vboshez
Življenja srečen pot (1837):	Mariji ſhe ſtrehe ne da: poterpeshlivo is meſta gre, v' bornim hlevzi prenozhí, ino v' tim revnim kraji Marija boshjo déte

bornipridevnik, splošni, nedoločeno

borni

Roza Jelodvorska (1855):	priložnost dodelil, Vas, dragi oče zopet viditi, vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! «
Čas je zlato (1864):	po vodi. In vender en sam križavček, en sam ubogi, borni križavček! Bog me! « Pri teh besedah vzdigne Angličan svojo zlatokovano
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je dobri pastir. ” „Res je dobri pastir,” reče Sevér, „v borni obleki stoji tukaj, na rami izgubljeno in zopet najdeno ovco

buerni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim teſte sromazhe, kateri so blisik per svojah

bornimpridevnik, splošni, nedoločeno

buernam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam zerkuam nati kei zve priti.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha † Bueg sin

bornopridevnik, splošni, nedoločeno
- borno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je

▶ bori pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ubog; [sskj]

borega
Gozdovnik (1898): mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo

▶ borilec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

borilca
Lohengrin (1898): v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo

▶ borišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bojišče; [sskj]

borišča
- boriša
  Divica Orleanska (1848): Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano
borišču
- borišči
  Blagomir puščavnik (1853): sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je
- borišču
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom
- borišu
  Divica Orleanska (1848): kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za

▶ boritelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

borec, vojak, bojevnik; [sskj]

boritelja
Lohengrin (1898): meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi

▶ boriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bori

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu, ki se srčno bori sè sovražno osodo, ki brez straha gré v boj , v
Valenštajn (1866):	drzna moč ne more mirovati, Naj krepko z elementi se bori, Prestavlja rekam struge, ruši skale, I gladke ceste dela obrtnii
Zlatorog (1886):	In tisoč brstij cvête, Odpira cvet se vsak, In vse borí se, gnjête Za žitje, žar in zrak. A koder v
Občno vzgojeslovje (1887):	Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno krepkeje ter se siloma bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo
Gozdovnik (1898):	Don Antonio stopi prav pred njega. Na njegovem obličju se bori izraz zaničevanja z onim porogljivosti.

borijo
- bore
  Divica Orleanska (1848): trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške

boril

Robinson mlajši (1849):	Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova
Blagomir puščavnik (1853):	divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo
Lohengrin (1898):	tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je

borila

Blagomir puščavnik (1853):	se tudi včasi tistega dneva, ko sva se pred cesarjem borila. ” Po tih besedah zatrobi v rog in konja spodbode. Zdaj
Gozdovnik (1898):	vzdržavali daleč glasečo se talitev, in tukaj, prav pred njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi Indijanci. Razbit je

boriti

Divica Orleanska (1848):	njim se biti. Na to pristavi, de mu treba ni Boriti se za nekaj kar že ima. Če pa te tako
Tiun - Lin (1891):	dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko
Gozdovnik (1898):	danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi.

▶ borno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

borno
Roza Jelodvorska (1855): Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga

▶ borov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

borov

Zoologija (1875):	Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih
Zoologija (1875):	nazaduje. K prelcem spadajo še nadalje : nočni pavlinček (Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega

borova

Mineralogija in geognozija (1871):	pod imenom gladilni škriljnik pri brušenji in glajenji. 7. Skupina borova. Najde se malokedaj, pa le s kiselcem zvezan v borovo
Mineralogija in geognozija (1871):	plamen barva zeleno, razmokljiv je v vodi in vinskem cvetu. Borova kislina nabira se ob kraji ali pa na dnu vulkanskih

borove
Mineralogija in geognozija (1871): da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov
borovi
Zoologija (1875): 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster
borovo
Zoologija (1875): 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se

▶ borovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bor; [sskj]

borovec

Tine in Jerica (1852):	Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se
Tine in Jerica (1852):	hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je

▶ borovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

borovjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo

▶ borovnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

borovnic
- borovniz
  Genovefa (1841): je is bizhja ſpletla, ji je najbôljſhih rudézhih jagod in borovniz, in posnêji robidniz in malinez nabiral. Puſto votlino je s

▶ borovokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

boraten; splet

borovokisli

Kemija (1869):	406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt kohlensaures, dvojno ogljenčevokisli natron, 408. Natron
Kemija (1869):	Natrijum, Natrium, 406. Natriumoxyd, natrijumov okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt

▶ boršt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozd; [sskj]

boršt
- boršt
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki
- borſht
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi
boršti
- borſhtmi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga
borštih
- borshteh
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino
borštov
- borštov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog
- borſhtov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpredniki tudi tako nesaupljivi in ſamogoltni bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko koriſtnih narédb i. t. d.

borštu

borſhti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	puſti vędit, toku hitru koker moreſh, de ſe boſh v' borſhti snajdla. Al de obeden drugi — Nęshka. Saj Matizhek — Goſpa. Tudi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu vrozhina me na enkrat prevſame. V' zhaſsih Iętam po borſhti , koker
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lępa! Goſpá. Ti tedej ſam pervoliſh , de bo Nęshka v' borſhti — Matizhek. Kaj ſhe! Bog obari! — Jeſt le enga v' Neshkin

▶ borštnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gozdar; kontekst

borštnar
- borſhtnar
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pa Ivan ime — ino vaſh rajni ozhe ſo bili hoſtnikar (borſhtnar) v' Selenizah. Lehko vaſ ſhe ene alj druge male rezhi
borštnarjev
- borſhtnarjov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): per manjſhih poſéſtnikih ne bilo potréba, tudi poſébnih oglednikov ali borſhtnarjov, ker bi vſak s ſvojim nar bolj pràv védil ravnati
borštnarji
- borſhtnarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta
borštnarju
- borſhtnarju
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil

▶ boruški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

boruške
Kmetijske in rokodelske novice (1846): uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu

▶ borza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

borza
- borsa
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso
borzi
- borsi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni

borzo

borso

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo

▶ borzen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

borzna
- borsna
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo
borzni
- borsni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pozvoní; kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska

▶ bos pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bos
- bos
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor
- boſ
  Genovefa (1841): Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize

bosa

boſa

Genovefa (1841):	savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi

bosi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v
bosima
Kitica Andersenovih pravljic (1863): da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan.

▶ bosti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bode
Gozdovnik (1898): ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj vas to bôde! «
bodete
Biblia (1584): supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do

bodli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oni so taoje telv vse prakopali noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uſmiljenja, kakor de bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je

bodlo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): otamnjenje oltarjev njih zerkvize, kakor ſe kashe, slo v ozhí bòdlo. Pa kakó ſi is take nadloge pomagati? Pojiſkale ſo zhaſtitljive

▶ boštjanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

boštjanov

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	premišljenosti in hrabrosti, združeni z največo ponižnostjo. Tudi bistri um Boštjanov je bil v Pankraciju kmalo zapazil blago dušo, čistost in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	naša poslanca prišla k njim. Z veliko spoštljivostjo so brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in svetim premišljevanjem se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo nas veselilo. ” „Dobro, oče Dijogen,” odgovori starši, namreč Kvadrat, Boštjanov močni centurijo, „saj sva danes res prav zato prišla k

▶ bot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

škorenj; kontekst

boti
Robinson mlajši (1849): truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti

▶ botaničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

botanične
- botanske
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v Ljubljani, praviga člena c, k. kranjske kmetijske in bavarske botanske družbe, i. t. d. Tak je delo tvoje dokončano! Lepši
botaničnega
- botaniškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim
botaničnem
- botaniškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó

▶ botanik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

botanik

botanikar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spravil in razun tega tudi očitno pokazal, de je zveden botanikar, zakaj vsih 400 cvetlic je po pravim imenu kerstil. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva

botanika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na
botaniki
- botanikarji
  Botanika (1875): ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z
- botaniki
  Mineralogija in geognozija (1871): njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine
botanikom
- botanikarjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): baron Coiz skupej spravil, in kteri še dan današen našim botanikarjem od perviga do zadnjiga prav dobro služi. Torej iivala, komur

botaniku

botanikarju

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere
Botanika (1875):	drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in

▶ botanika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

botanike

Botanika (1875):	premenbah snovi, ki se godé v rastlinskom telesu. Razvitek obče botanike bil je tedaj natvezen deloma na napredek v kemiji, deloma
Zoologija (1875):	Imenik botanike. A. Agava 127. Abacca – konoplja 127. Abies 128. Acacia 160.

botaniki
Zoologija (1875): ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter
botaniko
Fizika (1869): svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa mnogo stvari je še, ktere niso, kakor rastline ne

▶ boter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje

botra

Genovefa (1841):	in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg
Genovefa (1841):	ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In

botre
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): kaj mi je storiti, de se poboljšam? Molitev za kerstne botre.

▶ botra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

botre

Zlata Vas (1850):	ljudjé niso mogli nič od njega zvediti. Tudi mlinarico so botre silno nadlegovale in ji nagajale z ubozim učiteljem, in de
Tine in Jerica (1852):	dela. Liza. Kaj ti praviš? Smole. Jez sim od svoje botre slišala, moji botri je njena soseda pravila in ji zažugala

botri

Tine in Jerica (1852):	ti praviš? Smole. Jez sim od svoje botre slišala, moji botri je njena soseda pravila in ji zažugala, naj nikomur dalje
Tine in Jerica (1852):	vsaj nobenimu človeku ne povej! ” in se verne k svoji botri, ki je na britofu spet s svojo botro v pogovoru

▶ bourguignonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

bourguignonske
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové

▶ božanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božanstva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali

božanstvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen

božanstvu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi

▶ božati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boža

Blagomir puščavnik (1853):	Miroslava in moj oče! ” ter starčka rahločutno po bledem licu boža. Milko pa na kolena pade, Blagomirove roki poljubuje rekoč: ”Stari
Čas je zlato (1864):	in bije ob tla, de iskre odletajo. Lenček ga prijazno boža in gladi po glaví, ga tolklja po vratu, ga pokrotuje

božala
- boshala
  Genovefa (1841): vſtraſhila, s zhaſam pa je bila ſerznnêji in jo je boshala. Svér ſe té prijasnoſti ni obzhutljiva sdéla. Sdaj ſe je
božali
- boshali
  Genovefa (1841): tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi te shiváli

▶ bože samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bože

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi hvala! Kar je bilo, naj naprej

▶ božica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boginja; [sskj]

božice
Kmetijske in rokodelske novice (1846): le stari. Mé vošmo, de se strasti vsak — Té kljukaste božíce — Ogiblje, scer bo zgrešil pot Perljudnosti, resnice. Mé vošmo, de

▶ božič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božič

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena Velika noč. — Kadar je predbožično vreme do ss. 3
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko nmetnost razglasil. — Lorenc Božič,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobre letne nadja. — Mokro vreme po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena Velika noč. — Kadar je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gospá: ,,Ljuba Rozika! ker si tako pridna, ti bom za božič dala novo obleko narediti. S tergovcem sem že govorila o
Zeleni listi (1896):	v njih pripoveduje, kako darujejo bogati otroci ubogim kaj za Božič. Jaz vam bom pa danes pripovedoval božično pripovest, v kateri

božičem

boshizham
Kmetijske in rokodelske novice (1844): is njih na ſnég preletvale in ſe takó pokonzhale. —^ Pred boshizham sneſene kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo

božičem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je

božiču

boshizhu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſadíti. Govejo shivino 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju
Abecedika ali Plateltof (1789):	sa to kupil. Zhes to je ſhe tudi zhaſi kakimu boshizhu od tiga , ali tok kaj eni mu ſvojih tovarſhov kak

božiči

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in svitla, se kmet dobre letne nadja. — Mokro vreme po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in dolga, de je o binkoštih še zmerzovalo, in o božiči so še le grozdje tergali. Vse je bilo tudi silno

božiču

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo
Sveti večer (1866):	da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo
Revček Andrejček (1891):	veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan

▶ božičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božična
Zeleni listi (1896): da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet

božične

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v Pavii so na višje povelje zaperli, pa le čez božične praznike, kakor vladni časnik „Oest. Corr. ” pravi, in učenci, kteri
Sveti večer (1866):	izgovarjam”, reče gospodu Dejakoviču, „da nas bo Tone včasih obiskal, božične praznike pa vselej z nami preživel. To mu morate dovoliti
Sveti večer (1866):	Tonetom, ki je postal cveteč mladeneč, k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane z logarjem in logarico po večerji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	sabo klali, moram vam jaz k sklepu starega leta za božične praznike še žalostnišo prigodbo naznaniti. Kvaterno nedeljo zjutraj k fari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	cerkvi — po 31 letih spet v znanem mu oratarji. — Pretekle božične praznike so tukajšnji vojaki Weberjevega polka ponoči ljudí napadali in

božičnem
- božičnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): previdnost otéla. J. Oberdank, cerkovnik. Nekaj za hišne gospodinje ob božičnim času! Svinsko in drugo meso se da nar boljši takó

božični

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kjer bom zveličanja vžival, ki ne bo nikoli minilo. Amen. Božični praznik. Ta dan se spomni, de je bil Jezus Kristus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se je začelo srečkanje, po kterem so se delili različni božični darovi, ktere so mili dobrotniki tudi letos prav bogato podelili
Sveti večer (1866):	božični dar, kterega nam bi bil zamogel Tone ali kak drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	svobodi, enakosti in bratinstvu vseh narodov. Če pa tudi letošnji Božični prazniki niso še vsadili cvetlic miru in sprave na političnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	in s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so pretekli, — al cvetke, ki jih še zmirom nahajamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na — veselejši Božični čas! Radi se udarno previdnosti Božji — a ne udajmo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični praznik nihče vozil po naši Gorici; samo nadškof so se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	pravilno, temveč, da mora biti druga volitev. Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih
Zeleni listi (1896):	kako veselje! « »Veste kaj«, reče nekega dne Vida, »skoro pridejo božični prazniki in tedaj jej kaj darujemo«. »Dà, dà«, rekó vsi

boſhizhne

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	XVIII. PESM. Na Boſhizhne Praſnek. 1. O Dete zartanu! * milu objokanu! * kolkajn terpish! * ke
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ob polnozhy. 87 XVII. Na svet Vezher. 90 XVIII. Na Boſhizhne Praſnek. 93 XIX. Na S. Vezher per S. Mashi. 94

božičnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat
božično
Zeleni listi (1896): stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni

▶ božjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novec majhne vrednosti; [sskj]

božjaka
- boshjaka
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): va-njo dajalo. Uboga vdova pa pride, ino da le dva boshjáka vanjo, ktera ſta vkup eno néshizo sneſla. Jesuſ poklizhe ſvoje

▶ božjast samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božjast

boshijaſt

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	enako pravizo, ki ſo veſolni udje eniga trupla! Pomozh soper boshijaſt pri preſhizhih. Is Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	godi, kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki soper boshijaſt preſhizhev ſo tè le nar bolj poterdili : Dobro poſuſhene koreninize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tó bolesen ſtoriti? Şkuſhnje vſih shivinſkih sdraviteljev uzhé, de je boshijaſt pri preſhizhih prav huda bolesen in de vezhidel nar bolj

boshjaſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva

božjast

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to ji je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte
Najdenček (1860):	smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa! ali ne vidite, da božjast odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” „O moj Mignonček! kaj moraš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Ustanoverce že več dni božjast lomi zarad direktnih volitev, kajti vsak dan bolje vidijo, da

božjastjo
- boshijaſtjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dan bolniku dajo. — Vezhkrat je prav dobro bilo, praſze med boshijaſtjo s merslo vodo po zelim truplo takó dolgo poljivati, de

▶ božji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božja

boshia

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih volo ta Boshia miſſu, katira vſelei nam h' dobrimo bedy,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tudi nezh sgoditi, Kar bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar je, no kar ni prau
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi spustiti, Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo doushni Boga lubiti s'Zel'ga serza , Dtiſhe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ponishnost imeti, Smaſo, poterpeshlivost, Brumnu, no ſvetu shiveti Tu dely Boshia milost. K'dir' dobru ſerze ima, Skus pomozh Boshio on

boshja

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh
Genovefa (1841):	iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe
Slate jabelka (1844):	minuta v’ sopernoſti, kakor nebeſhko veſelje pokuſiti. « Pravi ſveta ſlushabniza boshja Marija Viktorija. S. Angela je bila vpraſhana, kako samore teshave

boshje
Genovefa (1841): ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim

bož'ja

Valenštajn (1866):	duhi, Vilami prebiva rada, V bogove ima vero, ker je bož'ja, Pravljičnih starih bitij zdaj več nej, I boginje so izselile
Valenštajn (1866):	Oktavij. To vem. česá se imam tvegati, Nad manoj čuje bož'ja roka, ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno

božja

Zlata Vas (1848):	ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog le hoče vse, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se
Sveti večer (1866):	je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se
Mlinar in njegova hči (1867):	ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji se mi je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne

božje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje
boſhja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader

božje

boshie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h' sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſramota sa volo tiga ſturjeniga greha, ta strah te ſodbe Boshie, ta nagviſhnoſt te pokure, ta ſiunoſt te hudobe tiga greha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	K'dirga lubit ti sapoveiſh. Sedma Peiſem. Te deſet Sapovedi Boshie. 1. Bog popiſou je postave Na dve Tabli s'mozhy
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto delat. 1. Duſha ostane vezhnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	no vſe rezhy So se prezei sazhele, So perſhle od Boshie mozhy Na glaſs nega povele. 2. Bog ozhe je Synu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov

boshije

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh sazheu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Koga ſhe virjemo ? Od. De mi pres pomuzhi gnade boshije na moremo ne dobru ſturiti, ne hudiga ſe varvat, ne

boshiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga ſveita. S' katirih beſed
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru je na krishu Sbriſalu grehe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nebeſs podati Oteu , no zhlovek postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju

boshje

Sacrum promptuarium (1695):	Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho
Branja, inu evangeliumi (1777):	sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu
Branja, inu evangeliumi (1777):	leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti

božje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo in
Oče naš (1885):	med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem
Izidor, pobožni kmet (1887):	nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno
Izidor, pobožni kmet (1887):	je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav
Izidor, pobožni kmet (1887):	razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod

boſhje

Ta male katechismus (1768):	je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl
Ta male katechismus (1768):	prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni

božjega

bosh'ga

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ni vezh kruh no vinu , Ampak Meſu, no kry JESUSA Bosh'ga ſynu, Kokar on ſam vuzhy.

boshiga

Biblia (1584):	bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali
Sacrum promptuarium (1695):	S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes

boshija
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava shiva sina boshija v' te kruh noi vino, poklizha? 2. Jas N. N.

boshjega

Branja, inu evangeliumi (1777):	nym ſkus shtirideſſet dny perkaſuvov , inu s'nymi govoruv od boshjega krayleſtva. Inu kader je on s'nymi jęduv , je nym
Branja, inu evangeliumi (1777):	11. Poſtavi. O Viſſokuſt tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel namorejo njegove ſodbe sapopaſti, inu njegovi poti

boshjiga

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval
Genovefa (1841):	pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz

božjega

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden
Oče naš (1854):	„V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški
Oče naš (1885):	„V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti katoliški

božjiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo
Tine in Jerica (1852):	otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi.

boſhjega
Ta male katechismus (1768): narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh

božjem

boshiam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu

boshiomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Duh spet nate krei zkier si ti prei bonov ujemeni boshiomi noi bodi vpokoji inu shegneite Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg
boshjemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): boshjemi da oni kna bojo moli kei zhries me napraviti sbesiedo
boshjemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme na
boshjim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli
boshjimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu

boshjomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu potam trezhijam barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg sveri Duh † Amen jedi ti natvoi krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri

božjem

Ferdinand (1884):	pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem
Revček Andrejček (1891):	Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere

boſhjemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal

božjemu
- boshjimu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo

božji

boshi
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Od. Kir je ona ſama po podobi boshi uſtvarjena. Pr. Sakaj tedej sa en Kruh proſsimo ? Od. Duſhe
boshiei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham
boshje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega

boshjei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen: 3. Ozha 3 zbesh: 1. vero. SHEBRANJE. k' Materi boshjei. O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tomi shebranji perpravov! ta shebranje je 6 molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale

boshji

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje
Genovefa (1841):	iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni

boshy

Sacrum promptuarium (1695):	priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui
Sacrum promptuarium (1695):	letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre
Sacrum promptuarium (1695):	inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe

bošji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo
božje
Gozdovnik (1898): vam je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč
božjej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Sama o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na

božji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor de bi to delo
Zlata Vas (1848):	pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega
Blagomir puščavnik (1853):	je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako
Maria Stuart (1861):	Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ”
Oče naš (1885):	bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je bil
Lohengrin (1898):	suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv

boſhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhpegel, ki ſe Bog is njega vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s' Bogam je
boſhj
Sacrum promptuarium (1695): jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam

boſhje

Ta male katechismus (1768):	po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano.

boſhji

Ta male katechismus (1768):	v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak
Ta male katechismus (1768):	Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de

božjih

boshiah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	angelou boshiah inu skues tugaht teh kerrabinou inu Serafinou? jas N. tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah boshiah svetnikov inv isvolanah ti bodita smano dones noi navezano ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah tv

boshih
Praemium sa male otrozhizhke (1810): nar bolſhi boshja beſseda? Od. Svet kerſhanſki Nauk is uſt boshih Nameſtnikou. Pr. De tedej vaſha Duſha bo u' Bogu brumnu

boshjah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridatha inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei

boshjeh

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje
Branja, inu evangeliumi (1777):	od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne

boshjh
Sacrum promptuarium (1695): volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in
boshjih
Genovefa (1841): me ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu

božjih

Divica Orleanska (1848):	francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu
Robinson mlajši (1849):	ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo
Tine in Jerica (1852):	vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah, on je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša
Izidor, pobožni kmet (1887):	otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju

boſhjeh

Ta male katechismus (1768):	III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti
Ta male katechismus (1768):	katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá
Ta male katechismus (1768):	de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti

božjim

boshjem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo

boshjim

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v'

božjim

Divica Orleanska (1848):	lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s

boſhjem

Ta male katechismus (1768):	ali povedanje svojeh grehov pred enem spovdnikam, namestnekam boſhjem. V. Pokura, tu je: ſadostisturjenje, ali shtraffenga ſa grehe k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhes uſſe ſveſt, inu akulih je on mene is Synam boſhjem noshezho othl skrivaj ſapuſtiti, toku mene on vonder reſglasiti ni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	narvezhe sovraſhnek teh zhednoſt, inu de so njegove malupridne regelze boſhjem ſapovdam ſuper. Kedur je s' Chriſtusam na krish perwit, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	iskro is gvanta prezhstresesh, de se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem straham te hude misle ſdajzi napreſhene, se is eno giſterko
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'zujnah, inu zapah tèzhy, je vonder ſhlatnu oblezhen pred boſhjem oblizhjam, zhe je le v gnadi boſhji, koker je slabu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so drugi; ſakaj ti navęsh, zhe niso ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode
Branja, inu evangeliumi (1777):	supet bati, temuzh vi ſte prejelli Duha tega goriusetja k' boſhjem otrokam, v' katiremu mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh

božjimi

boshjimi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vkup na vsame, na bo negova pamet s' timi vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu ſerze v' ſvetih sheliah vshganu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ludmy ſposnov, tega bo tudi Syn tega zhloveka ſposnov pred boshjimi Angelzami.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bôl pogmęrajo. Ona je takrat taku oſtudna inu gèrda pred boshjimi ozhmy, de aku bi jo my v' letej podóbi viditi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od ſvętiga Duha sapuſhena duſha drusiga, kakôr ena nagnuſsoba pred boshjimi ozhmy. Ena s' ſvętim Duham vkupej ſternena duſha pak vshiva

boſhjem
Ta male katechismus (1768): ſa drugem k' Mohorju tekli, njega, dokler je njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli
boſhjemi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte

božjo

boshijo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je use dergazhi: noi vse doro pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an dar alpa an shaz ofenporava al resodeva: skues tvojo boshijo volo Amen.

boshio
Sacrum promptuarium (1695): inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio

boshjo

Biblia (1584):	je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh
Biblia (1584):	kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim bily: 4. Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ,
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi

boshjoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rudezhi raki tebi tvojo krivizo kàshejo, in trepetala ſi pred boshjoj ojſtroj pravizoj. Poglej kako ſtraſhna je huda véſt, ona boshji
bosjo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je le boshji pot: on mora oſtati

bož'jo

Valenštajn (1866):	Grofinja. Prejšnji. Grofinja. Tesnobe te prebiti več ne morem, Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof
Valenštajn (1866):	Trčka. Njihovo slepo ukrotiš tegoto? Vojvodica i Grofinja. Za bož'jo voljo, ne! Ilo. Zdaj ne, vojvoda! Grofinja. O drži, drži

božjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama
Divica Orleanska (1848):	pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil
Tine in Jerica (1852):	je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v
Stric Tomaž (1853):	kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi
Oče naš (1854):	pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože
Ferdinand (1884):	»Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če

boſhjo

Ta male katechismus (1768):	testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá
Ta male katechismus (1768):	Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi
Ta male katechismus (1768):	ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu
Ta male katechismus (1768):	podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu
Ta male katechismus (1768):	Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali
Ta male katechismus (1768):	ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta

▶ božjost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

božanskost; Pleteršnik

božjosti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar

▶ brabanški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

brabanški
- brabanſhki
  Genovefa (1841): vertam vmaknile, je shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda Brabanſhki. Savoljo njegoviga ſerzhniga poguma in njegove velike hrabroſti ſo ſe

▶ brabantski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

brabantski

Lohengrin (1898):	za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v
Lohengrin (1898):	grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu).

▶ brada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brada

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne, vendar njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi

brade
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples

bradi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſodne hiſhe do druge svesaniga pelali, zukeine per laſseh, inu bradi, kerváve shlaſernize, inu ſmerdlivu sapeluvaine, nazhloveshku resgaishleine, ternovo krono, sheble
Kratkozhasne uganke (1788):	hladne, ali gorke, jo use glih) si ti bradovizo na bradi, ali na roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny ſapored, kolkerkrat

brado
Zlatorog (1886): jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno

▶ bradat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bradato
Oče naš (1885): te hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev

▶ bradavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bradavic
- bradoviz
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima

bradavice

bradavice
Botanika (1875): mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s

bradovice

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si

bradovize

Kratkozhasne uganke (1788):	ſapored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red
Kratkozhasne uganke (1788):	use enu; ke v' 14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader se goridijane, inu ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa bradovize. „Goſenze is répe ali sela pregnat, vsemi devét goſenz od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	minila. — To gotovo pomaga, ako mersliza ſama od ſebe mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi

bradavico

bradovizo

Kratkozhasne uganke (1788):	is ſoljo v' red v' eno męshto, inu s' tem bradovizo maſhi: tok njo s' korenino vonspravesh. XXXI. De otrozi kôs
Kratkozhasne uganke (1788):	pęname (so hladne, ali gorke, jo use glih) si ti bradovizo na bradi, ali na roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny

▶ bradavičast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bradavičaste
Rudninoslovje (1867): tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro

▶ bradničar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

helebardir; Pleteršnik

bradničarji
Valenštajn (1866): Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja

▶ brahman samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brahmana

bramina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo

▶ brahor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda)

golša; Pleteršnik

brahorje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vôde (Selterwasser) ; zdravi posebno bolezni na persih, kašelj, pivko, naduho, brahorje, želve (Skroſeln) začeto plučno jetiko i. t. d. Tretji vrelec

▶ braillova pridevnik, splošni, nedoločeno

braillova
- braille jeva(združena oblika)
  Občno vzgojeslovje (1887): svoji jednostavnosti. Razen tega se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda označena z

▶ brakonid samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta žuželk kožokrilcev; splet

brakonidi
- brakoni
  Zoologija (1875): so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam

▶ bralec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bralca
- bravca
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so

bralce

bravce

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi kdo reči, de je cena te knjige za naše bravce prevelika, ali če se premisli veličina knjige in lepota papirja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vunder tudi sami po sebi celotina. Po ti poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	lepa za poslano; sicer pa nas bo in gotovo vse bravce našega lista serčno veselilo, ako, bote spolnili, kar nam je

bravze

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo v edinoſti sdrushene mozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj sa kratek zhaſ Slovenzam povedati. Kakor imo ſliſhali, nektere bravze poſebno po novizah mika; tudi tém bodemo vſtrezhi ſe prisadjali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na ſvoje bravze opravljati. Ker ſo tedaj „Novize” narprej in poſébno sa koriſt

bralcem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je med dnevom tù ali tam prigodilo. Tudi z dragim bralcem se podamo na pot, pa ne v krasne verte, ampak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	poslane gosp. dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to „pojasnilo” svojim bralcem, da zvedó, da ste prav imele, ko ste unidan zavračale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim bralcem, če jim ta poduk po večem podamo. Tako piše gosp.

bravcam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobili; prav radi bi ga bili že v poprešnim listu bravcam krajnskih „Novic” v roke podali.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu

bravcem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta in

bravcom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	slišali o njih, sem si izpisal nektere, ter jih podam bravcom Novičnim. Zakoniki so zercala, v kterih se ogleduje življenje narodov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	postave V današnjem listu smo na strani 4. podali svojim bravcom kratek zapopadek o nji; z natisom cele postave bomo začeli

bravzam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka

bralcev

bravcov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Vertovc je umerl, živi Vertovc! Po tem razumljenji svojih čast. bravcov začnemo 1. pismo iz 2. Vertovcove občne zgodovine. Pervi po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	m/p.“ Da bojo pisemce to razumeli tudi tisti naših bravcov, kteri radi berejo v listu našem gosp. Terstenjakove spise, pa

bravzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadja ; drugizh pa bodo na to visho voſhila naſhih dvanajſt bravzov tiſti goſpodje ſami brali, kteri v téj rezhi veliko perpomozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To je potrébno! ” Dvanajſt bravzov kmetijſkih noviz. Perſtávek vzhredniſhtva. — Prizhijozhe piſmo ſmo pred tremi dnévi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. v poprejſhnim liſtu je: Grablje. De bi sheljé nekterih bravzov ſpolnili, bomo prihodno tudi zeno preſhizhev, kakor je na tergu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju, kteriga ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe lih takó naleti. To naj bo k rasumnoſti naſhih bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke podamo. Vredniſhtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli zhuvaje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſe to pazh prav kmalo sgodilo : gotovo veliko naſhih bravzov je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobé, in ki jih morebiti, ſkorej bi rekel, malo naſhih bravzov posná, od ktérih ſam goſp. Vodnik takó le piſhe: Şmo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smoshnoſti pri naſhim delu nikdar posabiti ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe nizh vedilo ni

bralci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	gotovo zanimival ta govor poslanca Hermana; kajti razvideli bodo naši bralci, da tudi drugod ne gré tako naprej, da politična uprava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar je sicer sploh znano — da tudi letos bodo

bravci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navadno. Dosti je, de jo le tako postavi, de ga bravci lahko razumijo. Takih beséd, ki še niso povsod znane, se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetijske šole, pa vse bolj ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali in si jih dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega

bravzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah

bralcu

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod versto. Tudi še kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	povestjo samo v ozki zvezi; vendar je ostalo, kolikor je bralcu v pojasnjenje popisanih dogodkov ravno neobhodno potrebno — vzelo se je

bravcu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da ostane na veke slavno, učenimu ravno tako kakor prostimu bravcu v poduk in veselje. Vertovc je umerl, živi Vertovc! Po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	to doseglo. Začeti pa moramo iz maliga, da bo vsacimu bravcu jasen naš dokaz in bojo gotovi naši nasveti. Kratkovidni človek
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč vsakemu bravcu, ki na kaj več misli kakor le na svoj samotni

bravzu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo

bralec

bralec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni tako. Koliko

bravec

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez
Robinson mlajši (1849):	Kar se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska
Robinson mlajši (1849):	če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí *). Gotovo, ljubi bravec*! si že po vaséh hodil in morebiti si sam v

bravez
Kmetijske in rokodelske novice (1844): némſhka detela she 21 lét raſte. Ako greſh, ljubi moj bravez, v Latermanovo ſ-hodiſhe poleg Ljubljane, bodeſh koj per sazhetku imenovaniga

▶ bramba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obramba, varstvo, zaščita; [sskj]

brambo

branbo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Na rashnu okrog. Sa vſako povéle, 'Mam shidano volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt

branvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha

▶ brambanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

obramba; kontekst

brambanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa mano. XV. POSTAVA. Teh gnad ſanuzanje je tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	popolnema odleſhenje. XV. Poſt. Teh gnad ſanezhuvanje je tega ſvelizhanja brambanje. XVI. Poſt. Groſa pred greham je k' dobremu enu veliku

▶ brambovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

branilec, branitelj; [sskj]

brambovce
- brambovze
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Görz. “ V léti 1809 je dal on tudi péſmi sa Brambovze na ſvétlo, ktére ſo ſe od uſt do uſt po
brambovci
- brambovzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje ſmo shidane Dobro nam je. Kaj

▶ brambovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brambovska
- brambovſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje

▶ bramor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bramorja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj soper bramorja prav dôber; ravno sató potreſujejo tudi vſeſkosi vertne gredize s
bramorjem
- bramorjam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna

▶ bran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brana
Zlata Vas (1850): oplasil. Vsako léto je bila ta postava celi srejni očitno brana. To so mogli stari in mladi, možjé, žene in otroci

brane

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar nič ne gane, In glose — te
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte

▶ bran samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bran

Divica Orleanska (1848):	ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen
Lohengrin (1898):	okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene
Lohengrin (1898):	kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran!

▶ brana samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

del kozolca med dvema stebroma, okno; [sskj]

bran
Robinson mlajši (1849): kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo

brana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa rahljo ali lahko semljo ſlushi s leſenimi sobmi nabita brana. Kadar je semlja mokra, de ſe mashe, ſe neſme branati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s domazhim dreveſam ; satorej Slovenzam ſvetvajo ſi tako drevo napraviti. Brana je pri kmetovanju drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako drevo napraviti. Brana je pri kmetovanju drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá in poravnava ; ſeme savlezhe in plevel podrije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	savlezhe in plevel podrije. Sa debelo in teſhko semljo mora brana s shelesnimi sobmi nakovana biti; sa rahljo ali lahko semljo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko ne prime, ſe mora obteshiti. Po nekterih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	raskopavati ali tolzhi treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſim tudi na Nemſhkim ſim ter tje vidil, je poſebna brana, ktera je tako narejena, de v predni verſti, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu lahko s brano prevlézi, brana bo plevél isplela. Kdor pa takó ne ſtorí, naj pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne ; brana semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte

brane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obteshiti. Po nekterih krajih imajo ſhtirvogljate, po drusih — satozheno trivogljate brane ; — nektere imajo krive, druge ravne sobé. Sobjé imajo v opljine
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſizer ſeme in perſt na kupe dergnila. Teſhke ſhtirvogljate brane s 24 — 28 nekoliko naprej sakrivljenimi sobmi ſo ſploh sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vézhji domazhije imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri brane namrezh, klere ſo ſkupej ſklenjene, vpreshejo dva konja, in ta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s ktero
Robinson mlajši (1849):	vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro

brano

Robinson mlajši (1849):	jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v
Robinson mlajši (1849):	v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in

▶ brananje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

brananje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobro premrasi, ſpomlad pa naj jo pridno brana in rahlja. Brananje s konji je hitreji in koriſtnejſhi, kakor s vôli. Ako

▶ branati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brana
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe po simi dobro premrasi, ſpomlad pa naj jo pridno brana in rahlja. Brananje s konji je hitreji in koriſtnejſhi, kakor
branajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): napravljati, ktere ob enim ali na enkrat orjejo, ſejejo in branajo. Poſebno pa imajo na Ogerſkim maſhine ali take ſejavnize, s
branala
Kmetijske in rokodelske novice (1844): naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj

branati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo grepe terde. Umetni kmetovavez bo vedil, kadaj ſe mora branati, de bo prav. Kdor pred simo orje, ali je zelino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vid' okoli. „Kdo mi povlezhe teshki plug? Kak' semljo zhem branati? Kdo mi poneſe kamnje 's nje? In ako kruh bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prav dobro sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko ne prime, ſe mora obteshiti. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brana. Kadar je semlja mokra, de ſe mashe, ſe neſme branati, tudi ne, dokler ſo grepe terde. Umetni kmetovavez bo vedil

▶ braneč pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

braneče
- branezhe
  Genovefa (1841): máh od naneſbêniga ſnêga premôzhil in premrásil. Vrata votlíne in branézhe hvojeve vêje ſo bile od ivja smiraj béle ko ſnég

▶ branilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

branilni
- branivni
  Divica Orleanska (1848): ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok

▶ branilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kar brani, kar varuje; [sskj]

branilom
- branilam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ki se s svojim temenam nebés dotika in z zlatim branilam ali sčitam odvračuje gromove hudih oblakov. Na vsaki téh sedem

▶ braniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brani

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sam pred njimi hodi; Ki v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni
Divica Orleanska (1848):	ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se
Divica Orleanska (1848):	njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred
Ferdinand (1884):	reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej
Zlatorog (1886):	višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo

branijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi
Gozdovnik (1898):	toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad

branil

Genovefa (1841):	je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z
Zlata Vas (1848):	pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni
Divica Orleanska (1848):	Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam
Robinson mlajši (1849):	če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok

branila

Zlata Vas (1850):	v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi župan
Zlata Vas (1850):	kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče
Zeleni listi (1896):	gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni dal odpraviti. Šel je zraven.

branile

Roza Jelodvorska (1855):	in stare drevesa, ki so obdajale milo dolinico, so jo branile merzliga viharja, in tako so ji bolj začasno pomlad narejale
Maria Stuart (1861):	Iskat pri svoji rodbini pomoči. Mednarodna pravica, visokost Kraljeva je branile niste; v ječi Življenja zora ji je utonila. In zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile tega, je vse radovedno, ali bojo to sedaj storile. — „Domobran
Mineralogija in geognozija (1871):	tú v sredi trše klade, ktere so se sprhnenja bolje branile. Vsled tega nastanejo iz sprhnenega granita prav čudne podobe, tako

branili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi
Viljem Tell (1862):	Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje.
Čas je zlato (1864):	zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili v šolo hoditi. «

branim

Divica Orleanska (1848):	zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske
Maria Stuart (1861):	Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot

branimo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj

braniš

Zlata Vas (1848):	moja, de le vém, de se ti mene moža ne braniš, — tvoj oče in mati te ljubita kot punčico v očesu
Lohengrin (1898):	greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo

branite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): k' ſebi, uzhenzam pa rezhe: „Puſtite otrozhizhe k' meni, ne branite jim; tazih je nebeſhko kraljeſtvo. Ino pa gotovo vam povém

braniti

branit

Fabule ino pesmi (1836):	najſhel je? Ne véſh, pri Tarviſi bi ſtati No ſhanze branit’ mel? ˛Si ti no tvoji plahi brati Dushnoſt ſtoriti htel
Fabule ino pesmi (1836):	no v’ me dêhnite, Da ſe moj otali! Sima njemi branit’ zhé Péti, kaj vſa fara vé, Enem’ moshi k’ hvali

braniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa
Divica Orleanska (1848):	V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na
Divica Orleanska (1848):	smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim
Valenštajn (1866):	Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko
Zoologija (1875):	človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi
Gozdovnik (1898):	Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni

▶ branje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

branja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas že
Zlata Vas (1848):	se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima
Stric Tomaž (1853):	mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi

branje

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud
Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v'

ranje
Branja, inu evangeliumi (1777): pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15.

branjem

branjam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v

branjem

Maria Stuart (1861):	Nje obraz! (Poljubi ga in tiho zamaknjen gleda). Mortimer (med branjem pazi na-nj). Sedaj vam verjem, lord. Leicester (ko pismo z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z branjem. Vzela je v roko zvezek za zvezkom bukev, ktere je

branju

Pozhétki gramatike (1811):	eden je nedoversshen ali nedopolnen, je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai
Pozhétki gramatike (1811):	de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ſtan potrebujejo ; v branju bodo svedli sa kmetovanje potrebne rezhi, de ſe bodo sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe per mladenzhih rado sgodi, sakaj mladoſt je noroſt. V branju bodo vaſhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ſtan potrebujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s trudam brati samogli in tako v njih veſélje k branju saduſhiti? nameſt de bi jih podbadali, oshivljali in s ſladkim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač

▶ branjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

branjenjem
Stric Tomaž (1853): Oh Juri! varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó

▶ brašno samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moka; kontekst

brašno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo bo iſkal v ſvoji okolizi ras — ſhiriti. — o — Moka (brašno) krumpirja. Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brašno) krumpirja. Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno) is krumpirja delati, in perpoveduje, kako pametno so severni Nemci

▶ brat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brat

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda
Stric Tomaž (1853):	čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat
Stric Tomaž (1853):	brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko je še on otrok bil, v
Blagomir puščavnik (1853):	ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra
Gozdovnik (1898):	Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče
Gozdovnik (1898):	mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno
Gozdovnik (1898):	pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več

brate
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz

brata

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje
Lohengrin (1898):	ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu

brate

Ta male katechismus (1768):	Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je hotel videti
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ona je to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega

brati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni
Zeleni listi (1896):	pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca

bratih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rekli Joshefu: „Pojdi, pojdi, ino poglej, kaka je kaj per bratih in shivini. “ Pokorni Joshef prezej vſtane, ino gré. Kedar ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih. Kdo nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli

bratje

Biblia (1584):	Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga
Blagomir puščavnik (1853):	eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k njim poda, je varen
Oče naš (1854):	če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	brez dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne
Pripovedke za mladino (1887):	redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive

bratji

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se blu bel perrajmalu taiſte perpisati, inu iſrozhiti, koker vam Bratji, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa? Vam !
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre v' Bratovski Zirqvi S. Joſhefa S. Ma-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu seſtre oppominene te regelze inu poſtave, kar bo narbel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	spovę, inu urednu S. Reshnu Telu prejme. 2. Dobę tudi Bratji, inu Seſtre te Bratovshne P. O. na ſadno smertno uro
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel

bratom

bratam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi

bratom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči: ta mož slovenske
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile
Zeleni listi (1896):	proti hiši. Bogdan, kateri ni vedel, kaj se bo z bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo
Zeleni listi (1896):	Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter

bratoma
- bratama
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen

bratov

Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je
Ferdinand (1884):	jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter
Ferdinand (1884):	postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela
Oče naš (1885):	je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka

bratu

Ta male katechismus (1768):	Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8
Pripovedke za mladino (1887):	Od sedaj naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi

▶ bratec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratca
- bratica
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v rádosti sercé igrá, Kér tam vidim zelenéti Polja svojiga bratica. 'Z mračnih logov se odkriva Bistre Sovne dólič mirni, Tam
bratce
- bratice
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Naj jim tertice rodijo Naj pšenica polni klase, Sej tud bratice gostijo, Če jim dobro vince rase: Bomo skup se veselili

bratec

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš

bratez

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Bog te obari, Angelzhek! — DEVETI NASTOP. Monkof nasaj pride. Monk. Bratez, zhe tvojga sdihvanja ne bo ſkorej konz, ti bom damu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kakſhna neſręzha pergoditi — Nozh ima ſvojo mozh. Tulp. Prov imaſh, Bratèz , ſej pak jutri supet pridemo — Ansh. Nizh naj ſe neboję
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Monk. Bratez, tak je, vidiſh , koker ſi ga le voſhit moreſh — sręl
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti jeſt, inu jeſt bom ti — Tulp. Meniſh? — obriſhi ſe, Bratez — DESETI NASTOP. Glashek, inu ti popręjſhni. Glash. Naj nesarnerijo Goſpodje

▶ brateren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

bratski; kontekst

braterno
Življenja srečen pot (1837): vezh ko ſi ti, lehko de ſhe pa bojo. S' braterno ljubesnijo ſe med ſeboj ljubite, s' pozheſtenjam drugi drugimu napréj

▶ braterno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

bratsko; kontekst

braterno

Življenja srečen pot (1837):	na Angleſhkim prelepo bratovſhino imajo, de ſe med ſeboj po braterno shganja varjejo. Per naſ is repe, korenja, podsemlíz alj krumpirja
Življenja srečen pot (1837):	dobrim, naj bi malike molila in satajila Jesuſa. Pa po braterno odgovorita: „Le ſamo eniga Boga móliva: le en ſam je
Življenja srečen pot (1837):	od matere rojen; Jesuſ je priſhel na ſvét tebi po braterno roko podàt, ino te ſpet pripeljat k' tvojimu ljubmu Ozhetu
Življenja srečen pot (1837):	ſushne, premoshenje vbogim rasdajal, ino tako ſvojo poſvetno ſrezho po braterno s' drugimi delil. Vſi pravízhni ſo ga ljubili, ino po
Življenja srečen pot (1837):	semlji in v' nebeſih. Satorej rad pomagaj tud ti po braterno; s' kako meró boſh méril, ſe tebi mérilo bo. — Le

▶ brati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bere

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta, od leta 1845
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da na Napolitanskem se pripravljajo hude reči. — Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor
Revček Andrejček (1891):	No, naj bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog

berejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé

bero

Branja, inu evangeliumi (1777):	dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s

berem

Sacrum promptuarium (1695):	non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak
Sacrum promptuarium (1695):	mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni
Sacrum promptuarium (1695):	poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže

beremo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri

bereš

beresh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu

bereš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za

bereſh

Pozhétki gramatike (1811):	ils, oni, elles, one: Kakor je lis, berem, tu lis, bereſh, il ali elle lit, bere, nous lisons, beremo, vous lisez
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa tam slágati mora. „No, no,” pravijo vuzhenik, „she kolj bereſh; v' kateri ſholi ſi ſe pa brati vuzhil? ” „Oh, je

bereta

Pozhétki gramatike (1811):	mon frère et sœur lisent, moj brat ino moja ſeſtra bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada
Pozhétki gramatike (1811):	vous et votre, frère vous lisez, ti ino tvoj brat bereta. (. Prava dvornoſt hozhe iméti, de préd imenujemo zhloveka, s' ktirim

berete

Pozhétki gramatike (1811):	il ali elle lit, bere, nous lisons, beremo, vous lisez, berete, ils ali elles lisent, berejo. Nameſtimena je, jes, nous, mi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſpominj nad njo hvalilo. “ — ˛She sdaj, ravno ko to berete, ſe ta Jesuſova beſeda ſpolnuje; nje ſpominj je v' zhaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj , ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati, če bi slovenski

bereva
Pozhétki gramatike (1811): tretje, poſtavim: vous et moi nous lisons, ti ino jes bèreva: vous et votre, frère vous lisez, ti ino tvoj brat

beri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še

berimo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil

berite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Berite to priliko ali pergliho: Kaj ne, zhloveku, kadar ſe k
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko svediti , kako ſe vaſhim otrokam po ſholah kaj godi. — Berite, poſluſhajte ! Bilo je 13. kimovza letaſ, ko ſo vſakdanjſko ſholo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſp. Matévsh Ferlan snajdli, ne bodem po vſih uſtah hvalil. Berite kar od nje v novizah v 2. in 18. liſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite jo s takim veſéljem, s kakorſhnim Vam jo srozhimo! V
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh
Najdenček (1860):	je, sosed,” je začel eden gostov; „če mi nečete verjeti, berite sami, tu imate Augspurške novice. ” — Sosed je bral. — „Resnično, prav
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	mrtev kapital? „Ako sedaj še od Blaznika, kakor se pravi (berite vendar poročila o odborovih skupščinah), kupi vse že zglodane in

bral

Sacrum promptuarium (1695):	inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen
Sacrum promptuarium (1695):	k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neki listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve v Ljubljani pripravljene za
Stric Tomaž (1853):	dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv.

brau
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro

brala

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina
Spisi Krištofa Šmida (1883):	veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že

brale

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Novíce imela, ki bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe

brali

Biblia (1584):	Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše

bralo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ali kaj pomaga, kér ga bo le malo izmed njih bralo (kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	blizo 60 let stara, kteri se je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima
Spisi Krištofa Šmida (1883):	zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi

brati

brat'
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sploh, De vsak takó pisári. De z zdravim sercam smejo brat' Tud mladi — ne le stari. Mé vošmo, de se strasti

brati

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice” brati. Doſti koriſtniga se v njih bere, to more vsak spoznati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šole ne vpelje, de ga bode vsaki znal, kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati
Revček Andrejček (1891):	bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom

▶ bratja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

brat; Pleteršnik

bratja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Çasopís priniti. Mi vas pozdravljamo, i ostajemo vam na sluxbi Bratja Battara sʃr. '' Kakor imajo ˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko
bratjo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): domovini, — Ova mati nas je odgojila, Njezin je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi

▶ bratomor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratomor

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu

▶ bratovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratovska

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega uſſe dobru misliti, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Naj v ognji rodoljubja vnema Slovensko vsako' serce se; Ljubezen bratovska objema, Pobrati naj narode vse! Ti, bravec, prašaš nas Novice
Valenštajn (1866):	Al bi se v bojno polje promenilo To mesto, svada bratovska ognjenim Očesom po njegovih ulicah Spustila se v div'jaštvu grozovitem

bratovſka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): na ſamno, ino ſe isjoka. O, kako lepa je reſnizhna bratovſka ljubesen! Ko ſi je Joshef obras ismil, pride nasaj, ſe

bratovske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala

bratovſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhkoda ne bo povernila. 25. Sato je is prave in bratovſke ljubesni vſak, kteri své, de ſe je kdo prezénil, to

bratovskemu
- bratovſkimu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi
bratovski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b
bratovsko
- bratovſko
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' veliko uzhenzi v' neki hiſhi v' molitvi ino s' bratovſko ljubesnijo sbrani. Kar ſe okoli devetih pred poldnem velik ſhum

▶ bratovsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bratovsko
- bratovski
  Robinson mlajši (1849): ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako
- bratovsko
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno

▶ bratovstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratovstvo
- bratinstvo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi enake pomoči od druzih Slavjanov, ktéri tudi, kakor naše bratinstvo ih rojaki, imajo del v časti in Slavi teh pesem

▶ bratovščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratovščin
- bratovſhinj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſati in nekterim krive miſli od teh bratovſhinj odvseti ker miſlijo, de ni mogozhe vezh is bratovſhnje ſtopiti

bratovščina

bratovšina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo

bratovſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in visharji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovana, ktera ſe je she v letu 1823 sazhela. Ta bratovſhnja ne sagotovi ſamo pohiſhtev, temuzh tudi klajo, hiſhno orodje, shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta bratovſhnja poſébno dobra:
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſhkoda ſposna, in tako dalje. — To je v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſrezhe dobróte bratovſhnje ne sgubé. Zhe pa rezhemo, de je bratovſhnja ſ. Florjana v Gradzu sa prebivavze Shtajerſke, Koróſhke in Krajnſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvoji neſrezhi nikoder, sato, kir ſo ſami dobroto, ktero jim bratovſhnja ſ. Florijana vſeſkosi delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi

bratovščine

bratovshne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Reshnu Telu prejme. 2. Dobę tudi Bratji, inu Seſtre te Bratovshne P. O. na ſadno smertno uro, aku se zhiſtu spòvędó
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perrajmalu taiſte perpisati, inu iſrozhiti, koker vam Bratji, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa? Vam !
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uro ſbrati ſa ſhive, inu mertve brate, inu seſtre te Bratovshne moliti, inu na to manengo eno S. Masho najeti; katire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naſajpernese, al katiri od enega Brata, ali Seſtre s'te Bratovshne ſveè, de je umerl, ima toku dobr biti, inuhitru njega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	PREPISANIZA ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem

bratovsine
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda

bratovšine

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo

bratovſhine
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in razhumbo ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili

bratovſhnje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſi v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani. Ako ſo ravno vſe bratovſhnje ſ. Florjana koriſtne , pa vender miſlim , de je sa naſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahko sgodi, in tudi de tako ob zhaſu neſrezhe dobróte bratovſhnje ne sgubé. Zhe pa rezhemo, de je bratovſhnja ſ. Florjana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo , kterih namen je, ſhkodo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in Krajnſke deshele poſebno pripravna, vender ne pravimo, de druge bratovſhnje ſ. Florjana tudi dobre in koriſtne niſo. Tudi druge ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	va-njo sapiſhete, ſvoje dolshnoſti vedili, bodemo drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teh treh deshel! tudi Vam ſo druge, ravno take koriſtne bratovſhnje ſ. Florjana odperte. Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in Krajnſko deshelo léta 1843.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorelzov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode. Kratkozhaſnize. (Nekimu grajſhaku), ki je bil slo sadolshen, pravi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od dne do dne vezhi in mozhneji prihajala

bratovščini

bratovshni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je v'ti Bratovshni ſapisan, ta narozhi enemu , de po smerti njegovu imeè naſajpernese
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Njeh Papeſhova Svetuſt Innocenzius ta XI. podejlę leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA ODPUSTEK. Tu je : popolnema odpushanje uſſe pokure

bratovšini
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča
bratovšni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne
bratovſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je pa sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de

bratovſhnji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	premoshenje naſhih ſoſedov je obvarnji, ki ſo s nami v bratovſhnji. In vſe to ſe s nekterimi krajzarzhki sgodi! Koliko mènj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naj vam bodo neſrezhni Mednijani vſim, ki niſte ſhe v bratovſhnji ſ. Florijana veliki ſvarivni isgled! — Zhe naſhim nagovoram ne verjamete
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojo ſerzhno beſedo tega ali uniga napravljajo, de naj k bratovſhnji ſ. Florjana perſtopi! Naj mu rasloshno povejo v kakſhni nevarnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in sneſe 43 milijonov in 803700 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podamo: „V letu 1843 je na novo 2243 deléshnikov k bratovſhnji perſtopilo : is Şhtajerſkiga 1064, is Koróſhkiga 638, is Krajnſkiga pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí bratovſhnji sapiſani, hititi k nji perſtopiti. Şliſhali ſte she vezhkrat, kako

bratovščino
- bratovšino
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní). „En mesec
- bratovšno
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan. ”
- bratovſhino
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj
- bratovſhnjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih

▶ bratranec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratranec
Maria Stuart (1861): Paulet. Preslavna krona! Moj Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti

▶ bratranka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sestrična; [sskj]

bratranka

Zeleni listi (1896):	Sneg je, sneg! « »Sneg? Kaj pa je to, sneg? « »Kaj? Bratranka? Ti nisi še videla snega? Čakaj, čakaj, ti se hočeš
Zeleni listi (1896):	»Bratranka, ne bodi nerodna. To vendar ni perje! « »Pa kaj tedaj

▶ bratrina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bratovščina; Pleteršnik

bratrina
- braterna
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino

▶ bratsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

bratsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	po bratsko se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	i Metod! ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se kristjansko ljubimo, po bratsko se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se

▶ bratstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratstvo
- bratimstvo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa

▶ bravina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bravine

Gozdovnik (1898):	dva. Zanetijo večji ogenj, črez katerega denejo peči nov kos bravine. Pri vseh opravilih, ki so bila zdaj potrebna, očital je
Gozdovnik (1898):	tresla. No. zdaj vam je na ponudbo pa sočni odrezek bravine, če vam diši. Dobra je, ta pač,« začne Rdoles. »Vi

▶ brazda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brazda

brasda

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva

brazdah

brasdah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo moraſh vezhkrat globóko preoráti, po vſakimu preoranju jo v brasdah dôbro ſpraſhiti, potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odkopano semljo saſuti. Zhe ſe pa krompirju gnojí, ſe po brasdah ali po jamizah okoli vſaziga krompirja po péſti take preſhe

brazde

brasde

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko

brazde

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njivah , to je, veržem od vsake strani nar manj tri brazde, in naredim razorjev le toliko, kolikor jih je treba, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plam, „Gospod se bliža, kliče, ogladite mu pot, Iz rodovitne brazde poplite ljulko zmot! ” Enkrat ob letni uri se v daljni
Zoologija (1875):	cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na brazde istega cveta, ali pa na brazdo druge rastline iste vrste
Stelja in gnoj (1875):	Ta lastnost daje potem pesku krhkost ter drobljivost obrnjene zemlje (brazde), kar se tudi pri sušenji ne zgubi. Po tej poti

brazdi

brasdi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol

brazdi

Stelja in gnoj (1875):	poti dober pesek postane prst, kakoršna je v naj boljši brazdi.
Botanika (1875):	nam kaže povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum convolvulus); na brazdi a zapazimo veliko množino pelodovih zrnov b, kterih nitasti mešički

brazdo

brasdo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna

brazdo

Botanika (1875):	plug, kakor tudi da je cesar Jožef na Moravskem sam brazdo izoral, so ta djanja le izraz spoznanja, da je poljedelstvo
Botanika (1875):	godi s tistimi zrni cvetnega prahu, ki so padla na brazdo, vidimo, da se to zrno najpoprej napné, in da se
Zoologija (1875):	cvetji prenašajo ga na brazde istega cveta, ali pa na brazdo druge rastline iste vrste in na ta način pospešujejo oplodbo

▶ brazdica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

brazdicami
Rudninoslovje (1867): so stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne

▶ brazditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brazdijo
- brasdio
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj
- brazd'jo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam

▶ bražiljka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bražiljka

braziljka

Kemija (1869):	premog, 506. Braunstein, rjavi manganovec, 427. Brausepulver, šumeči prah, 469. Braziljka, Rothholz, Fernambukholz, 486. Breehweinstein, bljevalna sreš, 468. Brennstoffe, goriva, 508.
Zoologija (1875):	143. Bovista 114. Brada kozja 114. Bradavina 115. Brassica 145. Braziljka 159. Breskev 157. Brest 131. Breza 130. Brina 129. Briza

▶ brbljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brbljali
Revček Andrejček (1891): Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj torej delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim

▶ brbrati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govoriti mnogo in nepomembne stvari; [sskj]

brbraš
- berbraš
  Stric Tomaž (1853): unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne berbraš in si domišljaš, tiho bodi, vsaj si še otrok, in

▶ brca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brco

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	sodi svet. S tem se odgovarja ob enem na moralično brco v „Soči” in „Tagblatt-u” na „Greuter II.” — Vipavski Sokol se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je le temu krog in krog slavnoznanemu tiskarju hotel dati brco. Je li to pošteno? Kdor hoče sam sebe povzdigniti, naj

▶ brcati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brca

berca

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po sledečih znamnjeh spozna. Živinče noče žreti, z zadnjimi nogami berca in tla bije; vamp je močno napet. Živinče se pogosto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh berca, je klavern in se večkrat vleže. Tako živinče se mora

brcati

berzati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dushe. Tvoj ſhelodez, zhe vezh snę, bel ſazhne ritati, inu berzati, inu kader ti njega is jędjo zhes dalej bel debelega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh nauſemi k'sebi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Savle! kaj mene pregajnaſh ? Tebi je teshku super tu ſhellu berzati. On pak je poln ſtrahu, inu trepetanja djal: Goſpud! kaj

▶ brcniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brcnil
- bacnil
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo

▶ brdek pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hiter, uren; [sskj]

brdkih
- berdkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): le po deshéli! Okóli po vaſéh je vezh sbrihtnih , rózhnih, bérdkih in poſhtenih rokodelzov kteri ſe kadaj ſhe zeló meſtnih ne

▶ brdnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brdnja
Botanika (1875): sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in

▶ brdo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brd
- berdov
  Divica Orleanska (1848): Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo
brda
- berda
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko solnce v berda sije, Zóri sladki up plačila. Trud zastonj ne bo kmetije
brdo
- berdo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga
- brdo
  Deborah (1883): Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji

brdom

Deborah (1883):	in položi roko Jožefu na ramo. Deborah se skrije za brdom. ) (Zavesa se spusti. ) (Konec narodne igre. )
Deborah (1883):	gozda domú, mimo mlina, veš, za zelenim, nama tako priljubljenim brdom, kolo je ropotalo, luna je iznad oblakov tiho gledala, in

brdu

berdi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vstavil, ter s svojimi hrabrimi Čehi in Moravani na nekim berdi blizo Olomuca strašno pomahal in potolkel. To je bilo leta

brdu

Deborah (1883):	moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se prikaže na brdu za hišo, a Jožef in Ana je ne vidita). Ana
Oče naš (1885):	je konja še bolj pognal. Urno sta se peljala po brdu, ki je med njima in Bezinom ležal. Veselja je zavpil

▶ brdski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

brdski

berdski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mojškra. — J. G. F. Dubois vlastnik žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi po ptujih deželah, posébno pa tisti, ki jih v Berdski komisii izdelujejo, kterih nam je A. Jelenc iz Ihana v

▶ breča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breča

breccia

Mineralogija in geognozija (1871):

gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus

breče

breccije

Mineralogija in geognozija (1871):	zopet mnogo razklane. Kjer se dotikajo druzega kamenja, nastanejo plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir
Mineralogija in geognozija (1871):	Konglomerati se rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in konglomerati dajajo zemljo, koje lastnost se vedno ravná po

brečo
- breccio
  Mineralogija in geognozija (1871): škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri

▶ breg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breg

Robinson mlajši (1849):	se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe
Blagomir puščavnik (1853):	ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev
Gozdovnik (1898):	bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem pa na breg,« reče Pepo.
Gozdovnik (1898):	otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun

breh
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe mora sa pervo ſétev s poprej napravljeno hoſto ſolnzhni bréh poſhgati, poshár drobno ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija kapuſovo

brega

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne
Viljem Tell (1862):	Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet
Astronomija (1869):	ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi

bregih
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti

bregov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj
Astronomija (1869):	razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so

bregove

brege
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu

bregove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na

bregovih

bregih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi

bregovih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi
Astronomija (1869):	ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne
Mineralogija in geognozija (1871):	po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča
Zoologija (1875):	pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih

bregu

bregi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): bili dvajset stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali

bregu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de
Robinson mlajši (1849):	kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si
Blagomir puščavnik (1853):	tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva
Mineralogija in geognozija (1871):	t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v
Zlatorog (1886):	Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna

▶ brej pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): če ni krava že dolgo časa teleta iméla? — če ni bréja? če ni izver-

breje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe bôde in ſe vezh okoli pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad

brejih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5.

▶ brejatva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda)

zaploditev; Pleteršnik

brejatve
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe
brejatvo
- brejatel
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): do darila, ako ni tudi novi laſtnik bika neprenéhama sa brejatel prepuſtil in ſizer v ravno tiſti ſoſéſki. Ko bi bik

▶ breme samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breme

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej
Divica Orleanska (1848):	se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza
Ferdinand (1884):	dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil

bremen
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in slaboumen. Zdaj si lahko premislite, de nam nošenje težkih bremen morde pameti ne odvzeme, pa vender nam njo skratí in

bremena

Valenštajn (1866):	O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta
Gozdovnik (1898):	da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh

bremenom
- bremenam
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena

▶ brenčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brenčanja
Naravoslovje alj fiziko (1849): glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid njeniga brenčanja podpirati noče; kadar pa struni desko bližaš, skupej brenčite in

▶ brenčati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brenči

Naravoslovje alj fiziko (1849):	komej slišal; ako ji pa primerno desko bližaš, ti glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid njeniga brenčanja podpirati
Naravoslovje alj fiziko (1849):	z perstam alj z lokam dergneš, se začne tresti in brenči; ako steklen kosarc z mokrim perstam po robu dergneš; ako
Naravoslovje alj fiziko (1849):	kembeljnam, alj kladvam, alj perstam vdariš: se tresti začne in brenči; ako siliš sapo skoz majhino luknjico ustnic (žnablov), alj ako
Naravoslovje alj fiziko (1849):	ako vleče veter skoz vozko špranjo: se začne tresti in brenči. Kadar glas naglo vstane in zopet vtihne, kakor per streljanji
Naravoslovje alj fiziko (1849):	napetji strune. Krajši, tenkejši ino bolj napeta struna tudi višeje brenči. §. 80. Razširenje glasu. Ako hočemo slišati glas kakiga glasovitniga
Naravoslovje alj fiziko (1849):	svilno nit, napeto cukneš in spustiš, se začne tresti in brenči; ako rudno alj stekleno plošo na enim kraji vprežeš, na
Naravoslovje alj fiziko (1849):	primerno desko bližaš, ti glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid njeniga brenčanja podpirati noče; kadar pa struni desko
Naravoslovje alj fiziko (1849):	na ojster rob stranske luknje, in se torej trese in brenči. Po mnotvu mahlejev v sekundi, razločimo globok in visok zvuk

▶ brenkanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brenkanje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile

▶ brenkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brenkal
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo
brenkala
Genovefa (1841): ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem péla. Pri vſim pa je

brenkati

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je perva pésmica, ki se jé je Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo

brenkeče
- brenkoče
  Valenštajn (1866): se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo

▶ brenkelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

cvet oreha; Pleteršnik

brenklji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pripravi ; per léſki, oréhu, hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in

▶ brenkljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brenkljanje
Viljem Tell (1862): kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se

▶ breskev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breskev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj
Roza Jelodvorska (1855):	hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v

breskvah
- breſkvah
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): oba ſpôla v eni zvetlizi, kakor pri jabelkah, hrúſhkah , zheſhnjeh, breſkvah, ſljivah i. t. d. Na té rezhi uzheni moshje, k

breskve

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dva mesca perdeni še en funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija

▶ breskov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breskov

Rudninoslovje (1867):	bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža ali kot bréskov cvet; ima belo ali sivo razo, prozóren je ali prosójen
Kemija (1869):	bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je v vseh svojih lastnostih tako podoben kloru

▶ breskvin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

breskvino
- breskevno
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih

▶ breskvin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

breskvino
- breskino
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile

▶ bresti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brede
Kmetijske in rokodelske novice (1844): toliko blata, de ga shivina vſeſkosi do vampa gási in brede, in vderajo ſe vosne koleſa do peſt vanj ; po hlevih
bredem
Viljem Tell (1862): nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja
bredemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in

▶ brez predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brez

bras

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrb vsolei: da bosh vboshjei gnadi shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi prad mano resodiesh kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bom klor videti mogov kaku je tota dian inu tu bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu
Pozhétki gramatike (1811):	je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre ses bras, otroka péſtvati, otroka narózhej imeti. Entre Pâques et la Pentcôte

bres

Ta male katechismus (1768):	svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam
Branja, inu evangeliumi (1777):	der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali

brez

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim
Divica Orleanska (1848):	Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji
Robinson mlajši (1849):	ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij
Blagomir puščavnik (1853):	vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreča
Botanika (1875):	pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem
Oče naš (1885):	ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče

pres

Biblia (1584):	pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre
Sacrum promptuarium (1695):	divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza
Sacrum promptuarium (1695):	hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer
Sacrum promptuarium (1695):	k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla
Sacrum promptuarium (1695):	yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor
Sacrum promptuarium (1695):	sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga
Sacrum promptuarium (1695):	dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je
Sacrum promptuarium (1695):	On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua
Sacrum promptuarium (1695):	perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi

▶ breza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breza
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj po svojem domáčem
breze
Botanika (1875): jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj
brezi
Zlatorog (1886): dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju
brezo
Botanika (1875): močvirnih krajih in ki daje les, pod vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko

▶ brezast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezast
- bresaſt
  Pozhétki gramatike (1811): ſkasíti, parroissien, farmaniz, barriere, savora, désarroi, sméda, porreau, luk, bigarré, brésaſt,

▶ brezbarven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezbarven

Mineralogija in geognozija (1871):	črevljev na debelo. T. = 2; g. = 1.6 do 1.8; čist, brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih
Mineralogija in geognozija (1871):	do 4, g. = 2.9 do 3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu
Botanika (1875):	kemiji (§. 195.) popisanih. Stanice imajo razun tega v sebi brezbarven, prozóren sok, tako imenovani stanični sok. Ta je večidel le

brezbarvna

brezbarvena

Kemija (1869):	gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v
Kemija (1869):	razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina

brezbarvne

brezbarvene

Kemija (1869):	da so alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se
Zoologija (1875):	želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska

brezbarvne
Mineralogija in geognozija (1871): Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6.

brezbarvnih

brezbarvenih

Kemija (1869):	žestinskem vrvežu, zato tudi vino ni brez nje. Kristalizuje v brezbarvenih kristalih, v vodi se raztaplja, okusa je slabo kislega. 14.
Kemija (1869):	Čista vinska kislina je jako kislega okusa in kristalizuje v brezbarvenih, pločastih kristalih. Najimenitniša njena spojina je s kalijem, ki se

▶ brezbožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezbožni
- bresboshni
  Genovefa (1841): Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno
brezbožnim
Oče naš (1885): Ménart! zakaj sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in

▶ brezbrojno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

brezštevilno; kontekst

brezbrojno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje

▶ brezčutnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezčutnost
Gozdovnik (1898): skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo

▶ brezdelnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezdelnost
- bresdelnoſt
  Pozhétki gramatike (1811): bzhéla, l'épée, mezh, l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt, idr, ne la abeille, la épée, itd. je rezhejo in
brezdelnosti
- brezdelavnosti
  Občno vzgojeslovje (1887): pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu

▶ brezden samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

brezno; Pleteršnik

brezden

bresden

Hrana evangeljskih naukov (1835):	malopridne najemnike, kateri jih na ſvojih laſtnih ramah v' peklenſki bresden neſejo. Glejte, ljube ovzhize Kriſtuſove! to je teshavna butara, ki
Življenja srečen pot (1837):	kakor de tebi godzi godejo po ſhroki zeſti v' peklenſki bresden. Sapeliv ſvet ſzer vſe drugazhi govorí, alj njega poſluſhati varno
Življenja srečen pot (1837):	prevsetne angele, vaſhe tovarſhe, s' gorezhimi verigami (ketnami) v' peklenſki bresden priklenil, on bo tudi vaſh ſodník. „Gorjej je shivimu Bogu
Življenja srečen pot (1837):	najemnik. Pahnen bo, kakor luziſer s' ſvojimi puntarji, v' peklenſki bresden. Punt napravi is mirnih ljudi hudizhe v' zhloveſhki podobi. ˛Sam
Življenja srečen pot (1837):	ino v' djanji tako hudo greſhi. Pokonzhajo ino v' vezhen bresden pogresnejo ſe naj vſe tiſte she saſtarane pregreſhne navade, ki
Življenja srečen pot (1837):	vſe nepokornike. — Nepokorſhina je prevsetne angele is nebéſ v' peklenſki bresden pahnila, ona pervim ſtariſham veſél raj v' ſolsno dolino premenila
Življenja srečen pot (1837):	ne more ino nezhiſto shiví, po ravni zeſti v' peklenſki bresden letí. „Vſako drevo, ki dobriga ſadu ne ſtori, bo poſekano

brezdni

bresdni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	enkrat ſe vsdigne hud vihár, ſtraſhne globozhine ſe odpirajo, kakor brésdni globoki, vsdiguje valove, kakor hribe, viſoke, ki ſe na rahel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in drugih ne navádnih kamnov

brezdnu

bresdni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	kraljeſtvi, dokler bodo malopridni goſpodarje in goſpodinje terpéli v' peklenſkim brésdni. Naj ſi bo ravno teshaven ino bridek ſlushevni ſtan, potolashite
Hrana evangeljskih naukov (1835):	dobro ſposnati. 1. Premagal je Kriſtuſ ſatana: on v' peklenkim bresdni perklenjen leshi (II. Pet. 2, 4.), ino nam, boshjim otrokam
Življenja srečen pot (1837):	peſme naj bojo poſhtene, v' nebeſih narejene, ne v' peklenſkim bresdni; naj bo hvalen Bog, ino veſeli angeli boshji, ne pa

▶ brezdomovinec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezdomec; [kontekst]

brezdomovinca
Gozdovnik (1898): sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem

▶ brezdušnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

brezdušneže
Kmetijske in rokodelske novice (1848): usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam

▶ brezdvomen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

brezdvomno
Šola v boju proti pijančevanju (1898): in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100

▶ brezen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezno; SSKJ

brezen

bresen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal

brezden

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem

brezna
- bresna
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe oberne, ino gre po ſredi

▶ brezen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marec; SSKJ

brezen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3.
brezna
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): jih bilo iz ograde spraviti po nikakem. Zvečer dné 22. Brezna 933. leta se je Henrik posovetoval z druzimi vodji armade

▶ brezglasen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nem; kontekst

brezglasen
- bresglaſen
  Pozhétki gramatike (1811): ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim

brezglasne

bresglaſene

Pozhétki gramatike (1811):	s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe
Pozhétki gramatike (1811):	konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih imenih latinſkih. Bresglaſene e je vſelej kratek, tui kadar ima per ſebi s

brezglasnem
- bresglaſnimu
  Pozhétki gramatike (1811): je ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog

brezglasnim

bresglasſnim
Pozhétki gramatike (1811): vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna, pinte, (néka

bresglaſnim

Pozhétki gramatike (1811):	réſ. Opomin. Kader ſe ime sazhine s' glaſnikam al s' bresglaſnim h, ſtavimo cet nameſt ce, kakor: cet, arbre, to drevo
Pozhétki gramatike (1811):	nous louerons, bomo hvalili. Vprava VII. Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in
Pozhétki gramatike (1811):	a al e pride beſéda sazhnejózha s'glaſnikam al s' bresglaſnim b, jih pogóltnemo to je ispuſtimo v' beſédah; la, le
Pozhétki gramatike (1811):	na predsadni slog v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt
Pozhétki gramatike (1811):	Dolgi ſo vſi slogi, v' ktirih predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt

▶ brezglav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezglave
Zoologija (1875): odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano

▶ brez greh predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

brez greha
- brasgrieha
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti

▶ brezje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi
brezjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo torej človeku

▶ brezkaličnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

brezkaličnic

Botanika (1875):	orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več
Botanika (1875):	oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali

brezkaličnice
- breskaličnice
  Botanika (1875): iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar
- brezkaličnice
  Botanika (1875): poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji

▶ brezkončen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezkončne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti

brezkončno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez
Fizika (1869):	sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je

brezkonečno
Občno vzgojeslovje (1887): Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in

▶ brezkoristen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezkoristna
Gozdovnik (1898): Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. «

▶ brezkrilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezkrilnih
- brezkrilih
  Zoologija (1875): sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče

▶ brezličen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezobličen; [sskj]

brezličen

Kemija (1869):

ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem

brezlična

Kemija (1869):	kterih ni opaziti niti sledú kake pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna (amorph). Steklo je brezlično. Vnanje okolnosti določujejo, v
Mineralogija in geognozija (1871):	Hg S, ki se nahaja kot kristalinska, tudi grozdasta in brezlična tvar (gmota). Trdota mu je = 2.5; g. = 8. Cinober je

brezlične
Kemija (1869): Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se

brezlično

Kemija (1869):	pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna (amorph). Steklo je brezlično. Vnanje okolnosti določujejo, v kakej obliki se kako telo pokaže
Kemija (1869):	hočemo li na pr. žveplo imeti kristalizovano, ali kristalasto ali brezlično. Tečajem kemičnega, nauka bodemo pogosto govorili o kemičnih raztvorbah ali

▶ brezlisten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezlistnim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Ak' na prosto polje pridem, Mračnost me obhaja, Ko v brezlistnim drevji veter Merzel se spremljaja. Kjé so vresi tí obilni

▶ brezmatičnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

brezmatičnosti
- bresmatizhnoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu

▶ brezmočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezmočna
- bresmoshna
  Genovefa (1841): ſvôjiga ljubiga otrôka pogledali! ” Genovefi je sdaj jók govor saperl; bresmóshna je nasaj na poſteljo padla in dolgo ni mogla v

▶ brezmožen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ničen, neveljaven; kontekst

brezmožen
- brezmožin
  Oče naš (1854): časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe

▶ brezniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

brezniški

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli

brezniško

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez! Naj se tudi Jez

▶ brezno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezna

bresdna

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Dobri pojdejo v' veſelje ſvetiga raja, hudobni v'pogublenje peklenſkiga brésdna. Terplenje pravizhnih ſe bo na vſelej konzhalo; shaloſt ino terplenje
Življenja srečen pot (1837):	tepel? On je zele ſoſeſke ozhiten ſovrashnik, pravo ſeme peklenſkiga bresdna is ozheta hudizha; sakaj on je bil od sazhetka vbijávez
Življenja srečen pot (1837):	veſovavzi, vlazhugarji ino ponozhniki ſo zherni vrani alj krokarji peklenſkiga bresdna, pravi vbijavzi nedolshnih duſh. Vſaka nozh imá ſvojo mozh. „Moj

bresne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani

brezna

Stric Tomaž (1853):	derlo. Naenkrat se mu spet sanja, da na kraji strašnega brezna leži in da nekdo za njim postopa, ga v globočino
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ozke steze skozi górje najdel, in bi se desetkrat v brezna ne prekucnil! “ „Pa še edina berv čez réko,“ reče Lenart
Čas je zlato (1864):	spozná za kraljeviča Vladimira, kraljevega sina. Ta stoji poleg nekega brezna ter sili svojega psa v prepad iti nekaj iskat, česar
Čas je zlato (1864):	iti nekaj iskat, česar se pa pes noče vdati. Okoli brezna leta, – poskuša va-nj, pa se precej umakne in se poslednjič

brezno

bresdn

Hrana evangeljskih naukov (1835):	na levim ſkuſhnjavo, od sgorej ojſtriga ſodnika, od ſpodej grosoviten brésdn, od snotrej shgezho vést, od svunej gorezhi ſvet. " (˛S. Anselm
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nami je obljublena deshela ſvetiga raja, pod nami ſe ſtraſhen brésdn vezhniga pekla odpira, naſhi nar ſovrashnejſhi valovi ſo greſhno nagnenje

bresin
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh kervávi, S ozhmí valóv globôki brêsin méri, Ştraſhnè mu miſli rójijo po glávi, Shivlênje miſli vsét'
bresno
Genovefa (1841): bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in

brezdno

Divica Orleanska (1848):	steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno
Divica Orleanska (1848):	Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju

brezno
Blagomir puščavnik (1853): Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga

breſn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Doſtikrat se ti ſauſamesh, ke hudobne ladji toku globoku v' breſn teh grehov padejo, inu so ſhe skorej uſſo muzh ſgubili
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le po taiſti peshpoti hoditi, po katiri se v' peklenske breſn hode. Kjer leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te

breznu

bresnu

Štiri poslednje reči (1831):	neisrezheni britkoſti in v' ſtraſhni shaloſti, vſak pogubljeni v'peklenſkim bresnu sdihuje, joka in shaluje ker mu nikoli ne more is
Štiri poslednje reči (1831):	premiſhIjevati, de ſe ga obvarjemo. Sdaj ſkerbimo, de odidemo peklenſkimu bresnu, de ne bomo perſiljeni kdej v' djanji zhutiti, kar sdaj
Štiri poslednje reči (1831):	Glej kriſtjan! tako boſh jokal, tulil in klel v' peklenſkim bresnu, ker ſe sdaj ſmejaſh, in v' ſvojih gerdih pregrehah terdovratno
Štiri poslednje reči (1831):	Terpeli bodo na duſhi in na teleſu, ker bodo v' bresnu, kakor v' gorezhim morji vtopljeni, in od plemena peklenſkiga ognja
Štiri poslednje reči (1831):	ſhe pravizhni ſe treſejo! rajſhi bi ſhe sdaj v' peklenſkim bresnu oſtal, kakor pa k' ſodbi ſhel. Preden ſe bo ſodba
Štiri poslednje reči (1831):	ſtraſhne nesapopadlive ſhtrafenge, in grosne martre ſo perpravljene v' peklenſkim bresnu hudobnim, kteri bodo v' grehih ſvet sapuſtili, in s' hudobijami
Štiri poslednje reči (1831):	ognja. « Jud. v. 7. Kolike martre terpe pogubljeni v' peklenſkim bresnu, v' vezhnim ognji, nam nar bolj pove bogati mosh, kteri
Štiri poslednje reči (1831):	konza na vſe vezhne zhaſe. Kakor bodo pogubljeni v' peklenſkim bresnu sa vſelej na vekomej oſtali, in vezhne peklenſke martre terpeli
Štiri poslednje reči (1831):	ni minute manjſhi. ¸Straſhno dolgo bi mogli pogubljeni v' peklenſkim bresnu terpeti, preden bi vſakteri toliko ſols natozhil, de bi s'

brezdnu
Zlatorog (1886): na plán, Prišèl pač Janez ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih.

▶ breznog pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breznoge
Zoologija (1875): vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih

▶ brezov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezov
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno
brezovega
Zeleni listi (1896): rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo
brezovo
- bresovo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje
- brezovo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo

▶ brezovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezovino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki

▶ brezovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezovje
- bresovje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): trud ſe obilno poplazha. Koliko zhaſa ſe mora zhakati, preden brésovje kaj dobizhka vershe! koliko zhaſa, preden vſjano borovo in ſmerékovo

▶ brezovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

brezovski
- bresovſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ

▶ brezpogojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezpogojno

Občno vzgojeslovje (1887):	ugaja le gledé kake svrhe; lepo in grdo pa obuja brezpogojno dopadajenje ali nedopadajenje.
Občno vzgojeslovje (1887):	značaj zagotovi mu spoštovanje in s tem tudi voljnost in brezpogojno pokorščino gojenčevo.

▶ brezpogojno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezpogojno

Občno vzgojeslovje (1887):	estetična čustva. Kar nam brezpogojno dopada, imenujemo lepo, kar nam brezpogojno ne dopada, je grdo. Lepo in grdo je osnovano na
Občno vzgojeslovje (1887):	mila ali nemila. Taka čustva so estetična čustva. Kar nam brezpogojno dopada, imenujemo lepo, kar nam brezpogojno ne dopada, je grdo
Občno vzgojeslovje (1887):	19. Svobodna volja in značaj. Ako se človek slepo in brezpogojno udaja najbližjemu in najjačjemu povodu hotenja, ali ako za časa
Občno vzgojeslovje (1887):	čustva, katera nimajo nobenega postranskega zanimanja in katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka čustva so estetična čustva. Kar nam
Gozdovnik (1898):	ni bil pritlikavec, temuč se je moral z drugimi prispodobljen, brezpogojno imenovati Enakovič. Njegove črne oči, izraz njegovega lica, vse to
Gozdovnik (1898):	nazaj, vendar pa živali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precejšnjo prednost pred divjaki. Kar ničesar

▶ brezpostaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

brez zakona; Pleteršnik

brezpostavna
- brezpostavne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni

▶ brezredje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

brezredju
- bezredii
  Valenštajn (1866): spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna

▶ brezskrben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezskrbne
- bresſkerbne
  Genovefa (1841): prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe

brezskrbni

bresſkerbni
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dolgo, dokler zlo tudi vezhkrat obleshé ? — Med tém ſe pa bresſkerbni kmet poredama, ſkorej vſak vezher v goſtivnizo vlezhe, kjer ga

brezskrbni

Ferdinand (1884):	Anton, kako so ti otroci prijazni in postrežljivi, veseli in brezskrbni! Taka sva bila nekdaj tudi midva; lahko bi bila takova
Gozdovnik (1898):	da Apači niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni čuvaji v diru prihajočih Komančev in vakverov niso prej opazili

brezskrbno
- brezskerbno
  Najdenček (1860): stopal. Kako sim prevdarjal, kako bom dnarje obernil in si brezskerbno prihodno življenje napravil! Kolikrat sim se spomnil Kristine in veselja

▶ brezskrbno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezskrbno

brezskerbno

Robinson mlajši (1849):	medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me tako lepo podučila in zavernila. Kam pa capljaš tako brezskerbno? ” „Ali ne veste, da so me izvolili za vodnico v

▶ brezštevilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ki se ne da prešteti; [sskj]

brezštevilnih

Blagomir puščavnik (1853):	vitez svojega dečeka na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	roj kobilic razlegli okoli Kejševega. Oko ni seglo do konca brezštevilnih poganov, ki so celo dolgo polje s konji zakrili. V
Blagomir puščavnik (1853):	britkosti rešil. Tudi zdaj boš moje terpljenje končal. Ako se brezštevilnih nevarnosti, ki so mi od mladih nog sem vedno žugale
Fizika (1869):	veče je kolo, na kterem ga pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj
Botanika (1875):	usnjate haluge so za jed; tudi so prebivališče in živež brezštevilnih morskih živali; nektere so dober njivski gnoj. Črljene haluge (Florideae

brezštevilnimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil
brezštevilno
Botanika (1875): razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to

▶ brezštevilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezštevilno

Blagomir puščavnik (1853):	Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor
Blagomir puščavnik (1853):	mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko

▶ breztelesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breztelesen
- breztelesni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na

▶ brezum samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezum
Divica Orleanska (1848): Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se

▶ brezup samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezupa
- bresupa
  Genovefa (1841): vunder na unini ſvétu ſhe bolj hudo iside. V tém bresúpa polnim ſtanu je Golo mnó-

▶ brezupen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezupno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ako se tù ali tam čuje milo zdihovanje ali clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom
Valenštajn (1866):	zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš na glas? Naj gre, saj se mora ločiti

▶ brezuspešen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezuspešna
- brezvspešna
  Izidor, pobožni kmet (1887): je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v vasi, ki bi bili tako

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 5 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —